170. številka. Ljubljana, v petek 27. julija. XVI. leto, 1883. SLOM MIR Ishaja vsak dan if e*er, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za & vstrij sk o-ogerske dežele ca vae loto 16 gld., sa pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., M jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe loto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. lu kr. Za pošiljanje na dom računa Be po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znala Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. ce ae dvakrat, in pi« 4 kr., 6e se trikrat ali večkrat tiska. L Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hifii .Gledališka stolbaV U pravnifitvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vm- adminiatrativue stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za Četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S posipanjem po pošti velja: Za četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UprairnAstvo „Slov. Naroda**. Recimo zopet jedno resno besedo! (Dopis z Dolenjskega.) —p—. Slavnostni dnevi, dnevi veselja, cesarski dnevi so prehitro minili — in zdaj so nastopili za nas Slovence zopet resni časi, časi, ko je treba zopet resno premišljevati, resno delati. Ko je bil Najviši gost mej nami, bili smo radostni, dobre volje, pozabili smo svoje skrbi in muke, jednako kakor to stori vsaka rolovina, kedar jo obišče blag in m'l gost. No zdaj pa ne kaže druzega, kakor da se zopet poprimemo vsakdanjega delu, da zopet naše stanje preudarjamo in pogledamo, kje so kakšne pomanjkljivosti, kje še nedovršenost, kje treba popravka, kje novega dela. — No, toliko smemo reči, da temelj političnemu življenju slovenskemu je že postavljen, postavljen od naroda samega, a saukcijoniran po preti vi t, le in našem vladarji. To smemo Siovenci brez bojazni trditi. Vse drugo delo pa nas — bi rekel Deželna razstava v realki. (Dalje.] Takoj pri ustopu v oddelek za ženska ročna dela zavzame vso našo pozornost s čipkami čez in čez prepreženi paviljon gospe Katarine Lapajnove iz Idrije, izdelan po gosp. Stegnarja jako okusnem načrtu. Tu vidimo čipke vsake baze in širokosti, kar jih je le možno zgotoviti s klekecem (kloppel), uzorce a la reticella, filet, guipure itd. Te vrste čipke so G krat ceneje nego šivane. Pri vsakej čipki je na konci čipkarska blazina z vsemi potrebnimi klekeci in skoro čudno je opažati, da je na pr. za jako široko čipko treba manj klekecev, nego za ozko. Število klekecev je zavisno od risarije, od uzorca. Gospa Lapajnova ima 600 delavk in veliko jako lepih, deloma po g. Stegnarji risanih uzorce v. Posebno lepa je z veliko natančnostjo risana cerkvena čipka, v katerej je mej drugimi arabeskami in cerkvenimi emblemi grb kranjske dežele, papežev grb, vera, upanje in ljubezen, grb Idrije, — še čaka, vse drugo si moramo še le ustvarjati. Principijalno Slovenci res Živimo, principijalno smo pripoznani, pripoznani celo po Najvišjem svojem pokrovitelji in dobrotniku, pa tudi po najljutejšem protivniku; praktično pa smo Slovenci le deloma stopili v javno življenje, le nepopolno se v javnosti na noge postavljamo — in še je mogoče, da se nam kakov kamen, kakov ogelj našega temelja odkruši ali celo odbije in spodkoplje. Zato velim: 1. D ok 1 e r s e vo lil ni red kranjskega deželnega zbora na podlagi pravice ne spremeni, tako dolgo ni temelj našemu političnemu življenju brez nevarnosti. 2. Dokler se na Kranjskem — da ne govorim o druzih deželah z mešanim prebivalstvom — ne bo v resnici slovensko uradovalo, ni se nadejati Če trdnega prepričanja o potrebi večjega izobraženja v našem materinskem jeziku, o potrebi slovenskih šol, slovenskib knjig, tako dolgo svet, domač in tuj, ne bo veroval v našo bodočnost, v našo stalnost. Velik napor bi res morali naii nasprotniki uporabljati, ako bi hoteli še kdaj zmagati pri raznih volitvah; toda posrečilo bi se jim vender še, ako dobe kdaj zopet vlado na fvojo stran in z vlado vred veliko armado uradnikov, ki imajo upliv na razne volilce, zlasti v mestih in trgih; kajti volilni red je — kakor obče znano — tako sestavljen na korist nemški stranki na Kranjskem, kakor le kaj; in dokler se ne spremeni, ne moremo še brez skrbi biti. Ravno tako pa narod naš ne more verjeti, da je njegov jezik ravnopraven, dokler se jasuo ne prepriča, da se sme v uradnijah splošno in ne samo na zahtevanje rabiti. Piše se sem ter tje nekoliko že po slovensko, nekatere uradnije več, nekatere manj; tega Be ne more tajiti. Resnica je pa zopet, da se nekateri uradniki slovenščine še čisto nič ne ime Jezusovo itd. Le tisti, komur je znana tehnika klekljanja, more prosojevuti težave, katere sta morala psemagovnti risar kakor tudi delalka. Prvi, ker je svojo umetnost moral podrejati tehniki, slednja, ker je s tako skromnimi