Leto XXXI. Številka Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Andrej Žalar OPREMA BIVALNEGA OKOLJA — Sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Zdravko Krvina je v petek, 13. oktobra, v Savskem logu v Kranju odprl 11. mednarodni sejem opreme, ki ima tokrat poudarek na opremi človekovega bivalnega okolja. Letošnji sejem, ki je po obsegu največji tovrstni sejem v državi, je hkrati tudi uspešna zamisel gospodarskega povezovanja. — A. Ž. - Foto: F. Perdan Kranj, torek, 17. 10. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1940 trikrat tedensko, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJS Kongres enotnosti in jasne smeri r Nova Gorica, mesto mladih, je v četrtek slovesno sprejela delegate in goste 10. kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije. Mestne ulice, delovne organiza- cije, šolska dvorišča, trgovine so bile okrašene z zastavami, lepaki, slavoloki in kongresnimi parolami, vrstile so se kulturne prireditve, športna tekmovanja, SMO I/BRVI J TITOVO POT svečano okra-enarni zasedanji Nova Gorica je bila te dni pravcato kongresno mesto; lena je bila tudi osnovna šola, v kateri sta potekali plei 11. mednarodni sejem opreme v Kranju Poznavalec gospodarskega razvoja 124 razstavljavcev prikazuje izdelke prek 700 proizvajalcev s poudarkom na opremi človekovega bivalnega okolja — Zanimivo zastopstvo dežel v razvoju — Razstava gob, ozimnica ■ * KONGRES ZSMS 12/14 oktober 1978 Nova Gorica razstave in mladinska srečanja. Zares čudovita dobrodošlica! Po plenarnem zasedanju prvi dan kongresa je 736 mladih delegatov v petek nadaljevalo delo v petih komisijah: v komisiji za družbeno ekonomske odnose, za razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, za vzgojo in izobraževanje, za interesne dejavnosti in v komisiji za mednarodne odnose. V poglobljenih, v noč trajajočih razpravah so mladi izrazili svoja hotenja, povedali, kaj jih žuli, se opredeljevali do posameznih odprtih vprašanj in tudi predlagali ustrezne rešitve. Pri tem je treba pohvaliti tudi delegate z Gorenjske, posebno Jeseničane. Trži-čane in Škofjeločane, ki so se vsi aktivno vključili v razprave oziroma delo v posameznih komisijah. Vsi skupaj so se nato zbrali spet v soboto dopoldne na drugem plenarnem zasedanju. Sprejeli so poročila komisij, poročilo o delu ZSMS med 9. in 10. kongresom, predlog sprememb in dopolnitev statuta ZSMS, ki jasneje razdeljuje način notranje orga- V SPOMIN JUNAKOM VALJEV A - Jeseniški izgnanci in delegacija skupščine in družbenopolitičnih organizacij so bili gostje Valjeva. Skupno so odšli na grobišče in se poklonili žrtvam odpora v Valjevu! Vrnitev vlaka bratstva in enotnosti Nepozabna srečanja Nadaljevanje na 2. strani Kranj — S poudarkom na opremi človekovega bivalnega okolja so v [*tek, 13. oktobra, v Savskem logu v branju odprli II. mednarodni sejem °preme, na katerem 124 razstavijav-Cev prikazuje izdelke prek 700 proizvajalcev. Na 8000 kvadratnih metrih Je velika izbira pohištva, gospodinjskih strojev in druge stanovanjske ter gospodinjske opreme in gradbenih elementov za stanovanja in hiše. Zanimiva je na sejmu tudi razstava '»kovnih in kiparskih del. še posebno pozornost pa vzhuja tudi goharska razstava. Med drugim pa so na sejmu organizirali tudi ugoden nakup ozimnice. Sejem je odprl sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Zdrav ko Krvina, ki je med drugim poudaril in pohvalil tudi zastopstvo dežel v razvoju. Izdelke, ki so namenjen opremi in dekoraciji hi valnih prosto rov, razstavljajo Kitajska. Bangla-•M. Indija. Sri Lanka. Jordanija. Egipt, Tanzanija in Kolumbija. To zastopstvo pomeni t url i uspešno uresničevanje naše zunanje politike, ki je hila začrtana na II. kongresu ZKT Letošnji sejem je prav gotovo eden najbolj kvalitetnih tovrstnih specializiranih sejmov v Kranju za zdaj. Tako tudi ta sejem dokazuje, da je lahko uspešen in pomemhcn povezovalec in nosilec gospodarskega razvoja Gorenjske. Zato je na teh osnovah treba graditi tudi nadaljnji sejemski razvoj in ga tudi primerno prostorsko opredeliti, je poudaril &dravko K rvina. 5. stran: 1 * ŠPORTNI FILM NA PRAGU NOVE ERE V okviru sejma prireditev. Tako I poteka tudi več o jutri v stavili občinske skupščine predavanje u go-bah. Od it>. do 19. ure pa bodo na sejmu sprejemali rahljeno smučarsko opremo za novoletni sejem smu-čarake opreme, A Z. KRANJ — Udeleženci letošnjega 16. vlaka bratstva in enotnosti smo se v ponedeljek (včeraj) zjutraj vrnili domov z nepozabnimi spomini. Srbska mesta in vasi, večinoma pobratena z našimi občinami in krajevnimi skupnostmi, so za njih svojstven in neponovljiv način sprejela 1250 slovenskih izgnancev in njihovih svojcev, delegacije slovenskih mest, ki so pobratena s srbskimi, in naše kulturne skupine, med katerimi je bil tudi pihalni orkester jeseniških železarjev. Letošnji vlak bratstva in enotnosti ni le obudil spominov na leto 1941, ko so morali številni Slovenci z družinami v Srbijo, in pripomogel, da so se srečali ljudje, ki so med vojnimi leti delili dobro in zlo. Vlak je predvsem potrdil veliki vrednoti naše družbene skupnosti: bratstvo in enotnost ter solidarnost. Z vsakdanjim delom ju bogatimo. Q tem pričajo podatki, da je pobratenih že 28 slovenskih in 30 srbskih občin, da so udeležence letošnjega vlaka sprejeli v* 36 srbskih občinah, in da se med vsemi krepijo gospodarske, kulturne in najrazličnejše druge vezi. Se posebno pa je pomembno, da postajajo pobratimi ljudje iz dveh bratskih republik in da se pobratimstvo prenaša na mlade#in na generacije, ki nam bodo sledile' Ko je vlak peljal skozi srbske kraje, ga je pozdravljalo na tisoče ljudi. Plesale so folklorne skupine in donela je srbska in slovenska pesem. Goste je pozdravljalo cvetje, natrgano ha bližnjih livadah. Delavci so zapuščali delovna mesta in mahali gostom v pozdrav, pozdravi pa so prihajali z bližnjih polj, hiš in vrtov. Bratska Srbija je odprtih ' src sprejemala prijatelje! Enako je bilo na povratku. Ponavljali so se nepozabni prizori, ki jih pero skoraj ne more opiaati. Te trenutke je treba doživeti! Z Gorenjske se je letošnjega vlaka udeležilo skoraj 200 izgnancev, razen tega pa so bile v vlaku tudi delegacije Jesenic, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča. Bili so gostje prijateljev v Valjevu, Zaječarju, Brusu, Sme derevski Palanki in okoliških vasi. Obujali so se stari spomini, utrjevalo prijateljstvo in dogovorjene so bile številne druge akcije. Enako je bilo v Kraljevu, čačku, Vrnjački Banji, Mataru ški Banji, kamor je odpeljal štajerski del vlaka. Z nami je potovala tudi delegacija republike Slovenije in imela koristne pogovore s predstavniki Srbije. Več o nepozabnih trenutkih letošnjega vlaka bomo pisali v prihodnji številki. Vseeno pa lahko zapišemo, da nas do leta 1980, ko prihaja iz Srbije v Slovenijo vlak bratstva, čaka veliko delo, da bomo vrnili vsaj delček človeške topline in gostoljubno sti. J- Košnjek 3. stran: Revolucija je njihova (Danes se v Budvi začenja 8. kongres Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije) usoda ItMEDNARODNI SEJEM OPREME KRANJ 13.