KATQLJSK CERKVEN LIST. ..Danica V )anica- izhaja vsak petek na celi poli in velja po po^ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za Peteri leta 1 gl. tiskarnici sprejemana za celo leto 8 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za */4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan 20 kr. popiej. Tečaj XLV. V Ljubljani, 2. grudna, 1892. List 49. Nadškofje in škofje avstrijski vsem vernikom svojih škofij mir, pozdrav in blagoslov v Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Predragi v Gospodu! (Konec.) III. Vse te besede Jezusove presegajo daleč življenje apostolov; govorjene so bile njim, pa tudi vsem njihovim pravim naslednikom. Preljubi v Gospodu! Ozrite se nazaj na dolgo versto naših sprednikov, ozrite se v bodočnost na naše naslednike v škofovski službi: nam vsem velja ukaz Gospodov, nam vsem njegovo poslanje, tudi nam je obljubljena njegova pomoč. Vsi pa smo eno v edinosti apostolske službe, ker vsi skazujemo z radostnim sercem pokorščino najvišjemu pastirju sv. cerkve in namestniku Jezusa Kristusa. Njemu je podeljena pravica, šteti celo čredo Kristusovo za svojo, in cela čreda Kristusova: škofje, duhovniki in neduhovniki (lajiki)so njemu poddani. Kajti svojo božjo pastirsko oblast izročil je Kristus sv. Petru in njegovim naslednikom, ko mu je slovesno govoril'): „Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce M Kristus sam je torej začetnik apostolske službe v obče. kakor še posebno njene edinosti. On proglasil je to edinost kot nespremenljivi temeljni zakon cerkve; goreče je molil za njeno ohranjenje, on jo ohranjuje s svojo vsemogočno pomočjo. Ko je pa Izveličar molil k očetu za edinost apostolske službe: „Ohrani jih v svojem imenu, da bodo eno.- obernil je v višjeduhovski molitvi svoj pogled in svoje serce k edinosti cele svoje cerkve: „Pa ne prosim samo za nje, ampak tudi za tiste, kateri bodo po njihovi besedi v mene verovali; da bodo vsi... popolnoma eno in da svet spozna, da si me ti poslal.- 2) Preljubi v Gospodu! Glejte, koliko važnost pripisuje Gospod cerkveni edinosti. Na tej edinosti naj ljudje spoznajo, da je (»d očeta poslan kot odre- 0 Joan. 21. 15—17. O Joan. 17. 11. 20. 21. 88. šenik vseh ljudij; na njej naj spoznajo, da je njegovo delo božje, cerkev njegova naprava božja za izveli-čanje vseh ljudij. Kdor to znamenje razume in se oklene cerkvene edinosti, ta hodi za glasom Kristusovim ; ta ne tava po temi zmote, ampak hodi v luči božje resnice, ne po mnogo obhojeni poti pogube, ampak po nebeški stezi, katero nam je Kristus od-perl. Kdor pa neče razumeti znamenja, ki ga je Kristus dal, ampak se loči od cerkvene edinosti, ta se loči od cerkve Kristusove in loči se od Kristusa samega. Kdor naposled ne čisla zares visoko cerkvene edinosti, ali je njej nasproti celo vnemaren. temu se bo ohladilo katoliško mišljenje, ohladila katoliška vera, ohladila kerščanska ljubezen. Cerkvena edinost, kakor cerkev sama. sicer nikdar ne mine: temelj cerkvene edinosti, papežtvo, ne bo nikdar premagano od peklenskih vrat; cerkvena edinost vesoljne apostolske službe ne bo se majala na veke nikdar. — toda naraščati ali pa upadati more cerkvena pokorščina in kerščanska ljubezen posameznikov, da, celih narodov. In zato more — kakor pri posameznikih, tako tudi pri celih narodih — zavest o tej cerkveni edinosti in njeni moči postati mogočneja, živeja in blagonosneja. ali pa slabeti, medleti in umirati. Preljubi v Gospodu! Opomnili smo Vas že na to. kako tolažilna je podoba cerkvene edinosti, med tem, ko se širi med svetom needinost in sovraštvo. „Vzdignil se bo narod zoper narod." tako je prerokoval Kristus.1) V našo globoko žalost prešine nas včasih misel polna sr erbij, se li ne izpolnjujejo zna-biti te besede pred našimi očmi. Zato Vas prosimo in rotimo, preljubi v Gospodu, z besedami sv. Pavla: „Bodite med seboj ene misli po Kristusu Jezusu" -). „Skerbite. da ohranite edinost duha v zvezi miru" 3). Bodite jednega duha po edinosti v veri, „ki premaga svet"4»; ohranite edinost duha po pokorščini in ljubezni, ki ste vez miru. ') Math. 21, 7. Marc. 1:1, 8. Luc. 21. le. *) Rom. 15. 5. 3) Ephs. 4. 8. 4. 1. Joan. 5. k t' ' .v V -t',.,-i' Poživite torej v sebi. preljubi v Gospodu, vero, pokorščino in ljubezen Î Tedaj vzbudila se bode mogočno tudi v Vas zavest cerkvene edinosti, in njeni mirupolni učinki blažili bodo življenje posameznikov in občin, družin in narodov. Ker so nam ti blagodari tako zelo potrebni, porabimo bližajočo se jubilejno slavnost našega skupnega očeta — slavnost cerkvene edinosti — da Vas opomnimo na dolžnosti pokorščine in ljubezni: Skažite se zveste otroke sv. cerkve; zberite se z nami vred okoli stoliee sv. Petra. Tjekaj, na naslednika sv Petra, na Leona XIII. oberniino svoje oči in veselo se pripravimo na slavnostni dan njegovega jubileja. Sveti so gotovo nagibi, ki nas k temu navajajo: sveti bodo tudi učinki, katerih se od te slavnosti nadejamo. Jednodušno zbrali se bodo katoliKi celega sveta pri skali Petrovi, in znamenja prave cerkve Kristusove zažarela bodo pri jubilejni slavnosti njegovega namestnika v novem blišču. Toda. se li spodobi preslavljati jubilej namestnika Kristusovega, ako je oropan svoje svobode in svojega vladar-1 va V Gotovo želimo, da bi se sv. oče pri tej slavnosti veselili v polni meri svobode njim pristojne in da bi neprikračeno vživali svoje pravice, ter z novega obžalujemo krivice, katere se jim napravljajo. Pa tudi to. preljubi v Gospodu, je apostolsko, rado-vati se v sredi terpljenja zaradi Kristusa. Saj je pisal M v verigah in okovih apostol narodov: „Veselite se vsikdar v Gospodu, bratje moji, še enkrat rečem, veselite se"-». Stiska bila je njegova slava :. 