sredstvi proizvela toliko mnogovrstnost. V paviljonu gospe Lapa j ne nahajamo dalje lepo prevleko za solnčnik, krasno garnituro iz slonokosčeno-bele svile, ovratnik, manšete, prav ljubko odejico iz modre svile z blazinico, celo vrsto lepih cerkvenih in druzih čipk, belih, modrih, sivih in rudečih Čipkarska šola v Idriji razstavila je uzorce čipk, od najlažjega do jako težavnega. Tu se ob čuduje zlasti ovratnik s pristujočima manšetama in čipkami. Gospića Ivana Foderlova iz Ljubljane od likuje se kakor po množini, tako po lepoti svojih izdelkov. Jako krasna je divan-postelj iz wecruw, s platnenimi zastori in baldahinom (št. 215), v katerem so masivno vezeni grbi vseh kranjskih mest. Delo zvršila je gospica Golfova po g. Stegna rjevih načrtih. Postelj sama pa je lastnina gospe Stein-rosser, kateVa jo je tudi zgotovila. Čipke in ustavek so iz platnenih bort izdelaue v 40 raznih poslužujejo, bodisi iz neznanja, bodisi iz antipatije do slovenščine. V obče bi se pa upal trditi, da je pri priliki na Kranjskem le toliko slovenskega ura-dovanja, kolikor je slovenskih razglasov v uradni „Laib. Zeitungi". — No, ali pa sme, ali more to Slovencem zadostovati? Ali smemo trpeti, da se našemu kmetu še vedno nemški pozivi, nemški odloki pošiljajo? Moramo sicer pripoznati, da je principijalno veliko uradnikov Slovencem naklonjenih, a v praksi žalibog ne, in dozdeva se nam, da je mnogi uradnik le radi tega „Slovenec", ker čuje, da nem-škutarji neao več v taki milosti pri sedanji vladi, kakor so bili pri prejšnji, in zdi se mi, da je le preveliko število ljudij po Slovenskem, ki so le zato narodni, ker je zdaj to „modnou, kakor mi je sam neraškutar pravil. Veliko dela čaka še zavedne, na čelu stoječe slovenske domoljube. Še zelo bo treba dregati naše uradnike, odvetnike in notarje, da bodo slovensko uradovali; še zelo bo treba slovensko knjigo in časopisje razširjati mej uradnike in meščanstvo, da se ti stebri, na katere se kmet ozira, pridobe temeljito narodno prepričanje in temeljito znanje našega jezika. Tudi pri našem duhovnistvu in učitelj 8 tVU ni vse v redu. Kakor Izdaja višji dušni pastir bvoj škofovski list večinoma ie v nemškem jeziku, tako uradujejo tudi njegovi podložni duhovniki večinoma v ni-m:fiiiii, in kakor roma netudka „Laib. Schul-zeitung", ki je svoje dni tako grdila Slovence, še k marsikateremu kranjskemu učitelju, tako pošiljajo pa tudi mnogi sicer hvalevredni slovenski šolniki le nemške uloge mej svet.—Mi se moramo v domači deželi, v slovenski deželi nemškega jezika pri praktični rabi otresti, uaj svet poreče, kar koli hoče. Nemški jezik ima pri nas Slovencih, osobito Kranjcih le toliko smisla, da se ga učimo 1. v. znanstvenega stališča v Solun nekako ševih Poleg te postelje so v okvirih uzorci raznih tehnik, ki se poučujejo pri gospici Foderlovi, kakor: Reticella, point de France, pni nt de Venise, point lace, point filigran, li let guipure, punto a maglia, broderie d" ESspagne, maerame. Na dalje vrata bris z resami (franžami) a la maerame, brisa iz domačega platna, vezena deloma na ploskev, s podobo Kranjca in Kranjice, brisa s sloveuskim napisom „Dobro jutro!' in prodrto vezenimi ornamenti, obe risani po g. Stegnarji, — brisa ,. in punto tirato", in brisa „in punto tagli;itou, mizni prt s prodrto vezenimi ornamenti in suhim zlatom, in obestransko vezeni prti z navzkrižnim ševom, 4 odeje na tilet guipure, izdelane n:i naročilo gospe baronice VViuklerjeve, in line point lace, naročene od gg. Muruikove, Hrovatinove itd., zgotovljene po učenkah večernega kursa. — Gospica Fiiderlova poučuje od 3. januvarja t. I. vsak večer h rez p lačno šivanje čipk in dvostransko ve/enje vse osobe, ki imajo veselje do tega dela. Tipke zastorov in drugi zgoraj omenjeni izdelki so ve'-imuna delo učenk, ki so ob jednem delalke v t.thačnej tovarni. Jako ugodni uspehi tega večernega kursa napotili so .opico, da nadaljuje ta pouk. Oglasila k ustopu v večerni kurs tako, kakor se uče drugi uarodi tujih jezikov, toda z večjo pridnostjo in v večji meri, ker je nam potrebnejši, kakor je Nemcem laščina, francoščina itd.; 2 nam je nemščino rabiti s političnega stališča pri uradnem občevanji z nemškimi deželami naše monarhije, s katerimi smo v večstoletni zvezi, zlasti pa pri občevanji Ljubljane z Dunajem. Uradna pisma, ki lomajo preko mej slovenskih, naj bodo pisana nemški, ona pa, ki krožijo doma po slovenskih pokrajinah, naj bi bila vender že j eden krat slovenska! Dokler Slovenci tega ne dosežemo, n^j smemo in ne moremo biti zadovoljni. Politični razgled. &o*raiajo dežele. V Ljubljani 27. julija. Vnanje države. jZuvveisen befunden." Nadsodnijska naredba od 12. ju- ilija 1882 št. 8810. Včeraj izročil je grof Kalookv nemškemu cesarju, bivajočemu v Gasteinskib toplicah, povabilo j Po Preteku jednoga leta pa nadsodnija Graška k obisku našega cesarja Frana Josipa v Išlnu Ta na pritožbo stranke, da uloga ni rešena v tistem visoki pohod se bode vršil v dan 7. avgusta. Bero linskim listom se je od tu poročalo, da bode mej bivanjem cesarja Viljelma v Išluu razen grofa Kal-nokvja tudi pl. Kallav ondu navzočen. Cesar jeziku, kakor je pisana, pravi in ukazuje: Visoka c. kr. nadsoduija je glede na to, da bi moralo okrajno sodišče slovensko ulogo pritoži tel jčiuo Viljelm je baje izrekel željo osobno poznati pl Kal- de praes. 