~22.okt.'78 Od 18 -22 oktobra 1978 od 16. do 19 ure Prevzem rabljene smučarske opreme za prodajo na NOVOLETNEM SEJMU ■J NAROČNIK Srečanje revolucionark Okrog 180 preživelih ude letenk prvega kongresd slovenske protifašistične zveze se je zbralo v Dobrniču, v isti dvorani kot pred 35 leti. Med gosti, ki so se udeležili tega jubilejnega srečanja, so bili tudi Vida Tomšič, Lidija Šentjurc, Mitja Ribičič, Mar ko Bule, Tone Fajfar, narodne heroine Olga Družina, Mira Svetina in Albinca Ho-čevar-Mali, delegacije žensk iz zamejstva ter številni drugi, ki so na ta način proslavili obletnico in tudi krajevni praznik Dobrniča, ki ga slavijo v spomin na prvi kongres. Slavnostni govor je pripravila članica CK ZKS Marija Vičar-Zupančičeva, kt je poudarila, da pot, ki je vodila do prvega kongresa sloven ske protifašistične zveze, ni bila ne lahka ne kratka: pre hodili so jo rodovi žensk, na tej poti so se kalili revolucionarni značaji delavk, kmetic in intelektualk, ki so utirale pot naprednim mislim in dejanjem. Dvesto let učiteljišča Predsednik predsedstva SAP Vojvodine je izročil predstavnikom učiteljišča v Somboru red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, s katerim je predsednik Tito odlikoval to najstarejšo šolo na Balkanu. Dvesto let obstoja in dela te prosvetne in kulturne ustanove je pomemben zgodovinski, kulturni in politični dogodek. Markovič v Trebnjem Predsednik zvezne skupščine Dragoslav Markovič je v okviru svojega obiska V Sloveniji obiskal trebanjsko občino, kjer sta ga pričakala in sprejela predsednik republiške skupščine Milan Kučan in predsednik občine Trebnje Tone Žibert. Gostje so med drugim obiskali tudi trebanjsko galerijo likovnih samo-\ rastnikov. kjer so stalno raz-j stavljena dela. ki jih slikarji in kiparji ustvari/o v fikov-i nem taboru. Beograjsko letališče obnovljeno Obnovitvena dela na beograjskem letališču gredo h koncu, tako da bo novo po slopje za mednarodni promet kmalu sprejelo prve potnike. Večino del v okviru posodo bitve letališča so že končali. Podaljšali so pristajalno in vzletno stezo, ki je sedaj dolga 3450 metrov, kar ustreza vsem tipom potniških letal. Gradbeno podjetje Planum iz Zemuna, ki je podaljšalo stezo, je hkrati zgradilo tudi novo ploščad za letala pred novo stavbo za mednarodni promet. Uspešno usposa bljanje V soboto in v nedeljo se je v Mariboru zvrstila vrsta pri reditev ob mednarodnem dnevu gluhih in ob 30-letnici mariborske zveze gluhih. Pripravili M jih zveza slušno prizadetih Slovenije in mariborsko društvo. Udeležilo se jih je več kot 7(X) članov iz vse Slovenije. Priporočila, ne obveznosti Naloga sindikatov je, da še naprej oblikujejo konkret na stališča glede denarja za skupno porabo delavcev, za dodatke ob delu in osebne prejemke, ki breme ne mate rialne stroške, so poudarili na posvetu v Portorožu. Ne morejo pa temeljne organi sacije teh določil enostavno prepisovati v samoupravne akte, ne da bi upoštevali svoje možnosti. Kongres enotnosti in jasne smeri Nadaljevanje s 1. strani nizacije in usklajevanja stališč, ki se začenja v temeljnih ravneh organiziranja in delovanja ZSMS in delovno nadaljuje in prihaja prek občinskih organov do posebnega izraza v medobčinskem sodelovanju in kasneje v delu Boris Bavdek, novi predsednik republiške konference ZSMS Delegati so ob zaključku 10. kongresa ZSMS poslali pozdravno pismo tovarišu Titu, v katerem so med drugim tudi zapisali: »Zaupanje, ki ga imaš v nas, naši uspehi in prepričanje, da smo lahko še boljši, uspešnejši, nam dajejo moč in nas obvezujejo za nove ustvarjalne napore. Dosledneje kot doslej se bomo vključili v akcijo . za spreminjanje in dograjevanje naše družbe in za njen hitrejši samoupravni ter materialni razvoj. Vsakdo po svojih močeh in skupaj z mladimi vseh bratskih narodov in narodnosti Jugoslavije, skupaj z Zvezo komunistov Jugoslavije, ki jo vodiš ...« republiške organizacije, kar pa omogoča elastično, akcijsko delovanje mladih na vseh ravneh organiziranja. Delegati so zatem sprejeli tudi resolucijo 10. kongresa ZSMS, ki vsebuje nadaljnjo usmeritev delovanja mladih s poudarkom na razvoju in krepitvi socialističnega samoupravljanja. Uresničevanje ustave, zakona o združenem delu. sodelovanje pri oblikovanju in kasneje uresničitvi zakona o usmerjenem izobraževanju, zakona o svobodni menjavi dela in drugih sistemskih zakonov ostajajo tudi nada- Na kongresu v Novi Gorici se je zbralo več kot tisoč mladih: TMi je bilo delegatov, izvoljenih v občinskih konferencah ZSMS vseh slovenskih občin, okoli .i(H) pa je bilo gostov in novinarjev. Kongres so kot gosti spremljali delegati republiških in pokrajinskih konferenc Bosne in Hercegovine. Črne gore. Hrvatske. Makedonije. Srbije. Kosova in Vojvodine, delegacije mladih iz italijanskega in avstrijskega zamejstva, mladi komunisti iz Železne Županije na Madžarskem, predstavniki slovenskih družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, pripadniki oboroženih sil. kulturni in politični delavci, predstavniki univerz in visokih šol in drugi. lje temeljna naloga mladih. Se posebno pa je pomembno, da se bo ZSMS tvorno vključevala v SZDL kot obliko demokratičnega organiziranja pobud, sporazumevanja in dogovarjanja ter dosledno prevzemala svoj del odgovornosti pri opredeljevanju in razreševanju vprašanj našega družbenega razvoja. Zatem so mladi delegati izvolili člane republiške konference Zveze socialistične mladine za prihodnje dveletno obdobje. Novi predsednik republiške konference je Boris Bavdek iz Kranja, podpredsednica Vida Mikuž iz Nove Gorice, za sekretarko pa je bila izvoljena Nevenka Grgič iz Maribora. Med člani predsedstva so nato še trije Kranjčani: Andrej Lapanja, Alenka Markovič in Jože Poglajen. »V pripravo in uspešno izvedbo 10. kongresa ZSMS,« je v zaključni besedi dejal dosedanji predsednik republiške konference Ljubo Jasnič, »smo vložili ogromno naporov. Danes nam tega ni žal, kajti kongres je pokazal rezultat, ki je za naš nadaljnji razvoj najpomembnejši. To pa so enotna ZSMS, njena trdnost in odločnost nadaljevati samoupravno socialistično pot k razvoju. Sedaj nas čaka ogromno dela. Izpolniti moramo, kar smo sklenili, kar smo na kongresu obljubili našim članom, našim delavcem, učencem, študentom, kmetom. Kongres enotnosti in jasne smeri, kongres mobilizator, kongres akcije, to je kongres, ki navdihuje in obvezuje vse k dejanjem, k uresničevanju njegovih sklepov.« H. Jefovčaii Koristne pobude Iz predkongresne razprave po osnovnih organizacijah sindikata v tržiški občini — Uspela tribuna o zdravstvu Tržič — Čeprav v nekaterih osnovnih sindikalnih organizacijah tržiške občine predkongresnih razprav niso organizirali, vseeno v drugih osnovnih organizacijah razprava ni izzvenela v prazno. Predkongresne razprave so ponovno opozorile na prepočasno in pogosto preboječe uresničevanje zakona o združenem delu. na odrivanje delavcev od neposrednega samoupravnega odločanja in na pomanjkljivosti pri združevanju dela in sredstev ter dohodkovnem povezovanju tržiškega združenega dela. Nekatere zamisli, sprejete pred leti. mirujejo kljub vzpodbudam za pospešitev uresničevanja. Sindikalne razprave so prav tako potrdile, da delegacije prav zaradi kadrovskih težav ne delujejo tako kot hi bilo treba, enaka ugotovitev pa pogosto velja tudi za organe samoupravne delavske kontrole. Pozitivna pa je ugotovitev o večji zavzetosti in resnosti pri družbenem planiranju. Večkrat je bilo slišati za opozorila, da industrija še vedno premalo vlaga v modernizacijo proizvodnje in se opira na zaposlovanje novih delavcev, kar otežuje reševanje socialnih vprašanj in uresničevanje določil o zagotavljanju življenjskega minimuma. Zaskrbljuje beg strokovnjakov iz tržiške občine, prav tako pa šepa planirana gradnja stanovanj, pri čemer je treba iskati vzroke tudi v cenah. Pozornost je veljala nočnemu delu žensk, družbeni prehrani, težavam zaposlenih v trgovini in preskrbi prebivalstva, rekreaciji in oddihu delavcev, obveščanju in družbeni samozaščiti. Udeleženci razprave so se zavzemali za večjo skrb pri zagotavljanju materialne osnove vzgoje in izobraževanja in pri planiranju kadrov, zaposleni v trgovini pa so soglašali, da preskrba občanov še ni v redu. vendar bi kazalo še razmišljati o delovnem času zaposlenih v trgovini. O tem nameravajo razpravljati na kongresu. Glasnejša je zahteva po oblikovanju interesne skupnosti za oddih in rekreacijo in po temeljitejšem obveščanju v organizacijah združenega dela. Marsikje niso obšli komunalne dejavnosti in poudarjali nujnost skupnega dela organov sindikata, komunalne interese skupnosti in izvršnega sveta občinske sku|)ščine. Konkretna in vsebinsko bogata je bila razprava na tribuni o problemih zdravstvenega varstva v tržiški občini. Tržičani terjajo večje sodelovanje skupnosti s področja zdravstvenega varstva in socialnega skrbstva. Pereč postaja alkoholizem, nič manj pa naraščajoč stalež, kar morajo samoupravni organi stalno obravnavati Nejasne so po sodbi Tržičanov pristojnosti zdravnika za posamezno delovno organizacijo, na Gorenj skem pa se kaže dogovarjati o kontrolorjih in enotno reševati področje varsjtva pri delu