3. 4 II. Cor. 7, i. Eplies. 2 L 6. niti, kakor prosimo ali umemo," „njemu bovii slava v cerkvi in v Kristusu Jezusu skozi vse rodove na vekov veke.a Amen.1» Dano poslednjo pobinkoštno nedeljo v letu zveličanja 181)2. Franc kardinal Schonborn, knezo nadškof pražki. — Albin kardinal Dunajewski, knezo-nadškof krakovski. — Anton kardinal Gruscha, knezo-nadškof dunajski. — Fnlgencij Czarew, nadškof, škof hvarski. — Severin Moravsky, nadškof Ivovski, rit. lat. — Alojzij Matija Zorn, knezo-nadškof goriški. — Janez Ev. Haller, knezo-nadškot solnograški. — Gregor Kajčevič, nadškof za-derski — Silvester Sembratowicz, nadškof hališko-Ivovski, rit. ger. — Izak Nikolaj Izakowicz, nadškof Ivovski. rit. arm. — Janez Krst. Zwerger, knezoškof sekovski. — Matevž Jožef Binder, škof šenthipolitski. — Anton Jožef Fosco, škof šibeniški — Janez Nep. Grlavina, škof teržaško koperski. — Franc Ferretič, škof kerški. — Jurij Kopp, knezoškof vratislavski. — Luka Solecki, škof przemiselski. rit. lat. — Ignac'j Loboš, škof tarnovski. — Emanuel Janez Schoebel, škof lito-meriški — Franc Sal. Baaer, škof bernski. — Matevž Vodopič, škof dubrovniški — Simon Aichner, knezoškof briksenski. — Jakob Missia, knezoškof ljubljanski. — Janez Krst. Flapp, škof poreško puljski. — Martin Jožef Riha, škof budejeviški. — Evgen Karel Valussi, knezo škof tridentinski. — Jožef Kalin, knezoškof kerški. — Franc Maria Doppeloauer, škof linški. — Mihael Napotnik, knezoškof lavantinski. — Filip Nakic, škof spletsko-makarski. — Julijan Pelesz, šsof przeinisdski. rit. gr. — Julijan Kuilowski, škof stanislavski. rit gr. — Jožef Hanei, kapitularni vikanj ulomuški. — Edvard Prašinger, kapitularni vikarij kraljičin-graški Naročila: 1. Predstoječe pastirsko pismo prebere naj se se z leče vernikom I. oziroma ako se primerno razdeli, L in II. adventno nedeljo. 2 Pri tem opomnijo naj se verniki s pokazom na velike potrebe apostolske stoliee: za, hvala Bogu! mnogobrojne misijone; za ohranjenje vseh mnogoštevilnih osrednjih oblastnij sv. cerkve, ki so pottebne za celi katoliški svet; za preskerbljevanje toliko duhovnih oseb. samostanov in dobrodelnih naprav, ki so zarad ugrabljenja cerkvenih posestev in oropanja apostolske stoliee v največji stiski, in vabijo naj se prav živo, da naj razvesele sv. Očeta o njihovi petdesetletnici z mil oda ri (najbolje darovi v denarju) in jih obilno podpirajo, da morejo izdatno pospeševati cerkvene namene. Saj s takimi darovi v resnici ne podpiramo toliko osebe sv. Očeta, kot stvar, katero morajo zastopati. Veliko in vzvišeno stvar božjo, za katero je dal edinorojeni Sin božji sam pervi in največji dar: svoje življenje in svojo kri! 3 Častiti duhovnijski predstojniki pa naj kak primeren dan pred Božičem napravijo slovesno darovanje v imenovani namen: opozarja se pa, da zarad tega darovanje, ki je predpisano Sv. treh kraljev dan, ne sme izostati. 4. Nabrani juoilejski darovi pošljejo naj se kn,-šk ordinarijatni pisarni, da se dalje izroče sv. Očetu. ) Eplies. 3. 20. 21 Slovenski romar v Sveti Deželi. Danes, 20. oktobra, bilo mi je odločeno se podati v mili in neopisljivo serčno zaželjeni Betlehem, „mesto Davidovo", mesto rojstva Sinu živega Boga-Zveličarja Mesija sveta, Gospoda našega Jt/usa Kristusa. Dragi in častiti čitalji, blagi in verni Slovenci! Zapustimo za nekoliko časa sv. mesto Jeruzalem in poterpljivo in ponižno in blagodušno čitaje in pre-mišljevaje me ubožčeka spremljajte v Betlehem. In. katero verno kerščansko serce od zaumnega otroka do starčkov ne razveseli ime Betlehem. Opoldne napotil sem se na pot proti Betlehemu. Sedaj vodi tje lepa velika cesta, od tam pa dalje v Hebron in v Gazo. V vozovih „omnibus" se vedno vozijo ljudje od Jeruzalema v Betlehem in nazaj; plača se jeden frank. Jaz sem jo mahal peš. Zvan Jafskih vrat pri obzidju jeruzalemskem, pod gradom Davidovim se cesta zavije polagoma nizdol v dolino Hinonsko in proti jugovzhodu V dolini pod mestom je še čez ožjo in globoke^ dolino zidan most, pre-koračivši most vodi cesta lepo speljana navzgor v lepo. prostorno visoko dolino med verhovi jeruzalemskih gora. Pri cesti ob začetku visoke ravnine je lepo poslopje angleške bolnišnice. Malo dalje in od velike ceste umaknjeno v sredinji ravnine stoji lepo in veliko selo z vkusnimi evropejskimi hišami in to je: nemško-pruska luteranska naselbina, katera ima rodovitno, lepo in ravno polje v tej dolini; dobre vinograde in mnogo olivnih, smokovih in razne verste dreves, vertove in nasade. Zopet ide se zložno višje, levo stran ceste, malo vzvišeno, po hribovju zida se samostan za redovnice II. reda sv. Frančiška Seraf. (za „nune klarisarice"). Malo naprej je hiša starodavna v razvalinah; pravijo, da je bila ta hiša starčka Simeona, kten je bil vzel v tempeljnu Božje Dete Jezusa v naročje, in ki je Devici Mariji prerokoval britke žalosti