22. januvarja 1883 štev. 81 na podlagi lava. „Hamburger Correspondentk< pa ima naslednji j ukazov visokega c. kr. justičnega minhterstva z dne O d :-'.<>< 1 »Hi predidočih zaključenju dalma-tfiitMK'K'.fc deželnega zbora, poroča se iz dobro poučenih krogov: Deželni namestnik baron Jovan o-vič zahteval je razpust deželnega zbora, s ko.) i m da se dežela ne more vladati. Grof Ta alfe pa je bil odločno zoper razpust; in torej se je izvolil Brednji pot, da se je zbor hamo predčasno zaključil. O dotičnem cesarjevem reskriptu vedel je razen deželne vlade samo predsednik zbornice conte Voj-novic, katerega zbog tega ni bilo k zadnjej seji. — Zadrški listi tuko opisujejo zadnjo sejo dalmatinskega deželnega zbora: „Mej zborovanjem v 21. dan t. m. izročilo se je nepričakovano, ko se je baš imela pričeti debata o predlogu Pavli novi cevem glede upeijave hrvaščine v vse javne urade, po dvornem svetniku Pa vi ću pl. Pf.iuen-thalu podpredsedniku K a po vicu, kateri je vodil zborovanje, pisanje. B»la je to Najvišja naredba, B[pona. katero se je izreklo končati deželni zbor. Podpredsednik je takoj pisanj«.»lgrl|slti kamori na interpelacijo Thonissena glede upokojenja generala Brialmonta, je pohvalno poudarjal, da Avstro-Ogrska ni izročila reklamacije, nego da se je zadovoljila s tem. da je avstrijski poslanik ministra vprašal, je li Brialmont z do voljenjem belgijske vlade v Itumuniji in še dostavil, da tega ne more verjeti. Frere Orban je pa tudi dejal, da bi bil tudi brez tega pogovora dolžan na-svetovati kaznovanje generala. — Klerikalna opozicija zavzela se je z veliko gorečnostjo za generala Brialmonta in je trdile, da je storil on lluinuniji takisto uslugo, kakeršno sta storila 1. 1838. Belgiji John Bourgovne in general Tndleben, ko sta dajala kralju Leopoldu svoje svete glede utrjenja Antver-Večina kamere pa j»* suglasila z ministrom Frere Orbanom in general Brialmont gre v pokoj. V angle*k«\J( višjej zbornici je lord Granville v jednakem zmislu priobčil raz ruše nje pogodbe z Le s se p se m, kakor je to v spodnjej zbornici stonl Gladstone Kot nadnljni nagib k temu koraku zaznamenoval je lord Granville namero vlado, da prepreči vse debate, katere bi utegnile v parlamentu zadrževati zvršitev nalog in ki bi snale nemilo dirnuti Francosko ter druge države. vsprejemajo se vsaki dao v gospice Foderlove stanovanji. Gospica Foderlova vzbudila je že na razstavi v Trstu, kjer je bila posebno odlikovaua, občno pozornost; a pri tej razstavi s^azala se je še bolj, tako da mi svojej polnej hvali nemarno pristaviti nič druzega, ne?4o željo, da domača hišna obrtni j a tudi v bodoče jednako sijajno napreduje. Iz Tržaške razstave poznata nam je tudi gosp M. Drenikova, ki je v svojej vetrini, na katerej je firma sestavljena iz samih plani nk (edeivveiss), razložila prav l^pe predmete Največ prostora za vzima krasna, s svdo iu pravim zlatom vezena pre proga, kakereine so navadne na stenah kot podlage za puške, sablje in drugo orožje. V sredi te preproge vezan je vzgledno grb Kranjske z zlatom, na obeh straneh pa so girlaude, na desni iz lipovega perja in cvetja, na levej iz hrastovega perja in pla nink, vezene z rujavo svilo v več nijansah. Razen tega prelepe blazine za sofo (liiickenkissen), lepa „lile! guipure"- dela, prav zala krstna blazina in drugi proizvodi te stroke. (Daljo prih.) Dopisi. Iz IVuJa 23. julija. |lzv. dop.j Zdi se mi, da je začela nadsodnija Graška uvidevati, da boj s pravosodnim popečiteljstvom na jednej strani in s strankami vsled inimzih pritožen na drugej strani vender ne sme trajati na veke in postal jej je gotovo ta narodni boj neljub Znano je, da pravosodno popečiteljstvo nadsodniji oziroma okrajnim sodnijam vedno pošilja ukaze glede rabe slovenskega jezika pri sodni.jab, kajti pravosodni minister smttra vprašanje, v katerem jeziku naj sjdnije občujejo s strankami, svojim t. ?. vprašanjem eksekucije. To svedoči posobno ukaz od 18. aprila 1882 št. 20513 na pre-zidij graške nadsodnije. V kljub temu in drugim ukazom ravnajo sodnije na slovenskem Štajerskem večinoma samovoljno ter ignorirajo naredbe svojega prvega šefa — pravdnega popečitelja, ter jo teptajo ob tleh. Tako postavim je še jako malo sodnij v področji Celjskega okrožnega