Posebni tržiški problemi so okulistična ordinacija, ki jo je moč obiskati le med delovnim časom, šolska zobna ambulanta (zanjo bi bila najprimernejša lokacija Bra- čičeva osnovna šola v Bistrici), sistematični pregledi delavcev, bodisi v gospodarstvu ali družbenih dejavnostih, gneča v ginekološki ambulanti in zobozdravstvena služba za posamezne delovne organizacije. J Košu jek Beseda gorenjskih delegatov Med 7:*b" delegati na 10. kongresu Zveze'socialistične mladine jih je bilo 41 z Gorenjske. Pet od njih je zadnji dan kongresa spregovorilo nekaj besed o vtistih s kongresa. Jeseničanka Breda Ambrožič se je v petek vključila v delo komisije za vzgojo in izobraževanje: »Precej razprav je bilo v naši komisiji na temo samoupravljanja učencev v osnovnih, predvsem pa srednjih šolah. Zal so bile razprave vse premalo konkretne. Še vedno nista točno opredeljena predmeta samoupravljanje s temelji marksizma v srednjih šolah in moralnopolitična vzgoja v osnovnih šolah. Zavedati bi se namreč morali, da ne pomenita samo podajanje snovi kot katerekoli druge ampak resnično samoupravno življenje učencev tudi v praksi. Sicer pa sem z delom kongresa zadovoljna. Upam, da bom znala prenesti vse sklepe v našo sredino.« Breda je predsednica konference mladih v vzgoji in izobraževanju pri občinski konferenci ZSMS na Jesenicah. Edo Gruden iz Kranja: »Menim, da je večina mladih pričakovala nemogoče, namreč, da bo kongres rešil vse njihove probleme. Postavil je le smernice za delo mladih v vseh področjih udejstvovanja. V komisiji za družbeno ekonomske odnose, v kateri sem sodeloval, so bile na široko izpostavljena vsa vprašanja, o katerih je bilo nujno spregovoriti. Razprava je bila izredno demokratična, odkrita, včasih celo preveč kritična, pomembno pa je, da bo mladina enakopravno udeležena v izgrajevanju družbeno ekonomskega sistema.« Marjan Kozjek je bil na kongresu delegat radovljiške občinske konference. Sodeloval je v komisiji za mednarodne odnose. »Slišal sem osemajst razprav, ki so se nanašale na dosedanje in prihodnje delo mladih na tem področju. Zal je bila večina razprav preveč podobna poročilom. Menim, da bi morali sodelovanje Gorenjci razširiti ne samo na Koroško, ampak tudi na zamejstvo v Italiji, in to v vseh področjih, ne le v športnem in kulturnem.« »Škofjeloški delegati amo zadovoljni z delom kongresa,« je dejal Janko Brodar. »Potrudili . se bomo, da bomo njegove sklepe čim uspešneje prenesli v delo občinske konference in osnovnih organizacij. V komisiji za razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije smo obravnavali sistem informiranja, družbenega komuniciranja, splošni ljudski odpor, v katerega bi se morala močneje vključevati mladina že v osnovnih in kasneje v srednjih šolah, zlasti pa so bili postavljeni v ospredje problemi uresničevanja samoupravnih odnosov in samoupravnega položaja delavca in občana v temeljnih organizacijah in skupnostih ter vloga mladih v njem.« Ivi Radin iz Tržiča je sodelovala v komisiji za interesne dejavnosti. »Razpravljali smo o mladinskih delovnih akcijah in klubski dejavnosti, kaj več pa v tej komisiji ni bilo slišati Pogrešala sem predvsem misli o klubski dejavnosti v krajevni skupnosti ter njihovi povezavi v okviru občine, sicer pa lahko rečem, da je kongres izpolnil naša pričakovanja.« Ivanka Šulgaj - nova predsednica medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko Bled — Na seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za Gorenjsko so v ponedeljek. lri. oktobra, izvolili za novo predsednico medobčinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije za Gorenjsko Ivanko Sulga j. Rojena je bila v Tržiču, v napredni delavski družini. Ko je komaj končala osnovno šolo. se je začela vojna. Zaradi nemškega nasilja se je v jeseni leta 1941 umaknila v Ljubljano, kjer se je povezala /. odporniškim gibanjem in že februarja 1942 organizirano aktivno delovala v trojki. Leta 194.1 je bila izdana m se le morala umakniti V ilegalo. k|ei u s ponarejenimi dokumenti delala vse do kapitulacije Italije Septembra 194.1 je stopila v X. ljubljansko udar no brigado, kjer je bila do aprila leta 1944. ko je bila ranjena in odpeljana v vojno bolnico in tam ostala do (»svobod i t v«1. Zaposlila se je v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, najprej kot delavka v neposredni proizvodu i U nato pa v obratni pisarni I.eta 194/ je % Glavni diroki m tekstilne indil-stri je v Beogradu opravljala pomembne naloge, nato je bila V Zvezni planski komisiji, nato pa se j« 1949 vrnila nazaj v Tržič in delala v Bombažni predilnici vse do leta 1971, Konačala je tudi višjo kadrovsko socialno šolo v Kraniu. po letu 1971 pa opravljala nekatere družbenopolitične nalogi v izobraževalni skupnosti, v skupnosti otroškega varstva m področju idejnopolitične- ga usposabljanja Bila je tudi nefcre tar komiteja občinske konference ZKS Tržič ter članica najvišjih republiških organov Bila je vedno zelo odgovorna družbenopolitična delavka, članka ZKS od leta 1945. nazadnje je delala na medobčinskem svetu Zveze sindikatov za Gorenjsko. Za zasluge med vojno je prejela medaljo za hrabrost orden zasluge za narod III. stopnje priznanje Glavnega štaba NOV zai vestno opravljanje bolničarskih poslov, za delo po vojni pa orden dela 2 zlatim vencem, red republike 2 bronastih vencem ter srebrno plaketo mesta Tržič. OS Priprave na sindikalne kongrese RADOVLJICA - V ustvarjal-no in delovno vzdušje pred kongresi slovenskih in jugoslovanskih sindikatov so se vključile domala vse osnovne organizacije sindikata v radovljiški občini. Po oceni, ki so jo izrekli na zadnji seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, bo nujno treba upoštevati nekatere tehtne pripombe na gradivo, o katerem so že razpravljali. Največ pripomb je bilo v sindikatih večjih delovnih organizacij, kar velja posebno za Verigo. Iskro Otoče, Elan Begunje in še nekatere. V večini razprav 90 obravnavali lastne razmere, spregovorili pa tudi o družbenopolitični odgovornosti vodilnega kadra. Najpogostejše so bile pripombe na določilo o trajanju mandatov vodstev osnovnih organizacij sindikata. Bili so mnenja, da bi trajal mandat štiri leta in ne le dve leti. Razpravljavci so se zavzeli tudi za to, da se spremeni dosedanji sistem solidarnosti na področju družbenih dejavnosti, ki naj bi sleherni občini zagotavljal normalni razvoj. Pri tem so mislili na odpravljanje napah, ko nekatere občine, ki prelivajo Holidarnostna sredstva drugam. Ae same ne zmorejo zadostiti financiranja lastnih programov razvoja. Iz radovljiške občine bo na kongresu zastopalo nekaj naeljati na zborih delavcev. Na seji so tudi poudarili, da je potrebno gradivo za razpravo pripraviti kratko in razumljivo in da naj gre v delovne organizacije za vse interesne skupnosti hkrati. L. Bogataj Razprava ns vseh ravneh Kranj — Kranjska občinska skupščina bo 2. novembra obravnavala osnutek zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Ker gre za izjemno pomemben dokument, se morajo v razpravo vključiti vse temeljne organizacije in enovite organizacije združenega dela, krajevne in samoupravne interesne skupnosti ter družbenopolitične skupnosti. V kranjski občini se odločajo za Široko razpravo in bodo vsi prejeli gradivo za razpravo, posebej pa bodo o posameznih delih osnutka zakona razpravljale komisije in delovne skupine, sestavljene iz strokovnjakov za ta področja in družbenopolitičnih delavcev. -j k Konferenca ZK o stanovanjskem gospodarstvu Hitreje do strehe Povsem nesmiselno je sedaj razpravljati, da* moramo srednjeročni plan stanovanjske gradnje v škofjeloški občini uresničiti, če je že jasno, da smo se ušteli, so poudarili na četrtkovi seji konference ZK Skofja Loka. ko so razpravljali o razmerah v stanovanjskem gospodarstvu. V treh letih so namreč zgradili le MS2 družbenih stanovanj in dosegli ko maj 35 odstotkov srednjeročnega plana. Letos in prihodnje leto naj bi spravili pod streho še ■">■'{<) stanovati j. Prav tako ugotavljajo, da tudi zasebna gradnja zaostaja za predvidevanji. Čeprav za to področje nimajo točnih podatkov in se morajo naslanjati predvsem na