in ji je pri tem prerokovanji prešinila dušo in serce perva posebna žalost. Kmalo se dospe po lepi cesti na grič, na kterem stoji velik gerški samostan reda sv. Bazilija pri Elijevemu studencu, „Mar Elia". Pil sem vodo iz studenca sv. preroka Elija. Od tod se vidi še jeden del mesta Jeruzalema in lep razgled je po judejskih, moabskih, tudi samarijskih gorah in dolinah od tod. Od samostana pri studencu sv. Elija, malo nizdol, se zagleda pervi pot mili, ljubi in prijazni Betlehem. Vse težave in one silne, neopisljive britkosti, žalosti, bolečine, dušne temine, in zapuščenosti, katere sem imel hode proti Jeruzalemu, bivajoč v sv. mestu in po nekoliko do sem, so me o pogledu blaženega mestii Betlehema v trenutku zapustile in nebeški mir, jasnost in veselje mi je napolnilo dušo in serce. Vzvišen v duhu zaklical sem: Slava Bogu v višavah in mir ljudem na zemlji, kateri so dobre, svete volje! Svetih-zgodovinskih spominov prešinjen in prevzet. kaj se je v Betlehemu in okolici njegovi godilo in dogodilo, nisem mogel naprej. Gledal sem ves opanjen na verh hribca pri mestu Betlehemu, kjer stoji starodavna veličastna bazilika in krije pod seboj prerevno. ipak preljubo, milo, veleslavno in presveto betleheinsko štalico v duplinah naravnih v verhu griča gorskega. Okolo bazilike pa stojijo trije obširni samostani in krasna nova cerkev frančiškanska. Zdelo se mi je, da tam v dolini pod betlehemsko goric na polju in pašnikih gorske obširne doline pasejo čede in živinico pobožni pastirji, na višavi pa angeljske trume nebeško slavo pevajo. Zdramivši se idem dalje, pevajoč lepe in vesele slovenske božične pesmi. Okolica betlehemska je lepa. vse je pridno obdelano, okolo verhov gora in gričev naravne skalovite verste. nasad nad nasadom, ali pa s kamenjem podzidane police, na njih zemlja, obsajena z vinsko terto. oljkami, smokvami in drugimi sadeži. Pozna se, da tu bivajo večina katoliški kristjani. Vsa sv. dežela bi zamogla taka biti. toda manjšina pre-bivavcev so kristijani, večina pa mahomedski Arabci, zanikerni kmetovalci in selivni Beduini. Došel sem do groba Rahelinega (Rahel bila je žena očaka Jakoba). Grobno poslopje je mahomedska džamija (molitvenica). (Dalje uasl i Sveti večer v družini. (Oče obesijo po dokončani molitvi rožni venec na steno. Janezek, mlajši sinko prižge pri jaslicah lučice ter pravi materi.) „Le poglejte, dobra mati, Vse blišči se v hlevčeku, Ješček ves je v peni zlati, — Pač to vgaja božčeku!- — „Saj sem dal pa tudi novce Vse za jaslice lepe. Oče le poglejte „lovce," Kak' mogočno se derže." „Pa pastirček pod drevesom Trobi na zakrivljen rog; Angelj pa hiti k nebesom, Ker poklical ga je Bog.- (Našteva še dalje in kaze različne podobice. Mati mu reko srneldjaje.i Lepo je lepo. Prav priden si bil, Da sam še tako Lep mah si dobil." (Dalje bolj resno.• „Toda vedi, da mi ljubo Ni, če plezaš po skalah, ln da iščeš zdravju v zgubo Izpod snega skriti mah. (Micka, hči domača, materi smehljaje.) „Ne bojte se mati! Janezek že dobro ve, Kje mu mah je lepi brati, Saj mu Gašpitr vse pove." lUašpar. starejši sin, pravi na to očetu po strani, da slišijo mati m sestra.,) Dersati se tudi zna. Nove še sani ima, Pa so vglajene kot nož, Da, zato — je pa on mož. »Sestra šaljivo (Jašparju.» „0, saj tudi ti si vedno Včasih hodil tja na breg. In s sanmi na herbtu redno Si se spuščal besno v beg, Ko so oče prikazali Se za jezom in glasno So po tebi praševali In ti mahali z roko." -Janezek, ki vedno proslavlja pastirčke in jih od daleč ogleduje. <"e so na pravem mestu, očetu.) Oče. kam tega postavim. Prav nikjer prostora ni. Že četert se ure bavim Ž njim, pa vender ne stoji. Ga li vidite, ki nese Koš na herbtu pač težak? Mislim, ta se pa ponese Boljše nego drugi vsak." (Oče mu rek«*».) „Tja ga stavi na ravnino, Saj ga vidiš, truden je; V snegu prišel čez planino In v sredi je teme." «Na to se oberno k hčerki, rekoč.) „Micka, knjigo vzemi v roko, Pa preberi, kaj nocoj Mati cerkev nam praznuje. In potem pa kaj zapoj! Tudi Janez bo pomagal. In pritegnil Gašpar bo. Da ga spanec ne bo zmagal. Ker pri peči je toplo. Janezek l«erž očetu. „Ni !i oče, tudi z družbe Svetega Mohorja kaj Bo prebrala ker je mnogo Nam prinesel ta tečaj • Mati Janezku, ki j»; /.a^el polglasno neko božičnico.j .Janezek, zdaj le poslušaj, Kaj pastirčki govore, In slediti jim poskušaj. Jezušček za vse to zvč.~ i Dalj.- nasl » Vojaške vaje. (Dalje.) Meso poželi zoper duha. duh pa zoper meso. Gal. V. 17. Vadili so se vojaki posebno v orožji. Kakšno orožje so pa imeli? Puške, kratke bajonete, sablje, kanone. S praznimi rokami ne opravi vojak nič. Pač je nam duhovnim vojščakom. potrebno vedeti. kakošno orožje da imamo in kako nam je to orožje rabiti. — Naše orožje je: molitev, zatajevanje, premagovanj»*, branje ss. bukev. sv. maša. ss. zakramenti... Kakošen se nam zdi vojak brez puške? Vi porečete: t.» še vojak ni. In kaj je kristjan, ki ne moli. noče moliti ? V vojski, kedar si prideta nasprotnika prav blizu, rabijo vojaki tista kratka bodala, katere bi mi primerjali onim kratkim molitvicam, katere je prav dobro opravljati, kedar nas nenadoma hude skušnjave zalotijo. Včasih pa v bitki tudi kanoni zagermijo in ti največ sovražnikov poderejo. Me verste. Strah obide armado, kedar železni