sodišča, ki bi imele lovenske tiskovine (tudi Celjska okrožna sodnija jih še nema, druge zopet naročile so jih mrvico, da smejo na kako popitanje reči, da jih imajo) in pravosodno popečiteljstvo je z ukazom od 1. maja 1882 št. 2150 vsem sodnijam naročilo, da imajo slovenske tiskovine mahoma naročiti. Mi znamo, da tiii tu ZJ'jec za slavofoboin — Heinricher-jem. Stranke pa se vednega boja s sodnijami za svoje narodne pravice naveličajo, kajti ta boj stane penet in časa, in ker Slovenci s posvetuimi vrednostmi nesmo preveč obdarjeni, smele bi nam sodnije — ako hočejo, da v nie narod ne zgubi še več zaupanja — dobrovoljno dati že vender jeuenkrat tiste pravice, katere nam pripadajo po zakonu, ustvarjenem od nemških mož. Pa poglejmo, kako nadsodnija Graška misli sedaj o slovenskem uradovanji: Leto dnij je minulo, od kar je nadsodnija na pritožbo stanke, da ni odlok pisau v tiskem jeziku kakor uloga sama t. j. v slovenskem, rekla sledeče: „Insoferne der recurs gegen die deusehe erledigung des in slove niseher sprache iiberroichten feiJbietkungsgesuches gerichtet ist, denselben als uustatthaft zurlick 15. marca 1882 štev. 865 praes. in 18. aprila 1882 št. 20513 (tedaj se je začela vender ozirati na ta ukaz!) v slovenskem jeziku rešiti, da pa vender reševanje v nemškem jeziku ni prolomiJcnje postave, katero bi ničnost odloka v nemškem jeziku izdanega prouzročilo, tedaj ni uzroka, da bi se spodbijan odlok kot ničev pre-naredil, — uloženi rekurz proti imenovanemu odloku odbila. — Ta intimat je izdan samo v nemškem jeziku, ali okrajnej sodniji se je naročilo, da ga ima prevesti v slovenščino in izdati stranki v obeh jezi-cih. — Čudom se čudimo: 1. da pravi nadsodnija, da v nemščini izdani odlok ni ničeven, 2. da pa vender okrajnej sodniji ukaže, da ima intimat izdati v obeh jezicih in 3., da se prelaganje intimata naroči okrajnej »odiiifl. Če se ima slovenska prošnja slovenski rešiti, je tedaj konsekvenca taka, da je uemški odlok ničeven, če ne, ga ni treba prelagati v slovenščino in oko bi morala odlok oziroma intimat biti pisan v obeh jezicih, naj ga prelaga nadsodnija sama, ker ima svojega priseženega tolmača, ne pa okrajne soduije, katere tacih nemajo. Iz vsega tega je razvidno, da ukazi ostanejo le ukazi, katere tolmači vsaka sodnija po svoje. Potrebna bi bila tedaj postava, da to jezikovno pravdo definitivno in brezdvojbeno reši in zato naj vender nekoliko skrbe slovenski poslanci. Vi GtoreiiJ sitega 25. julija. [Izv. dop J Ko sem potoval po Gorenjskem, videl sem povsod, kako se je ljudstvo pripravljalo za prihod Nj. Veličanstva. Potujoč skozi Št. Jurij pri Kranji ogledal sem si tudi ondu vse; in zdaj mi pa dovolite, da opišem, kako je ljudstvo tukaj navdušeno za domovino in cesarja. V sredo zvečer se je ljudstvo zbialo vkupe z bakljami in se podalo pred cerkev na Rudolfov trg. Na trgu zapeli so Šentjurski mladeniči cesarsko hmino in mnogo druzih slovenskih pesuij. Po končanih pesnih so se razlegali burni živio-klici. Potem pridejo cerkveni pevci iu pevke, ki zopet zapojo mnogotere pesni pri žarnej luči mnogoštevilnih ba-kelj. Pri cesarski himni se prižge bengalični ogenj na treh krajih tako, da je bilo vse v rudečej luči. Potem zopet zapojo mladeniči in tako so se vrstile pesni i u živio-klici v pozno noč, še le okolu jtd-naJBte ure se je ljudstvo razšlo. Tudi moram omeniti, da je bila tukaj razsvitljava tako izvrstna, da bi kaj tacega ne bil pričakoval v vasi. Posebno lep je bil transparent pri g. Antonu Biagneji z napisom „Slava Habsburžanom! 1283 — 1883u, potem poslopje g. župnika s črkami F. J. L iz samih lučic. Dalje šola, poslopje g. Maselna, Goloba in pošta. A od c. kr. pošte bi bil kaj več pričakoval, ker bi morala biti drugim v vzgled. — Pa kaj bi več pisal o tem, saj je se več napak pri našej pošti, katere pa naj bodo prihranjene za drugikrat. Drugo jutro je bila slovesna sv. maša in bla-goslovljenje dveh šolskih zastav, jedna iz Št. Jurija, druga iz Lokve. Mej blagoslovljenjem zastav in mej bv. mašo se je razlegalo pokanje topičev. V nedeljo 15. t. m. bilo je zopet veliko veselje, posebno pri mladeučih. Zjutraj napravili so šotor iz mlajev in vej, obdau z lipovimi venci na Rudolfovem trgu pod lipo. Popoludne po končanih litanijah je blagoslovil g. župnik M. Povše novo slovensko zastavo. Po blagoslovljenji zapela se je cesarska pesen in več druzih narodnih. Pred in po blagoslovljenji so pokali topiči, in ljudstvo je navdušeno pozdravljalo novo trobojnico z živio-klici. Napisi na trakovih nove trobojnice se glase: 1. Spomin 600 letnice združenja s Habsburžani. 2. Šentjurski narodnjaki 1883. 