ocene Vzrok za zaostajanje gradnje m v pomanjkanju denarja in kot so za izpolnitev manjkajo lo- Usmerjeno izobraževanje — trd oreh nade miselnosti Pomanjkljivo organizirane kadrovske službe, nepoznavanje programskih ciljev in pogo-stoma tudi neodgovorno planiranje kadrov v mnogih kranjskih organizacijah združenega dela eden izmed glavnih razlogov, za prepočasno uvajanje usmerjenega izobraževanja KRANJ - Kranjska organizacijska enota Zavoda SKS za šolstvo in Skupnost za zaposlovanje Kranj sta pripravila strokovni predlog programa usmerjenega izobraževanja na Gorcnj-skem, v katerem so prišle do izraza tako strokovne rešitve kot tudi želje vsake gorenjske občine posebej. Vsa različnost želja in hotenj posameznih občinskih središč je razvidna predvsem v tistem delu omenjenega predloga, kjer je tabelarično prikazano, katere šole že obstojajo na Gorenjskem in katere naj bi v prihodnjem obdobju pričele delovati, ne oziraje se na smotrnost take šole, na racionalno investicijo v šolske prostore in v kadre. Skoraj bi lahko zapisali, da si vsaka občina želi organizirati »svoje« srednje šolstvo neodvisno od potreb, pogojev in možnosti svoje sosedne občine. Vso to problematiko je na četrtkovi seji obravnaval komite OK ZKS Kranj ter zaradi pomembnosti celotnega problema sklenil predlagati Medobčinskemu svetu ZKS in Skupščini gorenjskih občin ustanovitev koordinati v nega organa za uresničitev usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem. Komite smatra in naglasa, da ni racionalno, pametno in gospodarno imeti v vsaki občini praktično vse šole za vse poklice, temveč se morajo gorenjske občinske samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje o smotrni organizaciji usmerjenega šolstva in izobraževanja nasploh, o specializaciji šol /.a posamezne poklice, pri čemer pa morajo v prvi vrsti upoštevati kadrovske potrebe združenega dela. Komite se zaveda, da so kadrovske službe v mnogih OZ1) - kranjski občini kadrovsko nepopolno zasedene, nekatere OZI) -i-.jik niti nimajo. Temu primerni so tudi letni pa takih služb preprosto niti nimajo, in srednjeročni plani kadrov - slab., neprimerni in tud. neodgovorno pomanjkljivi. Zato kom.te poziva vse OZI) m družbeno- politične organizacije, da podvzamejo ukrepe za usposobitev kadrovskih služb za danes vedno bolj odgovorne naloge perspektivnega planiranja in usmerjanja izobraževanja kadrov ob delu za delo ter šolanja mladine za poklice, ki jih potrebuje združeno delo. Posebno skrb je potrebno posvetiti tehničnim poklicem in jim dati določeno prednost pred šolami za bodočo administracijo. Komite smatra, da današnji čas in predvsem razpoložljiva sredstva narekujejo enoten in združen pristop vseh gorenjskih občin k optimalni organiziranosti usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem, iz svoje miselnosti bo treba zbrisati občinske meje, kajti razvoja združenega dela in vsestranskega napredka nase Gorenjske ne bi smeli zavirati posamični interesi in občinski plotovi. I S poudarili tudi samoupravna organiziranost v stanovanjski skupnosti zagotavlja možnosti za gradnjo po planu. Pač pa naj bi bil glavni vzrok v pomanjkanju lokacijsko opremljenih zemljišč oziroma v neurejeni urbanistični dokumentaciji in tudi zapletenosti in počasnosti pri pridobivanju potrebnih dovoljenj. To ne velja le za zasebnike, temveč se z enakimi težavami srečujejo tudi družbeni graditelji. Zadeva je še toliko bolj pereča, ker srednjeročnega plana kacije za lili enot. (V pa upoštevamo še gradnjo po letu 1980 in za potrebe rudnika v Gorenji vasi. bo potrebno takoj pridobiti lokacijsko dokumentacijo za ft7o stanovanj. Da bi razmere uredili, so na seji konference sklenili, naj izvršni svet občinske skupščine določi rok in program sprejemanja urbanističnih dokumentov — program je tik pred sprejemom — in so na vrsti nižji dokumenti Projektivni atelje in oddelek za urbanizem gradbene in komunalne zadeve pri občinski skupščini pa naj preučita problematiko izdelave potrebe lokacijske dokumentacij«' in tudi razčistita, če sta sposobna reševati to problematiko za celotno občino. Stanovanjska skupnost, ki je organizirana po dvodomnem sistemu, pa naj program gradnje stanovanj dopolni predvsem na področju zbiranja denarja in kreditiranja. In ne nazadnje naj se stanovanjska in komunalna skupnost končno dogovorita, kako je z oblikovanjem skupnosti za urejanje stavbnih zemljišč in njenim financiranjem. Za bolj učinkovito zasebno gradnjo pa naj se čimprej organizira stanovan jska zadruga r Ob 8. zveznem borčevskem kongresu Revolucija je njihova usoda Od 17. do 19. oktobra bo Budva gostitelj delegatov 8. kongresa Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije — Ta manifestacija bo Zvezi borcev dala v boju za nove gospodarske in družbenopolitične odnose nedvomno še poseben družbenopolitični pomen — V pogovoru za Tanjug je pred nedavnim predsednik zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije Kosta Nadj pripovedoval ... ... o aktivnosti borcev med dvema kongresoma: »Borci ostajajo borci. Vse dokler traja, je revolucija njihova usoda. Med 7. in 8. kongresom so borci, kot tudi prej. izpolnjevali tiste naloge, ki so se postavljale pred vso družbo: gre za ustavo, zakon o združenem delu. t)dločitve 10. kongresa ZKJ oziroma 7. kongresa ZZB NOV Jugoslavije . . . Usmerjajoč akcijo reševanja teh nalog uresničujemo tisto, kar od nas zahteva Zveza komunistov in posebno tovariš Tito. Družbenopolitična vloga borcev narodnoosvobodilne vojske se najprej potrjuje v boju ga nove družbenopolitične in ekonomske odnose. Udeleženci narodnoosvobodilnega boja so. čeprav že v letih, vedno obrnjeni k prihodnosti . . .« ... o negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij: »Revolucionarne tradicije so vredne toliko, kolikor grade prihodnost. Tolmači tradicij so sprejemljivi samo takrat, kadar so te tradicije gibalo tisoče v in milijonov ljudi, da narede nekaj novega. Nenehno moramo iskati nove oblike prenašanja tradicij: takšne, ki bodo mladini najbolj odgovarjale . ..« ... o mestu in vlogi borcev v delegatskem sistemu: »Obdobje od sprejema delegatskega sistema je pokazalo, da se vloga družbenopolitičnih organizacij ZZB NOV ne končuje v osnovnih organizacijah oziroma njihovih delegacijah. Imamo možnost, da prek svojih delegatov v skupščinah prispevamo k celoviti predstavitvi oziroma odkrivanju posameznih vprašanj. Tako vplivamo na stališča in odločitve. Borimo pa se za tista stališča, ki ustvarjajo perspektivo razvoja . . .« .. .o prispevku borcev k razvoju ljudske obrambe in družbene samozaščite: »Kot v vojni, ko smo se morali usmeriti na lastno organizacijo, iniciative in samostojno odgovornost vseh delov narodnoosvobodilnega gibanja ter vseh ljudi, tako tudi sedaj razvijamo splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito — kot porok mirnega razvoja in neodvisnega mednarodnega položaja Jugoslavije. Svoje izkušnje, bogate in dragocene, v glavnem uspešno prenašamo na mladino . . .« ... o pričakovanjih v zvezi z 8. kongresom borcev: »V nadaljnjem delu ZZB NOV bomo. kakor tudi doslej, dosledno uresničevali program ZKJ. Drugega programa Titovi borci nimajo in nimajo drugih nalog, razen tistih, ki jih je v svojih resolucijah sprejel 11. kongres ZKJ« TV-b"). 