kosovi razpršenih bomb začno žvižgati nad glavami. Taki kanoni v dušnem življenju so ss. zakramenti, spoved, sv. obhajil '. Kedo še ni skusil, kako dobro sv. obhajilo strasti ukroti, novo serčnost da <-elo tedaj, kedar je sovražnik že napol zmagal. Ss. zakramenti, da, to so bombe zoper hudobnega duha; pred njim satan hitro beži. Veste pa tudi, da sovražnik, če le more, kanone odvzame, potare, ali pa še nazaj v nasprotnike oberne. Potem gorjč nasprotniku! tako skuša hudobni duh narediti. On bi rad to dosegel, da bi s ss. zakramenti sebe ne branili. marveč le ;?ebe usmertili, to se pravi z drugimi besedami, da bi ss. zakramente nevredno prejemali. Vojaki so šli včasih daleč ven na vaje. Po cele ure so marširali; zjutraj so šli, pa še le opoldne, ali celo zvečer domu prišli, lačni, žejni, da so komaj govorili. — Tako se moramo mi truditi in vaditi, če tudi je katerikrat bolj težko. Zgodilo se je tudi. da so nekteri vojaki na cesti obležali, da naprej niso mogli. Pa zadej je vozil voz, ki je ob straneh na zagrinjalih imel našit velik rudeč križ. V ta voz so onemogle polagali Tako mi na potu proti nebesom omagujemo. Preslabi smo včasih. Viočina in pot nas tako zdela, da ne moremo dalje. Pa kedo pride na pomoč ? Družba rudečega križa, mislim križ Gospodov, polit z rudečo kervjo našega Zveličarja. Ta križ je naše upanje, da nam bo pomagal naprej, naprej do našega cilja. To je milost božja. Nekatere dni so vojaki ovili svoje kape z belimi rutami, tako. da je bilo nekaj belih, nekaj černih. Takrat so imeli med saboj prave bitke. Streljali so tudi s puškami na sovražnika, samo s tem razločkom, da niso streljali na ostro, ali s kroglami. Kako so se plazili po jarkih, ob skalah, skrivali se po germovji. In berzo — ko se je pokazal kak vojak nasprotnega oddelka, takoj se je slišal pok m videl dim. Kedar so si pa celi batalijoni prišli v lase, slišalo se je le rožljanje pušek in bučanje topov. Jako podučljivo za nas! Ali se tudi mi tako skerbno varujemo sovražnika v duhovni vojski, ali pomerimo berž s puško nanj. ko ga opazimo. 0 ne! Velikrat roke križem denemo, v senco se vležemo, namesto, da bi na straži stali — Kedar je sovražnikov le odveč bilo, so vojaki tudi bežali. Tako moramo mi v vojski za dušo dostikrat bežati, če se hočemo rešiti, recimo tisti, ki so v hudih grešnih priložnostih! Sploh smo opazili pri vajah dve imenitne lastnosti : veliko opreznost in strogo pokorščino. Kristjani tako radi pozabimo tiste lepe besede sv. Petra, v kateri nas opominja k čuječnosti: „Čujte in molite, ker vaš nasprotnik, hudobni duh, hodi okoli kakor rjoveč lev in išče, kje bi koga požerl." Potem — stroga pokorščina! Vse se verši kakor na migljej! Hkrati so vstali, hkrati so šli spat, hkrati so šli po .menažo- — Ali pa, kedar imajo vaje z orožjem, kedar marširajo____ vse gre v gotovem redu. In všeč nam je ta red. Pa le zato je tak red, ker so vojaki tako strogo pokorni od najnižje stopinje do najvišje. Brez pokorščine bi bila in morala bi biti v vsaki armadi babilonska zmešnjava Vojna, ki ne zna več ubogati, je sama seboj razdejana in igrača bo nasprotniku, da jo premaga. 0 da bi bila v sv katoliški Cerkvi vsikdar tako natančna ubogljivost, taka vdanost do predstojnikov, do škofov, do papeža! Ako smo edini, potem se nikogar ne bojimo. Izgled take edinosti izgled kerščanske armade v pravem pomenu besede, vojake in generale smo zopet videli na katoliškem shodu Jezus Kristus sam nam je dal zapoved, da Cerkev poslušajmo. Koga torej moramo poslušati ? Škofje papeža, škofe dekani, dekane župniki, župnike kapelani, in kapelane in sploh duhovne pastirujoče morajo poslušati vsi verniki, ki so njim v varstvo izročeni. Papeža in škofa ni v vsaki duhovniji posebej, pač pa so škofovi namestniki tisti, ki so jih škof posvetili in škof v službo poslali. Ti so delujoča roka višjih pastirjev, ki dela, kar glava ukazuje. Kjer so škofje in papež, tam je Kristus in tam je prava Cerkev. Tu se oklenimo in terdno deržimo. Kako nespametno delajo oni, ki hočejo po svojih potih hoditi, meni to ne ugaja, tega jaz storil ne bom. čemu bi nam zapovedovali, pa kaj bi se postil, pa kaj bi nas priganjali k sv. maši. Preljubi, pametni ste dovolj in spoznate, da bi Cerkev, ko bi vsi tako delali, morala razpasti, kakošen red bi bil v vojni, ko bi se začel že prostak (gmajnarček) napenjati in nadpro-staku herbet kazati, nadprostak korporalu — in drugi zopet tako navskriž. častnik stotniku, stotnik polkovniku itd. O to bi bili potem čudni vojaki! Pa tega ni pri vojacih Stroga pokorščina vlada tamkaj. Od te vojaške pokorščine se učimo, kaka pokorščina bodi vsikdar v duhovni armadi sv. Cerkve. (Konec nasl. \ Ogled po Slovenskem in dopisi lz Maribora. (Spomin na Dobrovo pri Ljubljani.) Nekako v začetku tekočega leta prinašala je „Zgodnja Danicau prelepi spis: „Stara Božja pot Marije Device v nebo vzete na Dobrovi pri Ljubljani,41 in sicer iz spretnega peresa č. gosp. Antona Lesjak-a, dobrovskega kapelana. Kedo bi pa zameril, ako verla „Danica" tudi ob koncu leta kaj lepega povč o znamenitostih imenovane Božje poti? — „Pri sercu se Ti umili, hitreje in glasneje bije serce, korake pospešiš in na serčno zaželjenem kraju si, pri romarski cerkvi Marije Device v nebo vzete na Dobrovi!" Tako opisuje zgoraj