3. Darovale Šentjurske mladenke. To trobojnico so napravili Šentjurski narodnjaki in mladenke, katerim se izreka prisrčna hvala, posebno pa mladeničem, ki so prevzeli trud nabirati novce za trobojnico. Največje veselje pa je bilo v ponedeljek 16. t. m., ko se je zbrala šolska mladež pod svojima zastavama, Šeutjurski narodujaki pa pod svojo novo krasno zastavo, ko so šli z duhovščino vred na Luže, pozdravljat Nj. Veličanstvo. T v ko se vidi, da so se tudi tukajšnji prebivalci »kazali prave Avstrijce in narodnjake. —j— Domače stvari. — („Take so naše razmere!") V nem-škutarskih krogih Ljubljanskih kolportira se naslednja tiskana okrožnica: Bo tschaf t des deutschen Holzknechts Grobschmiedt an das Deutsche Volk in Oesterreich. Du deutsches Volk in Oesterreich Du bist der stolzen Eiche gleicb, und ao der FUlle Deiner Fiiichte ernahrt sich mannigfach Geziichte. Lass' an der Fulle Deiner Friichte sich niihren maunigf'ich Geziichte, und waY auch grosser uoch der Schvvarm, Dich frisst er nie und nimmer arm. Du deutches Volk in Oesterreich Du bist der stolzen Eiche gieieh, an dereu Wurzelu Siiue vviikleii, sich ihren Frevelmuth zu kuhlen! Luss' immerhin die Siiue vviihlen, sich ihren Frevelmutb zu kuhlen, Die Eiche liat das nie geuirt, Doch ist schon mauche Sau krepirtl! Zum Besten des Deutschen Schulverelns". Kje se je poiodila ta najnovejša cvetka nem ške izobraženosti, ni razvidno, mi jo priobčimo le zaradi tega, da konstatujemo, kaka sredstva neka-terniki uporabljajo, da bi nas spravili iz duševnega ravnotežja. Prav koristno pa bi bilo zvedeti, v ka-terej tiskarni se je ta proizvod tiskal. — ( Z1 a t o m a A n i k a.) V 5. dan avgusta bode obhajal g. Blaž U 1 h a r, župnik v Velesovem, v 12. dan avgusta pa g. Janez Kalin, župnik in duhovni svetovalec v Mozirji, petdesetletnico masnega posveče- inženir Neubauer, baron Essebeck, namestnijski adjunkt dr. "VVinkler, stavbarski adjunkt BUlowf gozdarski komisar Franz, okrajni živinozdravnik Hagge, okr. cementarijaš Stbrk; v Slov. Gradci pisar ScharT'irnack, v Celji ne znajo nič slovenski: okr. komisar baron Zedlitz, namestniški praktikant Zoff, inženir Angerle, stavbarski praktikant Linhart, oba rudarska komisarja Riedl in Gattner, pri davkariji so 4, ki ne umejo nič slovenski; da je okr. komisar Geimeier v Brežicah, ki je spremljal trtno-ušno komisijo v Ključe, slovenščino nezmožen, to je pokazal nesrečni, krvavi izid in je c. kr. namestnik baron Kubeck to javno potrdil. — (Včerajšnja soareja) na čast Anam in Ančikam na gostil ničnem vrtu g. Ferlinca „Pri zvezdi" je bila prav dobro obiskana od jako izbranega občinstva Vrt je bil lepo okinčan z narodnimi in cesarskimi zastavami in razsvetljen z raznoboj-nimi lampijoni. Godba domačega pešpolka baron Kuhn št. 17 svirala je pod vodstvom g. Nemrave jako izvrsten spored, mej katerim je posebno do padal solo g. Nemrave na rogu Uko, da ga je moral vsled občne pohvale ponavljati. Kuhinja, pijača in postrežba g. Ferlinca je bila kakor vselej izvrstna. — (Iz Cerknice) dne 25. t. in. se nam piše: Danes zjutraj ob 5. uri pričela se je pri nas grozovita nevihta z gromom in treskom, kakeršnega še nesmo kmalo čuli. Proti 9. uri bilo je najhujši; kajti grom in tresk sledila sta si neprenehoma vsaki trenutek. Kar pa še nikdar videli nesmo — opazili smo po končanej hudi uri, da je strela udarila v treh krajih v okrožji kakih 20 oralov kar ni ravnost doli v z-'mljo v njive ter daleč okolu uničila poljski pridelek, razpršila zemljo okrog — in bil je videti sled, kako se je potem po polji, ko je dovršila svoj posel, po kačje dalje plazila, zgubivši se potem v zemljo. Denainji dež nam je tudi zalii naše jezero gotovo za jeden mesec in voda je poplavila senožeti, kjer bodemo vsled tega im^li slabejsi pridelek. K. — (Toča) ju 22. dan t. m. hudo tolkla ob 3. uri popoludne pri Laškem Trgu, ob 5. uri popo-ludne pa v Lipove1 in Rakovci pri Poukvi. Naleta« vala j<^ tolika, kakor kurja jajca in do 3 decimetre na debelo. — (Tramway iz Trsta v Vipavo.) Ču jemo, da je trasiranje že dovršeno ter da so bili nadrobni načrti že predloženi trgovinskemu min sterstvu Iz Trsta do Sestjane sta v načrt postav- vauja. — (O Žumberku.) iz Metlike se nam piše: ljena dva pota, jeden ob morji, drugi po novej Open-26. juliju Včeraj je bila komisija v Marijindolu. glav, torej več nego polovica in sicer 33 krav, 16 telic, 9 bikov in 2 vola. Akoravno je pa po Kranjskem primeroma bolj razširjeno muncidolsko pleme nego pinzgavsko in belansko, vender je bilo te živine na razstavi le malo videti. Našteli smo samo 20 repov. To malo število prihaja iz tega, ker je to ileme razširjeno najbolj po Notranjskem iu Dolenjskem. Dolenjsko in Notranjsko se pa razstave še udeležilo ni; kajti z Dolenjskega razstavil je jedino le pl. Gutmansthal, ki pa tega plemena ne redi. iz Notranjskega razstavljena sta pa bila samo dva repa. Večina živine muricodolskega plemena prignalo se je iz Ljubljanske okolice. Razen