12. oktobra 197H Organizacijska in vsebinska inventura Kranjska občinska skupščina bo obravnavale samoupravni razvoj krajevnih skupnosti, le-te pc morajo do marca prihodnjega leta oceniti pro storske in druge plati organiziranosti Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine bo dal delegatom zborov občinske skupščine v razpravo osnutek samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti. V izredno skrbno pripravljenem gradivu Da bodo naloge tudi opravljane in ne le dogovorjene, bo komite OK ZKS pripravil akcijski program in določil rok. do kdaj jih je potrebno uresničiti Cv bo potrebno, bo o stanovanjskem gospodarstvu spregovorila tudi občinska skupščina I, Bogata j Je govora o prostorskem oblikovanju skupnosti (v kranjski občini je 41 krajevnih skupnosti, ki imajo od IbO do 8340 prebivalcev), o samoupravni organiziranosti o planiranju razvoja skupnosti, o zagotavljanju sredstev za delo in razvoj skupnosti, kjer čaka največje delo pri povezovanju skupnosti z združenim delom, o obrambnih pripravah v krajevnih skupnostih, o obveščenju in delovanju družbenopolitičnih organizacij in društev. Se posebno je pomembno, da je za vsa področja analiziran pretekli in sedanji položaj, nakazane pa so tudi možne rešitve in zboljšave za prihodnost. Važno je stališče, da je krajevna skupnost del našega vsakdanjega družbenopolitičnega in gospodarskega življenja, zato jo je treba vključevati in povezovati z vsemi družbenimi akcijami in dogajanji. Izvršni svet je ocenil, da morajo krajevne skupnosti do konca marca prihodnjega leta analizirati in oceniti prostorsko oblikovanost. Preveriti bo treba, ali je skupnost urbano zaokrožena celota, ali obstoja pri ljudeh interes za skupno delo in. ali so. možnosti za uveljavljanje samoupravnih dolžnosti, pravic in inte- Stanovanjska gradnja po programu Kranj — Na zadnjem zasedanju i/v i snega odbora OK SZDI. K rani je bil med drugim obravnavan tudi urbanizem. Ugotovljeno je bilo. da i/.gradllja družbenih objektov zaostaja za planom predvsem zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti kranjskih organizacij združenega dela. Zaradi tega je ogrožena tudi pravočasna izvršitev vseh obveznosti z. zadnjega samoprispevka za šole, vrte«* in športne objekte v občini. Izvršni odbor je ugotovil, da stanovanjska izgradnja poteka po programu, da je stanovan jska interesna skupnost že sklenila vse potrehne pogodbe m da se zatika samo še pri pridobivanju vseh potrebnih in mor da tudi nepotrebnih dokumentov in soglasij. Izvršni odbor se je nadalje zavzel za hitrejšo stanovanjsko gradnjo tudi na podeželju, kjer precej primanjkuje Strokovnih kadrov in tudi stanovanj zanje Borcem NOV je zagotovljeno približno 1000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin na leto. kar je v skladu s programom. Nadalje je izvršni odbor ugotovil, da je kranjski občan sklenil nameniti določena sredstva kot samoprispevek tudi za izgradnjo pre-pot robnih športnih objektov, da pa na drugi strani za lete še vedno niso urejene lokacije! Pri tem je nujno potrebno tesno sodelovanje tudi zainteresiranih krajevnih skupnosti s komunalno interesno skupnostjo ter ustreznim oddelkom (za urbanizem) v upravi kranjske občine IS. resov delovnih ljudi in občanov. Pomembna so tudi priporočila, da kaž<-razmišljati o možnostih povezovanja in večjega sodelovanja med krajevnimi skupnostmi, da je treba v vsem skupnostih oblikovati stalne komisije za planiranje in posvetiti več pozornosti komisijam za statute, opravljanju najrazličnejših administrativnih in tehničnih opravil po skupnostih in zboljševanju materialne osnove krajevnih skupnosti. V osnutek dokumenta pa bo treba vključiti še poglavja o potrošniških in poravnalnih svetih in temeljiteje oceniti vlogo družbenopolitičnih organizacij ter pomen družbene samozaščite v skupnostih. J. Košnjek Jeseniški borci pred kongresom Jesenice — V kongresnem letu je bila aktivnost krajevnih organizacij ZB NOV in občinskega odbora ZZB NOV Jesenice zelo plodna, saj so temeljito obravnavali kongresna gradiva, skrbeli za prenašanje revolucionarnih tradicij na mladi rod, organizirali udeležbe na komemora-tivnih svečanostih doma in v tujini ter sodelovali pri razreševanju vseh pomembnejših vprašanj. Od 2141 članov je danes izven lastne organizacije aktivno vključenih v razne delegacije in organizacije več kot H00 članov. Prihodnja aktivnost borcev bo začrtana v kongresnih sklepih in prav zdaj je v razpravi akcijski program občinske organizacije ZZB NOV Jesenice. Borci si bodo še naprej prizadevali za utrditev delegatskega sistema v organizaciji zveze borcev in na vseh drugih področjih družbenega življenja, razvijali revolucionarne tradicije, si prizadevali za utrditev ljudske obrambe in družbene samozaščite, uveljavljali nov statut ZZB j NOV Jugoslavije ter se povezovali Z borčevskimi organizacijami v Radovljici in v pobratenih občinah Trbovlje in Valjevo, na Koroškem in v Benečiji. Se naprej bodo krepili neuvrščeno politiko SFRJ v skupnem boju proti vsem pojavom oživljanja fašizma ter razkrinkavali in kaznovali gestapovce in njihove pomagače, ki so v času okupacije pobijali naše ljudi. I. Saksida V petih letih 3000 stanovanj Danes bo skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti v Kranju obravnavala izpolnjevanje srednjeročnega plana — Rezulati so ugodni — Cena stanovanj raste počasneje od bruto osebnih dohodkov Medtem ko je že jasno, da srednjeročni plan izgradnje stanovanj v Jugoslaviji kot v Sloveniji ne bo uresničen, čeprav je denarja dovolj, v kranjski občini te bojazni ni. Dobra samoupravna organiziranost in pripravljenost, da se stanovanjsko vprašanje umakne z dnevnega reda enega najbolj bolečih področij urejanja standarda delavcev, sta prinesla ugodne rezultate. Od planiranih .1000 stanovanj, od tega 2000 v družbeni blokovni gradnji in KKK) v zasebni, je bilo ob letošnjem prvem polletju, to je na sredini srednjeročnega obdobja, zgrajenih 1021 stanovanj v blokih in 535 v hišah. S tem so v Kranju dosegli' ,r>l odstotkov plana pri gradnji stanovanj v družbeni lasti in 53,50 odstotka pri gradnji zasebnih hiš. V skupnem pa je srednjeročni plan izpolnjen za slaba 2 odstotka nad polovico. Ko bo konec prihodnjega leta končana stanovanjska gradnja v soseski S-5 na Planini in bodo zgrajeni nekateri drugi stanovanjski objekti izven te soseske, bo zgrajenih v družbeni blokovni gradnji 1522 stanovanj ali 7b' odstotkov planiranih v srednjeročnem obdobju. Ti podatki kažejo, naj bi stanovanjska družbena gradnja prihodnje leto nekoliko zaostajala za planom, vendar bo leta 1980 zgrajenih 000 stanovanj v novi soseski A 9b na Planini in tako bo srednjeročni plan dosežen. Tudi v zasebni gradnji predvidevajo izpolnitev srednjeročnega plana. Nekoliko pod planom so sedaj še združena sredstva za stanovanjsko gradnjo; in sicer je bilo do letošnjega prvega polletja združenih za stanovanjsko graditev 152.350.000 dinarjev ali 44 odstotkov planirane vsote. Ker je plan sestavljen na podlagi Kritično o gospodarjenju ocene bruto rasti osebnih dohodkov, ki služijo kot osnova za obračun za stanovanjski prispevek-, ni bojazni, da ne bi bil uresničen. Izredno ugoden pa je podatek, da cene stanovanj zaostajajo za rastjo bruto osebnih dohodkov in da vse kaže. da se bodo takšna gibanja še nadaljevala. Vzporedno z družbeno usmerjeno gradnjo se izpolnjuje tudi program izgradnje spremljajočih objektov v stanovanjski soseski na Planini, kar zanika trditve, da je nova soseska spalno naselje. Zgrajeni sta bili dve trgovini, v načrtu so še tri trgovine s širšo izbiro blaga (blagovnice), nadalje prostor za servisne dejavnosti, zgrajena sta bila dva nova vrtca, dva sta urejena v blokih, gradi se šola s športno halo in bazenom, gradijo otroška in športna igrišča, pripravlja se gradnja družbenega centra, v naselju posluje podružnica banke itd. Gradnja vseh teh objektov naj bi bila končana hkrati s stanovanjsko gradnjo v tej soseski. L. Bogataj IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ 2ELEZPB Jesenice — V ponedeljek. 