omenjeni gospod pisatelj čutila pobožnega romarja, ko ugleda od daleč premilo dobrovsko cerkev. Pač res, nebeška čutila prevzamejo serce, ko zagleda ljubeznjivo Marijino svetišče, zlasti na potu iz Ljubljane, ko se divna cerkev pokaže iz za gozdnega pomolja pri Rozorih. Kako lepo bi bilo, ako bi se to presunljivo mesto označilo s kakim znamenjem. — mogoče s kako podobo an-gelja, ki bi romarjem z roko kazal rajsko milo Marijino svetišče. Poslednji čas se je mnogo lepega napravilo pri cerkvi in krog nje, bodisi že, da je vse tudi se posrečilo, ali ne, toda dve reči ste vender še nad vse drugo, ki romarje ginete, in to je veliki altar in premilo zvonenje. Dobrovski veliki altar je znamenit in imeniten, ne toliko sicer v sedanji podobi, ampak v nekdanji in deloma še ohranjeni podobi. Pozornost vsakega opazovalca tega altarja na pervi hip nase obračajo nenavadno velike pozlačene sohe štirih škofov, ki stojijo na altarji, se ve, da sedaj na nepravih mestih in popolnoma v nasprotnem redu. kot so nekdaj stale, in strokovnjaško oko bo precej zapazilo, da celi altar akoravno glede lepe arhitekture dosleden, vendar kar nič ne more zadovoliti okus pravega strokovnjaka. Spodnji, stari del altarja je kamenit, gorenji del pa lesen, postavljen leta 1853 po podobarju Mat. Tomec-u, dobrovskemu rojaku, kakor kaže dotični načert za altar. Kdaj je bil pervotni altar postavljen, kdo je bil tist duhoviti mož, ki je želel imeti tako pomenljiv altar. kakor bomo pozneje slišali, in kdaj je bila gotovo lepa skupina velicega altarja odpravljena mi ni znano, in tudi na Dobrovi se o tem menda nič ne more poizvedeti. Ko so poderli imenitno skupino, so vse orjaške kipe štirih škofov spravili v župnišče; tam so stali v obednici v štirih kotih, ker jim je prazno prazno-verstvo podtikalo, da strašijo. Pač res bi smeli malo postrašiti tiste, ki so jih odpravili iz eerkve. Istega leta (18531 postavili so dve sohi onih častitih škofov na altar. in sicer ona dva ob strani, in ker nista imela inful. napravil jim je neki ljubljanski pasar dve infuli z medenine in v ognji pozlačene in to v najokusnejši obliki, katere infule še danes nosita Dve sohi ali štatvi ste bile pa v žup-nišču še nadalje hranjene, dokler tudi te dve niste prišle pozneje na altar. Zanimivo je slišati, kako so bile o svojem času te podobe prodane za neko cerkev na Gorenjskem, in odpeljane že do Ljubljane. A v Ljubljani dohiteli so jih Dobrovčanje in odpeljali nazaj. Tako nekako pravili so mi sedanji prezaslužni dobro vski_ gospod župnik, preč g. .b'rn-'j B tbnik. Od kod tedaj kameniti spodnji del altarja in od kodi nenavadni kipi štirih škofov, ki stojijo na altarji. pa vender niso v nobeni primeri in zvezi ž njim? Podajmo se v duhu v velikansko in pervo --.Tkev na svetu, v cerkev sv. Petra v Rimu Ako gremo po velikanskih prostorih proti onemu mestu, na katerem navadno v vsaki cerkvi veliki altar stoji*», v prezbi terij, zagledamo tam altar posvečen Materi Božji in vsem svetem papežem. Nad tem. ali bolje ob strani altarja. pa stojijo štirje velikanski, iz brona vliti in pozlačeni škofje, ki deržijo ravno tako velikansk in enako zgotovljeni prestol, v katerem se zn jtraj hrani drugi leseni, častitljivi, starodavni škofovski prestol še iz pervotne cerkve sv. Petra, na katerem je. kakor se splošno misli, sedel še sam sv. Peter. To delo zgotovil je Napolitanec Bernini. katerega je papež Urban VIII leta 162'J zvolil za voditelja notranjih in vnanjih olepšav, takrat že dozidane cerkve sv. i Vira. Je-li to Bernini jevo delo povsem okusno ali n>*. t«»ga ne bomo tu razpravljali, imenitno in pomenljivo 'je vendar le in za nas znamenito zarad tega. ker po tem vzoru napravljen je bil svoje dni veliki altar na Dobrovi, les tem razločkom, da so oni štirje škofje nosili prestol s podobo dobrovske Matere Božje Od onega nekdanjega altarja je zunaj Marijinega prestola. ohranjeno še vse; spodnji kaineniti altar s podstavo štirim škofom, štirje škofje in podoba Matere Božje. Naj bi prelepa misel nekdanjega altarja nikdar ne zginila iz spomina Dobrovčanov. Imena štirih škofov so ss. cerkvenih učenikov: Gr-gorija Atanazija. Ambroža in Avguština Druga izredna posebnost dobrovske cerkve j« premilo zvonenje. Veliki zvon B je res nekaj posebnega. Tehta le nekaj nad 42 starih centov, pa ima toliko polnost glasu in neizrekljivo milo bo. kakor se pri mnogih težjih zvonovih enacega glasu težko kje nahaja. Drugi zvon je es, toda ne prav čist. vhaja bolj na d. tretji je g in četerti zopet b. Ko bi se drugi zvon prelil v čisti d potem bi zvonenje o mi lobi še mnogo več pridobilo. Kdor ima veselje nad lepem zvonilom. ta naj se poda na Dobrovo, zlasti kadar k praznikom delo- *) Pravi veliki altar stoji, kakor je znano, pod velikanski» kupolo. pust zvoni ipoterkavai Poda naj se par streljajev od cerkve po dolini proti Horjulu, in tu bo vžival v polni meri sladkost veličastnega zvonenja. Dolina obdana na obeh straneh od košatih gozdov, ne sliši se noben hrup in šum. vse je skrivnostno tiho, — pa čuj, na enkrat zaslišiš premile in mogočne udarce zvonov; - na kraju, kjer bi nikdar kaj tacega ne pričakoval! Vse to zdi se Ti nadzemsko, in je res nebeško! Vtopil se b«»š v neizrekljivo sladkost in ves radosten boš zaklical in zapel z velikim