teh plemen razstavljena je bila večina oldenburškega in holand-skega plemena. Ta „črno cikastaJ živina razširjena je po Kranjskem le malo, rede je večinoma le veliko posestniki kakor pl. Gutmansthal, baron Lichten-berg, gospa Terp.nz itd. Druga živina bila je ali domačega plemena, ali pa mešana s pinegavskim, belanskim, muricodolskim plemenom. Menimo, da ni potrebno posebno omenjati, kateri gospodarji so najlepšo živino prignali, ker je že obče znano, kdo je dobil kako darilo ali premijo. Torej poudarjamo še jedenkrat, da je bila skoraj vsa razstavljena goved jako lepa. Ali deželne razstave živine nemajo samo namena, da se ljudem pokaže nekoliko lepa izbrane živine, glavni namen |e drug in sicer ta, da se iz razstavljene živine razvidi napredek v živinoreji vse dežele, posebno pa to, koliko se je doseglo z državnimi subvencijami v povzdigo živinoreje. Tega glavnega namena pa naša deželna razstava goved ni dosegla. Stvar se jako lahko dokaže; kajti iz dveh razstavljenih goved iz Notranjskega nikakor ni moguće raz videti, V kakšnem stanji je živinoreji Notraniska; Dolenjsko pa niti lednega repa razstavilo ni. Pl gosp. Gutm■uinsthal-B oivenutti ima sicer svoje posestvo na Dolenjskem in redi izgledno lepo živino, vender pa zaradi tega ne moremo trditi, da Be nahaja po vsem Dolenjskem taka živini. A«o se namreč hoem prepričati O stanji livine dežele ali kakega okraja, pregledati moiamo živino navadnih boljših posestnikov, ne pa bogatih b.ironov. Deželna razstava živine reducirala se je torej v primerno lepo razstavo živine za Gorenjsko in Ljubljansko okolico, iz katere smo razv deli. da živinoreja po Gorenjskem in v L | u bij a n s k i o k o-1 i c i — r a z u n močvirja — jako lepo napreduje; kar pa ni tako čudo, ker se za te kraje Uporabi največ državne subvencije. Tudi število razstavljan i živine je bilo jako pičlo; to število bi bilo primerno z« razstav u živine kakega večjega okraj«, ne pa vse deželo. Tudi šlevilo p *emij m bilo v nikaki primeri a Številom razstavljene živine. Razstavljene sivine je bilo 120 repov, premij 63, razstavljaleev pa 54. Torej je bil vsak razstavljalec primorao prejeti najmanje jedno premijo. Za 88 premij moralo bi se lazstaviti najmanje kakih 300 do 400 repo?. (Daljo prih ) Vreme je bilo viharno in gromovito, k sreči je našla komisja zavetje v tamkajšnjem p r a v o s 1 a v e m cerkvenem domu. Marijindolci in B ijanoi pravoslavne so vere in g. Jovan Vukehč je njih „pravo-lavni srbski sveštenik" (= duhovnik; tako se sam podpisuje.) D.mes se obhodi meja Žumberška pri Metliki od vasi Brastjevice čez Radovico in Lešče na Drago. Tukai so bile največje homatije zarad kordona. Jutri odide poverjenstvo na Sošice. — („Grazer Zeitung") zagovarjala je v 166. štev. baroua Kiibecka. rekoč, da so naše pritožbe glede uradnikov neopravičene, ker od vseh 27, pri okrajnih glavarstvih v Mariboru, Celji, Slov. Gradci, Brežicah, Ptuji in Ljutomeru nastavljenih uradnikov samo 2 slovenski ne znata. „Slov. Go Bpodar" pa zavrača to uradno trditev in donaša podatke iz spomenice, katero pripravlja „Slovensko društvo" za ministra Taalteja. V tej spomenici razvrsteni so uradniki na tri kampe: 1. ki pišejo in govorijo slovenski dobro, 2. ki slovenski malo za silo govore, pisati pa ne znajo nič ali saj ne zadosti, 3. ki ne znajo nič slovenaki. Prvih je naj men j, na pr. v Slov. Gradci Bamo jeden, namreč g. Viktor Polžer, pri davkariji pa dva, namreč g. Garzarolli iu g. Jos. Lah, v Mariboru pa uobe nega. Drugih je največ. Tretja vrsta pa jih šteje veliko več, kakor jih „Grazer Zeitung" pozna in baron Kilbeck ne more biti zadosti poučen, ako je silino dvema naročil naučiti se slovenski. V dokaz le nekoliko gg.: v Mariboru ne zna nič slovenski okr. glavar baron llein, okr. komisar Leitner, okr skej ce^ti. — (Razpisane službe.) Stavbenega pristava za K c in j-ko v X. razredu, eveutuelno služba stavb-»nega praktikanta s 60O gld. na leto. Prošnje do 20. avgusta t. 1. — Deželni odbor koroški vzame za regulovanje Zilje pet tehnikov na dve leti v službo. Plača 3 gld. na dan Prošnje do 4. avgusta. Razen dobrih spr.ceval zahteva se, da se dokaže praksa v vodno-stavbenej stroki. Telegram „Slovenskomu Narodu": Nyiregyhaza 27. julija. Začeli so se zagovori (plaidovers). Državni pnivdnik izrazil je prepričanje, da so obtoženci nekrivi in stavil predlog, da se oproste. Narodno-gospodarske stvari. Deželna kmetijska razstava v Ljubljani. Deželna kmetijska razstava izpila je dobro; akoravno moramo tukai omeniti, da bi bila lahko boljša ter smo tudi boljše pričakovali. Razstava obstajala je, kakor znano, iz dveh oddelkov, to je iz razstave goveje živine in razstave kmetijskih strojev in kmetijskega orodja. Recimo torej najprvo par besedij o razstavi goved. Vsak, kdor je živino