9. oktobra, je bila seja občinske konference ZK in ob zelo dobri udeležbi so člani konference spregovorili o rezultatih gospodarjenja v občini v letošnjih osmih mesecih ter o uresničevanju srednjeročnega programa. Ocenili so, da so v občini uspeli dobro gospodariti. Najbolj ugodne rezultate kaže primerjava rasti družbenega proizvoda s planom za letošnje leto, saj so ob polletju že za 3 odstotke, presegli polovico načrtovane vrednosti. Višje vrednosti od načrtovanih kažejo tudi druge kategorije družbenega proizvoda, tako dohodek in amortizacija in tudi čisti dohodek je bil ob polletju za 2 odstotka večji od načrtovanega. Jeseniško gospodarstvo je ob povečanem obsegu proizvodnje in ob večji prodaji ter večjih cenah doseglo za 20 odstotkov več celotnega prihodka kot v enakem obdobju lani. Po pokritju stroškov je gospodarstvu ostalo 1.095,607.000 dinarjev dohodka, ki je porasel za 34 odstotkov. Investicijska dejavnost, ki je problematična, pa se tudi letos ni bistveno okrepila in po ocenah bodo v občini na tem področju ob koncu leta ' pomembno zaostali za predvidenimi investicijami. O teh in drugih problemih so spregovorili jeseniški komunisti in po razpravi sprejeli več konkretnih sklepov. Domenili so se, da morajo komunisti v vseh sredinah posvetiti vso pozornost predvsem tistim področjem, kjer občutno zaostajajo. Rina Klinar PRODAJA V SKPTRMBRU MOČNO POD PLANOM V septembru je jeseniška železarna prodala 34.500 ton svojih izdelkov, kar je za deset odstotkov manj od planirane količine. S tem je ustvarila prek 392 milijonov dinarjev osnovne realizacije oziroma 3 odstotke manjšo, kot jo je načrtovala. Poprečna prodajna cena osnovnih proizvodov železarne je bila za 8 odstotkov višja od predvidene. Ob upoštevanju realizacije, ki jo je železarna ustvarila s prodajo energije in drugega, je bila z dobrimi 399 milijoni dinarjev zunanje realizacije v septembru še vedno 3 odstotke pod načrtovano vrednostjo prodaje. V primerjavi z lanskoletnimi rezultati je bila prodaja v letošnjem septembru po količini za 379 ton oziroma en odstotek manjša, po vrednosti pa za 51,8 milijona dinarjev oziroma 15 odstotkov večja. olmifci ZLATA LKNTA RADOVIJICA - Predstavniki Jugotek-stila so izročili Almiri Zlato lento, priznanje, ki ga je dobila v Brnu za najboljši razstavljeni model. Že več let je v Brnu modna revija socialističnih dežel, na kateri redno sodeluje tudi Almira. Radovljiška modna industrija tudi poslovno sodeluje s Češkoslovaško že od leta 1969. ORGANIZACIJA ZIMSKO ŠPORTNIH IGER RADOVLJICA - Vsako leto se zbere na zimsko-športnih igrah tekstilcev več kot 600 tekmovalcev iz več kot 40 proizvodnih organizacij združenega dela tekstilne panoge. Letos bodo že 21. zimsko-športne igre, ki jih bo organizirala radovljiška Almira, ki praznuje 30-letnico obstoja. GLASNIK MOSTE PRI ŽIROVNICI - V soboto so delavci skupnosti temeljnih organizacij združenega dela Elektro Gorenjske proslavili dan samo-upravljavcev kolektiva. Proslava je bila združena z otvoritvijo poslov-no-pogonske stavbe temeljne organizacije Elektro Žirovnica, ki je izredno pomembna pridobitev, saj so delavci morali do sedaj delati v 60 let starih prostorih. Kulturni program ob prireditvi so pripravili Godba na pihala Veriga Lesce, mladinski ženski zbor iz Žiro v niče in recitatorji. — Foto: F. Perdan GLASNIK GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI GORENJSKE PREDILNICE Ob dnevu kolektiva, ki ga v Gorenjski predilnici praznujejo septembra, so povabili na izlet tudi upokojence. Odpeljali so se do Postojne, kjer so si ogledali Postojnsko jamo. Ustavili pa so se tudi v več drugih krajih. Letošnji izlet upokojencev je bil že osmi. Velja povedati, da ima Gorenjska predilnica 264 upokojencev. ROČNA PLETIVA NA MADŽARSKEM V okviru sodelovanja z delovno organizacijo Universal Kanjiža, je Gorenjska predilnica s svojimi izdelki — jerse.vem in ročnimi pletivi — sodelovala na sejmu v mestu Szegeg na Madžarskem. Razstavljeni izdelki so bili deležni več sejemskih priznanj. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Boljša izbira za študij © Včasih so rekli: »Će hočeš biti študent, moraš najprej na gimnazijo!« Res je bila gimnazija domala edina pripravljalnica za nadaljevanje študija. Toda razmere so se spremenile. Vedno več dijakov z drugih srednjih šol odpira vrata višjih in visokih šol in hkrati z njimi se množijo tisti, ki študirajo ob delu. Vse lepo in prav ob dejstvu, da je v SR Sloveniji med zaposlenimi razmeroma malo strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo. Vendar pa imajo ta gibanja tudi mnogo senčnih strani. Največ študentov - okoli 40 odstotkov — »omahne« že v prvem letniku: nekateri letnik ponavljajo, drugi se prepišejo, tretji se sploh ne vpišejo več. Pri tem se gimnazijci odrežejo nekoliko bolje od ostalih, vendar razlika ni ravno velika. Študenti ob delu bežijo s proizvodnih poklicev na družboslovje, podobno je z diplomanti srednjih strokovnih šol. Razkorak med šolanjem in kadrovskimi potrebami združenega dela se iz leta v leto poglablja. Te osnovne ugotovitve se v javnosti ponavljajo že vrsto let. Kljub premikom na bolje, pa korenite spremembe še nismo naredili. Na kratko nekaj o prizadevanjih s področja poklicnega usmerjanja, ki jih načrtujemo za letošnje šolsko leto v srednjih šolah. Pred nami so tile cilji: 1. zmanjšati osip pri nadaljevanju študija; 2. uskladiti namere s srednjeročnimi (in dolgoročnimi) kadrovskimi potrebami združenega dela, pri čemer bo posebna pozornost posvečena neugodnemu razmerju med tehničnimi in netehnični profili; 3. dvigniti število in predvsem izboljšati kvaliteto vpisanih v pedagoške in vojaške poklice. Začetek poklicnega usmerjanja v srednjih šolah je povezan z osnovno šolo. Izkušnje kažejo, da se je mnogo načrtnega dela z osnovnošolci izjalovilo ob »vpisnih mrzlicah« na srednje šole. Vztrajali bomo, da v prihodnje kar največ srednjih šol pravočasno predloži vpisne pogoje in hkrati resno upošteva obilico podatkov, ki jih za vsakega učenca zberemo v osnovni Soli. Kram Belcu ČIŠČENJE SVROVEGA OLJA - Noč in dan se nataka v steklenici rumena mastna tekočina, povsem drugačna od tiste goste snovi, kise io pripeljali iz stiskalnic semenja. Del na pol prečiščenega otja se bc drugo leto po novi sodobni tehnologiji predeloval v margarino. - Foto: F. Perdan Nova tovarna margarine KRANJ - Čeprav letos v Oljarici - tozdu kranjskega Kmetijska živilskega kombinata - pišejo že 75. obletnico obstoja, nimajo časa rs proslavljanje v letošnjem letu; prav sedaj so namreč sredi veliki* priprav na bodočo tovarno margarine. Naglica je še toliko bolj razumljiva, ker gre pravzaprav že za zamudo. Po idejnih načrtih bi namreč konec letošnjega leta izpod novih strojev že morala »leteti« margarina, vendar kaže. da bo zamude za eno leto. Ta mesec bo dokončan glavni projekt, razpisali pa so že tudi natečaj za izvajalca del. »Tako velike investicije KZK Kranj še ni imel,« je povedal novi direktor Oljarice Ciril Dolenc. »Vendar pa pri tej naložbi, pri kateri sodeluje tudi tovarna Kolinska iz Ljubljane ne gre za nikakšno vlaganje v zidove; te že imamo. Oljarica namreč dodaja investiciji 23 milijonov novih din tudi v že obstoječih osnovnih sredstvih. Konec leta ali v začetku drugega, že dobimo nove stroje, s katerimi bomo izdelali okoli 6000 ton margarine letno.« Kljub tako veliki investiciji pa bo v novi hidrogenaciji, kot strokovno pravijo postopku izdelovanja margarine, delalo le okoli 15 novih delavcev. Gre torej za vlaganje v sodobno proizvodnjo, ki bo z novo moderno tehnologijo prinašala večji dohodek. Prostorsko širjenje na tem majhnem prostoru ob Kokri tudi ne bi bilo izvedljivo. Lokacija v Britofu, kjer so pred 75. leti začeli kuhati firnež. je že zdavnaj prerasla pogoje prvotnega nastanka. Jedilno olje ni edini proizvod, ki nastaja pri rafiniranju surovega olja. Ostale večje jugoslovanske rafinerije že nekaj časa pošiljajo na trg tudi margarino, rastlinske masti in druge živilske izdelke, v predelavi pa nastajajo tudi snovi za druga področja industrijske obdelave. Proste maščobne kisiine. ki jih Oljarn a sedaj večinoma izvaža, se na primer uporabljajo pri kozmetičnih proizvodih, tudi pri izdelovanju lakov in še kje. »Kranjska rafinerija olja lahko predela 18.000 ton surovega olja letno,« je povedal magister kemije Drago Vuk. »dejansko pa bomo letos predelali le okoli 10.000 ton, ker enostavno nimi mo skladiščnih prostorov k* mor bi lahko spravili surov, olje. Predelali bi ga lahko meno* veliko več, toda za sedaj * pogoji takšni. Olje pa je za pni lavo tem boljše, čim dlje ie ' skladišču: nekatere sestavine v olju se tako že kar same «*-dejo, ostalo pa potem opran« stroji, skozi katere steče olje Postopek rafinerije olja tefr neprekinjeno noč in dan y trt' izmenah, razmišljamo pa tudi' možnostih za uvedbo &e četi* izmene. Prejšnji saržni Dostope« rafiniranja ni bil ustrezenTnC šnji je cenejši, ker so izkljmče* visoki stroški vsakodnevne«* zagona.