zvonom, ki nosi ime: „Češena Marija!" Z Dunaja i P ogle d v se d a n j o s 1.1 i Kon«'«- > Kako neizmerno je nadalje nekaj let tekmovanje in poganjanje tergovstva! Seveda ima to kot neizogibna posledica tudi oslabšanje blaga: pri tem pa imajo vedno zgubo kupci in prodajalci. In kaj je nasledek tega? Grozen propad marsikake stare, poštene tergo-vine. ktera ne more tekmovati z goljufijo in sleparijo. — ubožanje marsikatere častne in pridne družine, sploh pojema nje ljudskega blagostanja. Dotaknimo se pa še druge slabe točke! Kakor je znano, bili so v prejšnem času ljudje veliko bolj zadovoljni ko zdaj; živeli so vsak p.j svojem stanu; prisluženi denar se je spravljal ter skerbno hranil po skrinjah za potrebe: vladala je blagodejna velikodušnost; ljudstvo imelo je strah pred božjo in človeško postavo In sedaj: kamorkoli se ozreš. je polno nezadovoljnosti in tožb o slabih časih, polno nasprotovanja in zopervanja. Od kod vse to ? Od tod, ker se ljudje vedno bolj odtujujejo ljubemu Bogu in sveti Cerkvi. Ako prične človek nezvest postajati Bogu ter odrekati Cerkvi dolžno ji pokorščino. — je zgubljen mir vesti, s tem pa tudi zgubljena zadovoljnost serca in vse pravo veselje. Ko so razterte spone, ktere postava daje. je gotova tudi nesreča pri človeku, in nesreča ima ume noge. pravi star pregovor Kako žalostno je dandanes vse v tej zadevi, tega more se vsak prepričati, ki količkaj natančneje» opazuje razmere. Ozrimo se na pr. na lepo zapoved posvečevanja nedelj in praznikov Kako strogo zahteval je že v starem veku ljubi Bog spolnjevanjo te visoke in svete postave! Kolikokrat in kako gin-ljivo pokladali so jo vernikom na serce papeži, namestniki Jezusa Kristusa na zemlji, kakor tudi škofje in vsi duhovni pastirji! In vendar - kako nepremišljeno se prestopa vedno huje! Ako imam tu v mestu ljubih gostov z dežele pri sebi. čudijo se ti večkrat ter s term*', videč, da se opravljajo popolnoma hlapčevska dela ob nedeljah in praznikih, ki so posebej Bogu posvečeni. Tukaj kujejo, kakor kak navadni delavnik, drugje belijo v nedeljo hišo; težke z deskami ali kamenjem obložene vozove vidiš prihajati; tun zopet nakladajo pohištvo za selitev itd. Ceh» poljedelec, ko je videl take brezbožne zglede, lahko pozabi veliko zapoved sv. vere. ter gre na polje ali v gozd opravljat tako delo. ktero veršiti je dopuščeno le o delavnikih. In ako pri takih prederz-nostih vsega mogočni Voditelj naše osode zaslepljenemu človeštvu malo vajeti napne, ter ga kaznuje s slabejo letino, z lakoto, z novimi boleznimi ali s kako pre-tresujočo nesrečo: o potem se toži o slabih časih in govori se: „s čim sem vendar to zaslužil?u in vedejo s»> mnogi, kakor tla bi bili nedolžni in kakor da bi jim ljubi Bog krivico delal? Le prelahko pozabimo, da Jehova je za Svojo postavo goreči Bog. ki ne terpi malikov zraven sebe. Ako se odtujujeino Bogu. večni, neizmerni Dobroti, ako ne poslušamo in ne vbogamo Njegove svete Cerkve, Njegove vzvišene sred-nice na zemlji, ali jo celo preziramo in sramotimo : s tem darujemo malikom in svetni pohlepnosti! Da moramo za taki vpor zoper Gospoda vsega sveta pre-terpeti popolnoma zasluženo kazen, je čisto jasno. Greh zahteva spravo — to je in ostane resnica, dokler stoji svet! — In sedaj konec vsemu temu? Da dandanes terpimo vsi skup v žalostnih razmerah; daje mnogomučeno človeštvo kljubu vsemu besedičevanju o napredku, o prostosti, omiki, kljubu vsem iznajdbam, vedno revniše in slabše; daje beseda „slabi časi" resnična in da ne postanejo slabi časi boljši — ne posamezniku ne družbinstvu. dokler ne dobi vera in pamet zopet veljave. Sej le zvesto spolnjevanje zapovedi Božje in svete Cerkve je zmožno, da se zboljša in oblaži osebno in družbinsko življenje, da pripelje človeštvo do tako težko pogrešane zadovoljnosti ter vzbudi, vzderžuje in pospešuje časni in večni blagor. Janez Repič. Iz anieriknnske Slovenije. »Amerikanski Slovenec" ima naslednji dopis iz št. Pavla od 26. okt.: Danes je došel papežev poslanec mil. nadškof Fr. Satolli v spremstvu nadškofa št pavelskega Ire-landa. škofa \vinonskega Caterja. in duluškega Mc < Jolrika. ravnatelja amerikanskega semenišča v Rimu, in več duhovnov. Papež se jako zanimajo za razvitek sv. vere v Ameriki, zato so poslali sebi vdanega služabnika. da obišče vse severoameriške škofije in se osebno prepriča o položaju katoličanov. Opoldne pripeljali so ti imenovani cerkveni dostojanstveniki v semenišče S t. Tomaža v Merriam Park. kjer so jih pričakovali semeniščniki in jih dostojno pozdravili. Pri obedu zapeli so latinske napitnice papeževemu poslancu, domačemu nadškofu, škofoma iz Dulutha in \Vinone, ravnatelju amer. semenišča v Rimu in vsem gostom. Takoj potem je bil koncert v praznično opravljeni dvorani, kjer so pozdravili visokega gosta v trinajstih jezikih. Izmed slovanskih jezikov bili so češki, poljski in slovenski. Slovenski nagovor (govoril č. g A. Vilmam glasil se je takole: Prevzvišeni apostoljski poslanec in nadvladika! Sprejmi naš priserčen pozdrav na amerikanskih tleh. Slovenski semeniščniki kličejo sinu solnčne Italije in rojaku Krištofa Kolumba iz dna serca: Dobrodošel! Želimo Ti najboljšega vspeha v poslanstvu, zaradi katerega si preplul široko morje. Naša najserčnejša želja pa je. da se du dobra prepričaš