pregledal, pripoznati je moral, da je bila razstavljena živina jako lepa. Razstavljene bilo je blizu 1 20 repov in sicer kakih 60 krav, 32 telic, 20 bikov in 10 pitanih volov. To živino razstavilo je 54 gospodarjev, večinoma ia Ljubljanske okolice in Gorenjskega. Največ živine bilo je pinogavakega in belauskega plemena, katera plemena se drug od druzega le malo razločujeta. Teh plemen živiuo imenujejo naši gospodarji n.vadno „eikasto" živino. Te živine razstavljene je bilo 65 Zahvala. V dolžnost si štujem vsem onim blagim prijateljem in dobrotnikom iole, kateri ho blagodušuo s svojimi darovi pripomogli, da si; je šolska m adež o slavunsti tioolet nien iako bogato obdarovala, posebno |>a g. .1. M e g n 1 a r - j u, kateri je Belo globoko v segel, in predsedniku krajnega iolskega sveta g. K. Pibrovou, izrekati tem potoni v imenu obdarovane šolske mladine Dajiikrenejio sahvalo tet- klicem: ISog plat i! .Vlnrko litosvii, učitelj. Zahvala. Vsem tiem p. n. blagorodnim goHjioilom graščakom: K d. Ur ban čiču, Janku II r b a n i ič u, (lil k liichsu, čast. duhovščini in vsem drugim dobrotnikom, ki so dobrotno pripomogli, da se je ilavnosl BOOletnioe iu pnhod presvetlega vladarja na tako nepričakovan način obhajal, ter tla smo mogli obdarovati ISO učencev s štruklji, s klobasami, I vinom in daje dobil vsak zastavo (trobojnieo) v roko in knjižico „Ilahsburški rod", da hi se tako utisnil mladini trajen spomin na sveso Kranjske s presl&vno Habsburško rodovino, se s tem podpisani srčno zahvaljuje. Krajni šolski svet v Preddvoru, dnč 90. julija 1888, Luku Kuili«> predsednik iu učitelj. Umrli so v jLjubJJanl: 28. julija: Alois Zagorec, 49 I., hišni posestnik, Sv. Jakoba trg 11, za jetiko. Matija Vrečar, »j m., duiuarjeva hči, Poljanska cesta za b\juvno grižo. ■J 1. julija: Anton Ainpah, 1 m., delaš če\ sin, Poljanska cesta št. 1* za hožjastjo. Katra Primer, ekspeditor-jeva udova, 73 1., Sv. l'etra eesta IH, SS jiok\arjciijeni želodca. 96. julija: Anton Tomšič, hlapec, 98 L, Cesta na grad 11, za vnetjem črevesa. TiiJ<-i: 27. julija. Pri Slonu : Fritz /. Dunaja. — llrovatin iz Trsta. — Lowy z Dunaja. — Vitez dr. .Satidriuctti iz Trsta. — Soblifka iz Češkega. Pri i*it»li«i: Dr. D(dl z Duuaju. — Leusohner i I Urna. — Franki I Dunaja. Meteorologično poročilo. S Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. m •en "3 —i 'ji 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 786*16m, 785*26 mm. 736*22 mm. + \3'3JC + 21TaC 4-15*4° C sl. bov. sl. sev. sl. sev. jas. jas. jas. 000 mm. dežja. Vreme je bilo lepo jasno, popoludne nekaj oblakov*; zvečer zarija; po noči jasno nebo. Srednja temperatura -f- 1660, za 30° pod normalom. dne 27. julija. (Izvirno telegraticno poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... . . Zlata renta........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... ■ ■ London . ..... Srebro ........ Napol. . ......... C. kr. cekini . ...... . • Nemške marke ... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta ti" „...... Ani n n n .... „ papirna renta .r)°/o..... 5% štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke .r)°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/»'7o z'Ht' zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Priir. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo avstr. banke . 1SJ0 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 78 gld. 90 kr 79 55 »• 99 40 n 93 ■ 40 r 837 * — n 294 t 75 n 119 ■ 85 n 9 * p 50 n ■ n 65 r 58 n 50 n 119 • 75 n 169 25 n 99 n 86 n 119 75 n 88 n 85 n 87 j* 10 n 103 ti — ji 114 ■n 75 n 118 — n 108 T — n 105 n 50 n 171 n 76 n 20 f» — n 11 8 rs — n 221 25 Marsalla najfinejše đietično Sicilijansko desert-vino. Za rekonvalescente, po daljših boleznih oslabele osebe, za otroke ga ni bolj krepilnega sredstva. Kot desert-vino voliti jo pred vsemi vini, ki se prodajejo po trgovinah. V steklenicah po 1 gld. prodaje pravo samo G. Piccoli, lekarnar -v X-ij-u.Tolja.nl, na Dunajski cesti. (291—5) : : : S TJni«^ tu *i (234—29) zobe in zobovja ustavlja po najnovejšem amer ikaiiskein načinu brez vsakih bolečin ter opravlja i>l«»m bovun jtt in vso zobne operacije i zobozdravnik A. Paichel, t ^ poleg Hradeckrjevega mostu, 1. nadstropje. + -m Z a N X tMj Iz I luniliur^ii fH Sosmim* prosto 7. zavitkom vred, kakor znano, reelno, obrnil iseče blago, v vrečicah ti kJlo> 'VD po poštnem povzetji. Gld.a. v. Rio, fin, močan............ 3.45 Santos. izdaten, močan......... 3.60 Cuba, II., zelen, močan......... 4.10 Oyh»n, višnjevozelen, močan....... 5.— Zliit-.lava, izredno fin, mil........ 5.20 Portorico, delikaten, okusen....... 5.40 Perl-kava, jako fin, zelen........ 5 95 Java, močan, delikaten......... 5.95 Java I., vzgledno fin.......... 7.20 Afr. Perl-Mocca, ognjen . . •...... 