« V Oljarici se ne boje, da ne bi« margarina, ki jo bodo drum, fc* začeli izdelovati, našla poti na. tr Soinvestitor ljubljanska tovanv gotove hrane Kolinska bo m gotovo med večjimi odjemalci- kois bo začela obratovati načrtova^ kranjska tovarna hrane, pa bo* sedanje zmogljivosti v nekaj fetft postale še premajhne. L M s--1------ Ni dima brez ognja »Vse teto sem zaman spra val. moledoval in sitnaril da pri stanovanjski skuprutsti m del kako se gospodari z bora za ustanavljanje t« skupnosti, ki ga je vodil Jože Jesenic, in izvolila organe ski ter njene delegate v republi moupravni interesni skupnos: železniški in luški promet. Več na vzhod Škofjeloške delovne organi? c i je so letos 57,6 odstotka bfc? ki so ga prodale na tuje, irw* na zahod, 35 odstotkov na in 7,3 odstotka v nerazvite de*" V primerjavi z lanskim leto*' je zmanjšal izvoz na zahod, ie" cer so lani v te države -prodaj: r odstotka izdelkov, ki so jih n** mli na tuje in na vzhod le v stotka. v dežele v razvoju pt odstotkov. Zmanjšal se j*" r-izvoz v dežele v razvoju. Uvozili pa so letos 92.7 odsi: k« blaga r. zahoda.lani pa 933 » stotka. z vzhoda pa lani 6,5. k 7,3 odstotka celotnega u%w Iz dežel v razvoju niso u vato** L. F Torek, 17. oktobroTl978 Drevi se konča 5. stran O LAS 7. mednarodni kranjski festival športnega in turističnega filma Športni film na pragu nove ere Kranj — Danes zvečer se v kinu Center v Kranju slovesno s podelitvijo nagrad najboljšim filmom končuje letošnji sedmi mednarodni festival športnega in turističnega filma. V tednu dni so se odvrteli filmi, ki so jih v zadnjih dveh letih posnele kinematografije v 29 deželah. Te dni tja do konca tedna bodo sicer še predstave z izbranim programom za šolsko mladino, nato pa bo vsaj v kinematografih zavladala praznina, vsaj kar se kratkih filmov tiče. Zdaj jim je pač veliko bolj naklonjena televizija: to se nekaterim filmom izrazito pozna, saj nikakor niso več »kratki« filmi, kar je veljalo za klasični dokumentarec, pač pa so razpotegnjeni že na celo uro in tudi več. Čeprav se bodo zadnji filmi odvrteli preko platna še danes popoldne in zvečer, med njimi ni takih, da bi lahko vtis, ki si ga je lahko gledalec ustvaril v petih, šestih dneh, najbrž ne bo spremenil. Turistični film danes na žalost nima v celuloidnem traku niti približno take vrednosti, kot jo ima športni film. Res da ustvarjalci vzhičeni nad deželo, ki jo predstavljajo, ne skoparijo z lepo sliko, folklorno pobarvano glasbo, a se kljurr temu turistični film še ne zna izkopati iz konvencionalnih oblik, kot so prikazovanje dobrih jedi, pljuskanja morja, sončnih zahodov in lepih deklet v bikinih. Takega mnenja je bila tudi uradna žirija festivala, ki je nemoč ustvarjalcev turističnih filmov ocenila kot posledico trgovsko mislečih naročnikov filma. Med vso filmsko turistično bero je zato žirija izbrala jugoslovanski film Vojvodina, ki mu je prisodila kvaliteto dostojno bronastega Triglava. S športnim filmom je na srečo drugače. Vsak poznejši spremljevalec dokumentarne zvrsti filma je lahko opazil, da se prav ta čas dokumentarnemu športnemu filmu obetajo novi časi. Športni film je sicer že zdavnaj prerastel svojo otroško dobo, ko je bil le zapisovalec športnih dogodkov. To nalogo je za njim prevzela televizija, ki pa se je te svoje sicer dobrodošle funkcije že nekam naveličala, ker razen aktualnosti ne prinaša gledalcu kaj več. Od takega spoznanja do spodbude za večjo produkcijo filmov s športno tematiko pa je le pol koraka. Televizijski medij zato zdaj naroča in potrebuje filme, ki prinašajo s filmsko govorico sporočila o človekovi dejavnosti — športu na poseben svojski način: od portretov športnikov, do izražanja posebne atmosfere o športnih dogodkih, podvigih itd. lUtANJ - S svečanim zaključkom se arevi «.«»Vwi /um«« dnevi. V festivalskih dneh je Kranj obiskalo nekaj znanih osebnosti iz filmskega sveta. Na sliki z desne Paul Gervais, predsednik žirije Cidalc in generalni sekretar francoskega ministrstva za šport, mladinn in nbronriin v razgovoru z nizozemskim veleposlanikom v SFRJ g. Jo van der Volkom in Henri Pialatom, članom uradne festi valske žirije in predsednikom mednarodnega komiteja Cidalca. -Foto: F. Perdan TRŽIŠKI UPOKOJENCI PREPEVAJO - Več kot dve leti že uspešno deluje pevski zbor tržiških upokojencev ki ga vodi Edo Ošabnih. Zbir je v tem času izredno napredoval in dosegel za-vidljivo kvaliteto petja. Številnih ^k'\fP^fJ/nv. ZtLnt' iki upokojenci že udeležili in povsod so ^^/NiMljl, Vedno pogosteje pa jih je iki upokojenci že udeležili *™ #^"/"^7 — —i-V "f-t.------V VednVpoiosteje pa jih je srečati tudi na najrazličnejših prošla-vah in Prireditvah v tržiški občini. Qk) - Foto: t Perdan <>*/ F ' MOJSTRANA — Pred nedavnim so v kulturnem domu na Dovjem pripravili večer ljudskih plesov. Poleg domače folklorne skupine KUD Jaka Rabič Dovje-Moj strana je na večeru kot gost nastopila tudi folklorna skupina iz Obreza pri Ormožu. Obe skupini imata že več kot leto dni prijateljske stike, ob koncu izredno uspešnega večera ljudskih plesov pa so se člani obeh skupin dogovorili, da se bodo pobratiti. - Foto: J. Rabič Korak pred vsemi drugimi sta zdaj v svetu prav gotovo čehoslovaška in britanska kinematografija, za kar jima je žirija kranjskega festivala namenila posebno priznanje za kvaliteten izbor filmov, razen tega pa sta čahoslovaški film Tekmice ter britanski Divja reka Dudh Kosi posegla po zlatem oziroma srebrnem Triglavu. Film Tekmice je dobil tudi nagrado organizacijskega komiteja Olimpijskih iger 1980 v Moskvi, britanski film pa je izbrala za najboljšega med športnimi tudi žirija Cidalc — Pierre de Coubertin ter mu prisodila priznanje francoskega ministrstva za šport, mladino in rekreacijo. L. M. in O festivalu so rekli Mito Trefalt, novinar, član uradne žirije: »Menim, da športni filmi, vsaj kolikor jih je na tem festivalu, premalo kritično obdelujejo vrhunski šport Sport, posebno vrhunski, se obravnava že kot industrija, kot industrijski proizvod in tako ga tudi filmi prikazujejo. Zato je pravo osvežitev prinesel češki film Tekmice, ki izzveni kot pravi opomin vsej tej .produkciji' najboljših, ki se morajo za ceno uspeha odpovedati otroštvu. Sicer pa menim, da je športnih filmov zelo veliko, toda res dobrih premalo, saj je konec koncev dober športni film narediti zelo težko: športni film pač mora iskati nove izrazne možnosti, saj je bilo že mnogo videnega, novega pa je malo.« Anna Zloderewa, član žirije Cidalc sicer pa generalna sekretarka federacije športnih filmov v SZ: »V Sovjetski zvezi vsako leto posnamejo zelo veliko športnih filmov, ki jih prikazujejo tako na televiziji, v kinu. na institutih, univerzah, v kulturnih centrih. Zdaj se že pripravljamo na olimpijske igre, ki jih bomo seveda tako kot drugi spremljali tudi s filmsko kamero: v načrtu je okoli 25 športnih filmov o olimpiadi. Upam. da bo nekaj teh filmov mogoče videti na naslednjih festivalih v Kranju Letošnji kranjski festival izstopa po kvaliteti, posebno to velja za čeho-slovaške in britanske filme.« Elem Klimov, sovjetski režiser in član uradne žirije: »Filmi, ki le beležijo športne rezultate, niso več zanimivi za gledalca, treba je torej iskati nove izrazne možnosti: kakšne naj bi bile. pa ne vem. Sam se ukvarjam z igranim filmom, posnel pa sem tudi že športnega, ki je na enem od prejšnjih kranjskih festivalov dobil nagrado za režijo« Aco Štaka, urednik za kulturo pri sarajevskem Oslobođenju: »Vsekakor je festival lepo srečanje filmov s športno tematiko, vendar pa na žalost ta zvrst pri nas še nima tistega mesta, k ga zasluži. Menim, da vse prema lo še znamo uporabljati film o športu za popularizacijo tako samega športa, kot tudi za prikaz vrednot, ki jih človek v tej svoji dejavnosti išče. Morda je na kranjskem festivalu nekoliko preveč filmov, vendar pa bi izbor najboljših prav gotovo radi gledali tudi v drugih jugoslovanskih mestih. Za Kranj sam pa menim, da festivala še ni sprejel kot svojo kulturno manifestacijo, čeprav se ta ponavlja vsako drugo leto že od 19fif>. leta« Dragan Jankovič, direktor festivala: »Pred športom se ne da ubežati, sestavni del našega življenja je. če ne aktiven dejavnik, pa ga morda sprejemamo s televizijskega ekrana udobno v naslonjaču. Vendar pa so ljudje siti takšnega načina sprejemanja športa, kot ga ponujajo televizijski prenosi. To je morda bolj kot za naše razmere značilno za zahodne države. Kriza športnega filma se prav zaradi tega že končuje in prav na letošnjem festivalu je že očitno, da občinstvo želi in potrebuje športne filme in to take s povsem novim izrazom.