o gerdem obrekovanju nekaterih časopisov, ki so černili našega priljubljenega nadvladiko in ga stavili pred nevedni svet kot nasprotnika katoliških župnijskih šol. Sporoči Sv. Očetu, da je amerikanski Lavigerie v pervi versti zvest ud sv. katoliške Cerkve, in v drugi versti pa tudi vdan deržavnim napravam in načelom ki so podlaga amerikanske vlade in družbe. H koncu pa Ti kličemo: Bog čuvaj dobrotljivi Te, Bog živi Te, Bog živi Te. Satolli se je zahvalil v latinščini. Izražal je svoje popolno zadovoljstvo z vodstvom semenišča in z napredkom semeniščnikov ter zagotavljal, da hoče vse to pohvalno omenjati pred Sv. Očetom. Opomi-njaje mladeniče, naj se terdno oklenejo edinozveličavnih naukov sv. katoliške vere in njenega vidnega poglavarja slavno vladajočega papeža Leona XIII., poslovil se je od semenišča in šel obiskat št. pavelsko akademijo >v. Jožefa, kjer so ga čakale nadaljne sloves- "nosti. Druzega dne došel je še mil. škof Shanley. Ta in vsi prej našteti cerkveni knezi prišli so pogledat stavišče za novo semenišče št. pavelške nadškofije. Zvečer bil je papeževemu poslancu na čast slavnosten obed v velikanskem hotelu Ryan v Št. Pavlu Mil. nadškof Satolli bode ostal v St. Pavlu do konca tega tedna. Kdo? Kdo prepire neti, vžiga. Narod zoper narod ščuje, Za resnico se ne briga, Z vso nesramnostjo jo psuje? Kdo kot tiger kervoželjni Ime dobro skruni. ropa? Vsaja sadež strupno-zelni, Mnogim je za grobokopa. Kdo pobožnost zbada, smeši. V rokovicah gladi zlobo? Brez vesti hvalisa, speši Najostudniši gerdobo? Kdo je, pred katerim v svesti Nikdo ni srovin, napada? Proti Kristusa Nevesti Polen je zavisti, jada? Kdo nedolžni še mladini Zapeljivost sladko slika? Kdo predragi domovini Stebre tare in spodmika? Kdo je lačen, ki škandalov Po vsih kotih stika, išče? Ima, kot zdaj sluga „balov," Pri sleparstvu zatočišče? Lepe bližnjega lastnosti Kdo zmir v slabi luči kaže? Če zasačen je pri zlosti, Studno in debelo laže? Varuj, mili rod slovenski! Tega ljutega se zmaja; Vedi: v službi je peklenski Dušni ropar, sreče, raja! On pod krinko ved. napredka, Lepoznanstva se ti bliža; A lažnik je od začetka, Svetega sovražnik križa. — Drage vse svetinje tvoje On napada prav po risje; Varuj se ga! — ker leto je! Liberalno časopisje! Radoslav. Razgled po svetu. Sirija. Samostan oo. efremitov v Mardinu je letos izposlal perva dva svojih misijonarjev v bližnje vasi in sta spreobernila čez 20 jakobitovskih razkolnih družin k sv. veri. V Perziji je veliko zgledovanje zbudilo spreobrnjenje anglikanskega misijonarja h katoliški veri. Anglikanski kanterburški nadškof je v Perziji vstanovil misijon. da bi anglikansko krivovero razširil med ne-storijanci; eden naj slavniših misijonarjev, kar jih je nadškof tje poslal, je bil David Benjamin. Ne pa da bi bil krivoverce h krivovercem spreobračal, je lie-verend David Benjamin sam prestopil v naročja sv. katoliške cerkve. I. Bratovske zadeve molitvenega a p os t o 1 j s t v h- Nameni za mesec december igruleni. a> Glavni namen: Katoliška Poljska dežela. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta L»»oua XIII prihodnjič» bi Posebni na m e n i. 1. S. Edmund in tovariši mučenci. V s«- naznanjat»- pa ne še /aznamnjane ali neprevidene potrebe. Zun>k«- pritežnosti reveže v. '2. S. Blbijana. Hud" ludni in umirajon .Neki terdovratni slarci Pomor za n«-ko družino v milnem pomanjkanji. Prav ninojn. ki so brez živeža ir. stanovanja. a. Frančišek Rsav. Katoliški misijoni. .Novoizvoljeni je-zuitovski general. Mašniki in ohhajan<-i. 4. II. Adventna nedelja. S. Peter Krizolog. Potrelie naš<%ra odrešenja in njih spoznanje. Velike težave katoliških srenj med protestanti. •'). Ss. Jeronim in Sitnon. N.1| pril«žmši lil najbolj preganjani misijoni. Možje odpadli od vere in v«'rokli«-n'> zadeve. s. Brezmadežno spočetle H. D. Sv. «n e. Avslrijanski «.•»•-sar. Marijanske tergovske kongreganje na Avstrijanskem in na Nemškem. !♦. S. Anon. k i/, mešanih zakonov, /.atrenj«' hudobnih naklepov. Važne volitve. Vslanova bratovščine Jezusove*» presv. Serca. io. Prenesenje svete Marijine hiše t Loreto. >re-n., oskerbljenje otrok. Odprava velikih pohujšanj. Na sen u liolni. • Dalje nasl.i H Bratovske zadeve N. lj. Gtosp* presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših an^eljev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Neki mladeneč za pravo pamet. Bolno sestro priporoča brat za pomoč in zdravje. — Odvernjenje nekega pohujšanja od mladine. — Žena priporoča svojega moža N. lj. iio-spej presv. Serca in sv. Jožefu, da bi popolnoma na pravo pot prišel. — Božjasten deček za |>omoč. — Mati priporoča svojega sina dijaka, da hi ft>iI liogoljuben. priden ter dosegel stan od Boga i:iu namenjen. — >«-rrno priporočeni dve osebi, v dušnih in telesnih potrebah. — Dva mladenka, da bi ju Marija obvarovala vseli nesret" na duši in na telesu. Zahvala 2»na. bivša v velikih stiskali, je bila večkrat rešena na priprošnjo M. I».. >v. Jožefa in sv. Antona: naznanja torej priserčno zahvalo za pr«ljulrtVa. J. (.. Sfrfim zahvalo na/.naiijaiii za uslišano molitev k Naši Ij. • h»|h*j prt-^v. Sena. >v. Kr. Sera T.. \v. A. di Paul in sv. J. t?i. Gez dve leti bivši |»olna -t-m zopet zdrava in hodim k sv. maši. — hvala Bogu. Marici 111 svetnikom* Iz