4.45 Arah. Mncea, pravi, plemeniti....... 7.20 Posebno priljubljena okusna sf »nihulska kav ina smes............... 4.70 cisbj per Icilo: Congo, fin.............. 2.30 Honehong, fin............ 3.50 Obiteljski čaj, izredno fin........ 4.— Kiž, izredno fin, pr. 5 kilo........ 1.40 Perl Sago, pravi, pr. 5 kilo....... 1.90 Cenilniki o kolonijskem blagu, spirituozih in de-likatesab gratis in franco. (151—18) A. It. Ellliiitf;er, HmulMi ri». Št. 10 588. Natečaj. (507—1) Na tukaj sn jej c. kr. vel i kej realki izpraznjeno je mesto šolskega sluge, ob jednem laboranta, s ka-'erim mestom ]e spojena letna plača 350 gld. in stanarina letnih 80 gld. Za to mesto razpisuje se natečaj do SO. av-gasta t. I. Prosilci naj svoje prošnje z dokazi o dozda-njem poslovanj», telesnem zdravji, znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu uložć do zgoraj določenega dneva pri podpisanem magistratu. Kestni magistrat v Ljubljani, dne 23. julija 1883. _Župan: Grasselli. Št. 10.402. Razglas. (497—3) Za 1882. leto je druga Anton Raabova ustanova 200 gld. na leto za oddati. Pravico do jedne polovice te ustanove ima ubožna in poStena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ubožna in dobro odgojena hči Ljubljanskega meščana, ki je zaročena, in sicer koj po porok i, Prošnje, katerim je priložiti dokaze ubožtva, dobrega zadržanja in meščanstva ulože naj se do 20. a v gusta t. I. pri podpisanem mestnem magistratu. Mestni magistrat t Ljubljani, v 17. dan julija 1883. Župan: Grasselli. - B ■g <■«< !• sr o • s — 2* cs 0 s p' w & ? IM & co 9 ■ -1 2. s "tu. Najbolje ter najceneje naročajo se priznano dobre ročne mlatilnice, slamorezniee, vinske tlačilnice ter vsi drugi kmetijski stroji WV za točno plačilo in tudi na obroke Pri zclcitno znižanih cenali velika razprodaja bogato založenega, v konkurzno maso gospoda Iv. P. Schrever, Špitalske ulice, ■padajočega jI galanterijskega, Norimberškega iu drobnega blaga na debelo in clrol»iio>. — Posebno so priporočila vredna krasna, v velike} ieberl nahajajoča se (405—7) pisalna, pušilna in popotna orodja, albumi in fino blago iz usnja, otročje igrače, namizno in jedilno orodje, kuhinjske posode, kine, parfuraerije, lesorezni izdelki, podobe svetnikov, pobožni darovi itd. Izvanjaka naročila izmie 8» ločno iti v zm/ovoljuod po postnem povzetji. v najstarejšej tukajšnjej ter po vsem Kranjskem najbolj poznatej zalogi pri A. Debeve-u v Ljubljani, Marije Terezije ''ettta *i. IO, pritlično. 508-1) s senzačnimi uspe sredstvo proti slabemu teku, navalu krvi, napenjali ju, H 3u<3l *VL ti 1« protinu, h \ poliond 1 i j i kataru, koliki, fflavoholfu. želodčnemu krču, nervoziteti. Sauveur Je la vie. Em. grofa Lichtenberga ^ tovarna likerjev v Hmarlji (na Kranjskem). l steklenica koncentrirano l g*ld. 80 kr. za mažo; 1 steklenica likerja 66 kr. /.a pijačo. Vsakej steklenici je priloženo vodilo za rabo. Neprescžiio sredstvo proti koleri, rheumatizmu, omotici, b o d I j a j u, mrl v udu, vodenici, zubobolju, difterltidi, migreni, prsnemu krču, boleznim na jrlrali. (859—9; ! ■ ! ! ■ ! ■ ta L Po receptu francoskega zdravnika. Čisto neškodljivo. Vnanjo Uporabljeno ntefii T takoj vsako bolečino. Za nenadne napade holeznij bi imelo bili pri rokah v vsakej S družini, posebno ker se vzdrži leta in leta. Mnogo spričeval na razpolaganje. ■ ZulogK pri Viljeuiu I*layr-u, lekarnarju v Ljubljani; Haumbach-u, lekar- + narji v 1'elji. Bergerjevo medicinično r^G-Llo iz smole, priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi »e v največ evropskih državah s sijajnim USipobODB zoper ■vsakovrstne oprhe na životu, osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti HSaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na ghlvl in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Rergerjevo utilo Ib »mole ima •!«»", ko>neentr. smole Iz le»h ter se stvarno od vsega druzega urila i« smole, ki hb v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekuujenju iKogue. zahteva naj se odločno Hergerjevo milo Is Niuo.t- -ni se pazi na lomno varstveno marko. I' 1 i i r*l«>>ralnili poltuili Itoleziilli rahi se mestu mila iz smole z uspehom Bergerjevo med. milo iz smole in žvepla, a zahteva naj s* vedno saMiio Bergerjevo milo iz smole in žvepla, ker so Inozemska ponarejanja neuNpcSni Izdelki. Kot inilejne unio 1» - ih«»l« za odstranjenje vseh ii °/u glicerina ter fino 1 V I V zalogi v vbcIi lekarnah eele države. Glavne zaloge pa imajo; V l.jiil»IJt*iii pri gg. lekiirjih J. S vo bo da, O. Piccoli, W. Mayer in J. pl. Trn koczy. V lio».' U raune. V KiDkem J. Bomeker. V Idriji J. VVarto. V Urauji K. Savn i k. V Litiji Jos. Bened. V Novem ntestu D. Rizzoli. V Radovljici A. Robi ek. V Vipavi A. K o noću y. 1/datelj in odgovorni urednik Makso Armič. LuBtniua in tisk .Narodne tiskarne1*.