Košane. M. Š. Zahvala za razvozljanje neprijetne reči po milosti Jezusovega najsvetejšega Sen-a. na priprošnjo N. Ij. (j. presv. Sena. sv. Jožefa, sv. Antona Padovanskega in ultogih duš v vicah. Služabnica M. K. v Sarajevu. Listek za raznoterosti. Ijubljana. Prečast. gosprd župnik Frančišek Po v š»i je postal kanonik v Novem mestu Slava! Blag. gosp. dr. Vine. Gregoričje postal primarij v deželni bolnišnici Čestitamo s polnim sercem! Liturgično. Prečastiti duhovščini v obče znani založnik liturgičnih del gosp. Friderik Pustet typogr. s. Sediš Apost. v Regensburgu, izdal je zopet v novem natish M i s s a 1 e Romanu m v obliki male pole (velikost vezane knjige 27 x 37 cm), ki cbsega vse nove in najnovejše maše in je tiskan na močnem, za oči prijetnem popirji. Knjiga se dobiva v Katoliški bukvami v Ljubljani v različnih vezih. Posebno ugaja ta knjiga vezana v rudečem šagrinu z zlato obrezo za 25 for. 1 s proprijem vred, za katero koli škofijo.) Omenjeni vez odlikuje se po svoji ele-gantnosti in terpežnosti, kakor tudi po primeroma nizki ceni. Župnijo Dlan je dobil č. g- Anton Lenasi, kurat na Colu Sprevračanja h katol cerkvi. V srenji Kolesd, v tolvanski stolici. na Ogerskem je 22 kalvincev in 5 luteranov prestopilo v katoliško cerkev. Množenje katoličanov v Čikagi silno naglo raste. Zadnjih pet let se je med drugimi 50.000 Poljcev ondi naselilo in vsi so zvesti katoliški veri. Čikago je dandanes eno največih^ rimskokatoliških mest. Rim sam ima le 54 srenj. Čikago jih ima 90. Katoliško prebivavstvo je za 150.000 duš številniše kot je vsega prebivavstva starodavnega Rima. Odpustek, ki se lahko pridobi. 21. svečana 1891. so Sv. Oče papež Leon XIII. dovolili 50 dni odpustka na besede: „Salvator mundi miserere nobis!" rZveličar sveta, usmili se nas!" <„Stiinmen vom Berge Karmel". December 1892. i Misijonsko. Č. g Janez Macun. misijonski mašnik pri oo. lazaristih v Celji. je 24. nov. odrinil na potovanje v Egipt, v Macedonijo itd.. Carigrad in Palestino ter bode, ako Bog da sr»'čo, božične praznike obhajal v Jeruzalemu. O tej lepi priliki smo čast. oo. laza-tistom izročili raznih zbirk „Zgod. Danice" za Sveto deželo, za naše brate v Bulgariji (Adrijanopol. Fili- popol) in Macedoniji. Verniti se utegne mesca svečana * prihodnjega leta. Dobrotnikom bodi v tolažbo, da se moli zanje v Jeruzalemu. Betlehemu. Nazaretu in po druzih svetih krajih in misijonih. Kolera se na Ogerskem še zmeraj po nekoliko prikazuje; v Subotici je bil te dni veliki letni teržni čas zarad kolere odložen. Zoper šolnino na srednjih šolah je v poljskem klubu na Dunaju govoril poljski poslanec Potoczek. Rekel je. da javne šole se tako vzderžujejo iz denarjev davkoplačevalcev, da je silo terd in nepravičen davek Amerika. V semenišču sv. Tomaža so 13. nov. naslednji gg. bogoslovci iz Slovenskega prejeli dija-konat: Matija Bilan. Fr. Jager. Milozvan Požek in Ant. Vilman. — V Joliet u se je vernih duš dan ponesrečil g. Jurij Mihelič; delajoč pri nekem novem mostu je padel 20 čevljev globoko in nezaveden obležal, ter je prepeljan v bolnišnico čez 2 uri umeri. Bil je 48 16t star. doma iz Suhorja na Dolenjskem. Zapustil je na Kranjskem ženo in 2 otroka. Rojaki so mu osker-beli dostojin katoliški pokop. „Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure in dneva...tt Bog mu bodi milost-Ijiv! — 5. nov. pa je bil pokopan g. Mart. Plut. tudi iz Suhorja pri Metliki; bolehal je skoro leto in dan in večkrat previden s ss. zakramenti. Star je bil 40 let. Pred komaj G mesci je prišla za njim žena z otroci, in kako so bili veseli, da so se zopet videli, ker več kot 10 let se niso več videli... Bolezen si je bil nakopal, kakor njegov brat Janez Plut, v tovarni, kjer kamen meljejo. Kameniti prah jima je zašel v pljuča in po dolgi mučni bolezni ie nastopila smert. V teku 9 mescev sta se oba poštenjaka preselila v večnost. Naj v miru počivata. Novosti. Drobtinice, 2G. letnik, vredil dr. Fr. Lampe. V Ljubljani 1892. Založila „Katol. družba" za Kranjsko. Ta lepa, 192 strani, polna koristnih tvarinr je ravnokar prišla na svitlo iz „Katol. tiskarne" in se deli in razpošilja udom. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede s 47 podobami spisal dekan Ivan Skuhala. Tretji natis 1892. Ta mala knjižica (po Knechtu) stane vezana 26 kr., in je kakor nalašč pripravna za božičnice malim pa tudi odraščenim. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: C. g. župnik Kr. Bohinec 3 gld. — Neim. da bi dijaki molili za duše v vicah 10 gld. — Č. g. župnik Jož. Jereb 2 gld. 80 kr. — Č. g. župnik Anton Bogulin 2 gld. — (1. g. kapi. Jož. Brešarb gld. — Dobrotna roka 1 gld. — Neimenovana 50 kr. — Neimen. 20 kr. Za sr. Detinstvo: Neimen. 10 gld. — G. K—r 50 kr. — Č. g. J. Jereb, vpokojeni župn. 1 gld. — Notranja šola v škofji Loki 35 gld. Za Marija nišče: Ga. Branke jO gld. — V. č. g. dr. J. Svetina 5 g d. — Neim. !0 crld. Za razširjanje sv. vere: C. g. župnik Jož. Jereb 2 gld. Za Boskoce misijone. : Neim. 25 gld. Zi afr. misijo»: Č. g. župnik Mih. Bogulin 5 gld. — Gpa. Mar. Seiko 1 gld. Zt Bosno: Č. g. župnik Mih. Bogulin 5 gld. — Neimenovan za cerkev sv. Ant. v Stari Bieki 10 gld. Zi najpotrehniše misijone: Č. g. žup. Kr. Bohinec 2 gld. Za misijon v 1'gandi: Č. g. žup. Ant. Peterlin 5 gld.