« L. M. KOROŠKA BELA - V avli osnovne šole Karavanških kurirjev na Koroški Beli so pred nedavnim odprli zanimivo razstavo z naslovom Kurirske zveze med NOB na Gorenjskem. Razstavo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja v počastitev letošnjega dneva pionirjev in X. kongresa ZSMS. Prikazali so predvsem razne načine kurirskih zvez in tudi druge zanimive dogodke iz NOB. Del razstave bo v šoli za stalno, učenci pa jo bodo dopolnili še z novim zgodovinskim gradivom. — Foto: J. Rabič RAZSTA VA OB 100-LETNICI TD KRANJ - Ob proslavljanju 100-let-nice turističnega društva Kranj so v petek, 13. oktobra, v Prešernovi hiši v Kranju odprli slikovno razstavo, ki prikazuje delovanje društva. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure do četrtka 19. oktobra. - A. Ž. - Foto: F. Perdan KRANJ - Izredno zanimanje je pretekli teden zbudila razstava ananasovk, ki jo je v paviljonu poleg Prešernovega gaja v Kranju pripravilo domače Hortikulturno društvo. — Foto: F. Perdan T^yrU^°pre^eJe med °8talirni tekstilnimi tovarnami tudi kran/ski IZU t"**"*' h\™**"*V« blago za posteljnino ter toplo in Z7hko jes^fnTJo™'10 *" '"J"' blUZe inŽen8ke °bleke Bo Škofja Loka dobila lokalno radijsko postajo? Pobude za ustanovitev lokalne radijske postaje v občini Škofja Loka — Pripravljen je elaborat, ki obsega tudi analizo sistema informiranja v občini in opredelitev vloge in mesta lokalne radijske postaje v neposrednem družbenem okolju Na Gorenjskem delujeta dve lokalni radijski postaji: na Jesenicah in v Tržiča. Glas tržiškega radia seže daleč v območje kranjske občine, jeseniški radio Triglav pa pokriva tudi radovljiško občino. Dosežen je Razmišljanje Kaj bi z mestnimi grbi? Priznam. Povod za razmišljanje o novih grbih naših mest je nastajajoči kranjski grb. ki ga ponujajo združenemu delu v obliki stilizira nega nagelj a. z zvezdo v sredini in z napisom Kranj v glavi. Saj priznam! Odločno si pravzaprav sploh ne upam oporekati tej stilizaciji, temu simbolu, ki je z očmi sodobnega likovnega sveta lahko tudi odlična zamisel. Živim pač na preveč laičnih tleh in mi je zato kljub dobri volji ta nagelj smiselno premalo za grb. ki naj zavihra nad delovnim utripom današnjega Kranja. Gih renjski nagelj je res etnografska vrednost, rdeč nagelj je bil in je simbol odpora in zmage, a se mi čisto osebno in zasebno zdi. da kljub svoji veljavi in stilnemu pomenu ni tako zelo izjemna značilnost za Kranj, da bi v grbu lahko sploh bil. Saj ne, da bi zdaj oblikovali dvignjeno pest in kranjski pokrajinski motiv! Saj ne in sploh ne. da bi omalovaževali sam zasnutek! Samo — na hitro in brez znanja likovne simbolike le moj bežni utrinek, da takšen grb izraža in vnaša le neko prav naivno idiliko. A bodi dovolj, spomnim se. da le čevlje sodi naj kopitar! Mnog<> bolj kot nagelj v kranj skem grbu me zaposluje vprašanje, čemu, komu in zakaj sploh novi, sodtfbni grb naših mest? Grbi so res tradicija, stara kulturnozgodovinska zanimivost, ki jo preučuje celo pomožna zgodtncnska veda. Nastajali so že V minulih stoletjih, v križar skih vojnah, ko so se z znaki na ščitih bofevniki spoznavali med seboj, nato pa so znake prevze mali njihovi potomci. Pozneje, z razvojem in močjo kraljevske oblasti in fevdalizem ter cerkve so posta'; izključna pravica vla darjev. cerkve, ustanov, mest. Danes imajo države v svetu svoje grbe, med njimi tudi naša. Slovenija že ima svoj grb, svoje grbe imajo tudi številna slovenska mesta, tako stare, prededo-vane. vredne grbe kot tudi nove. sodobnejše, ki izražajo pomembne značilnosti nekega mesta. Nihče ne prepoveduje tega. da ne bi mesta sprejela svojih grben s svojim, slovenskim grbom, nima z mestnimi grbi kaj početi in jih zato tudi prav nič ne potrebuje. Darinka Sede j bil celo družbeni dogovor, po katerem radovljiška in jeseniška občina skupno financirata jeseniški radio. V Skofji Loki je bila že pred leti izražena misel o ustanovitvi lokalne radijske postaje. Pobuda je vzklila v krogu radioamaterjev, podporo pa je dobila pri občinski konferenci SZDL kot bodoči ustanoviteljici postaje. Razgovori na Radiu Ljubljana so navrgli tezo o skupnem oddajniku za občini Škofja Loka in Kranj, kjer prav tako že dalj časa potekajo razgovori o ustanovitvi lokalne radijske postaje. Začetna sredstva za ustanovitev so dokajšnja, zato bi bili dogovori na medobčinski ravni vsekakor potrebni. Tehnična služba pri Zavodu RTV Ljubljana ima za omenjeni področji že opravljene meritve in pravi da bi ultrakratkova-lovni oddajnik na Lubniku lahko pokrival obe občini. Mnoge lokalne radijske postaje v Sloveniji se borijo s težavami, ki so finančne, kadrovske in programske narave. Analize kažejo na zelo slab program. Ob tem pa je treba povedati, da razen redkih izjem v glavnem »živijo« od lastnin virov dohodka, ki si ga zagotavljajo s čestitkami poslušalcev in ekonomsko propagandnih programom. . Ob ustanavljanju lokalne radijske postaje se torej ne zastavlja le vprašanje začetnih sredstev, temveč tudi financiranja samega delovanja postaje. Medtem ko naj bi osrednja radijska postaja po samoupravnem sporazumu skrbela za vzdrževanje tehnične opreme, naj bi sredstva za programsko delovanje zagotavljal ustanovitelj oziroma naj bi bilo to vprašanje rešeno s samoupravnim interesnim organiziranjem informativne dejavnosti. Prav z namenom temeljito pripraviti ustanovitev lokalne radijske postaje je bila izdelana študija z naslovom Sistem informiranja v neposrednem družbenem okolju — Kla-borat za ustanovitev lokalne radijske postaje v občini Škofja Loka. Raziskava je ob opredelitvi konkretnega družbenega okolja pokazala najbolj učinkovito rešitev pri zadovoljevanju potrebe po lokalni informaciji v občini Škofja Loka. Na tej osnovi je opredelila mesto, vlogo in pomen lokalne radijske postaje v neposrednem družbenem okolju, vsebuje pa tudi z anketo ugotovljene želje občanov glede oblike in vsebine programa bodoče radijske postaje. 7000 otrok v varstvu Radovljica - V občini predvidevajo letos varstvo za 700 otrok v 28 oddelkih, 80-urni vzgojni program za 300 petletnih otrok in malo šolo v 11 oddelkih za 250 novincev. V naslednjem šolskem letu bodo pridobili z novogradnjo na Bledu in z ureditvijo prostorov za organizirano varstvo v Srednji vasi novih 150 mest ali 6 oddelkov več. Investicijski program bodo uresničili letos z novogradnjo vrtca za 200 otrok na Bledu v skupni vrednosti 16 milijonov dinarjev in z adaptacijo prostorov v osnovni šoli Srednja vas za 40 otrok v skupni vrednosti milijon dinarjev, v pripravi pa je gradnja vrtca v Lescah. Razen tega se pripravljajo tudi na gradnjo vrtca Ovsiše-Podnart in vrtca v Stari Fužini v skupni vrednosti 12 milijonov dinarjev. Za šolo v Poljčah. ki jo nameravajo popraviti, pa bodo najprej porabili 2 milijona dinarjev Po srednjeročnem programu bo morala skupnost otroškega varstva do leta 1980 poleg gradnje in adapta-tacije vrtcev in šole v Poljčah zgraditi tudi otroška igrišča Srednja vas. Stara Fužina, Podnart in Lesce. Upajo, da bodo srednjeročni program povsem uresničili, čeprav se obenem tudi zavedajo, da bo zaradi vedno večje zaposlenosti žena in zaradi novih stanovanj stiska v vrtcih tudi po letu 1980 občutna. Razmisliti bodo morali o novih lokacijah za vrtce predvsem na levem bregu Save. D. S. Ža občino Škofja Loka je značilno, da je v primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami na zadnjem mestu glede razširjenosti sredstev množičnega komuniciranja. Prav tako nima izrazitega, vodilnega lokalnega sredstva javnega obveščanja. Potrebo po lokalni informaciji nakazuje zlasti hiter gospodarski in socialni razvoj občine ter dominantna značilnost policentričnega razvoja, hkrati pa se kaže potreba po informacijskem sredstvu kot kulturnem dejavniku. Izsledki ankete so potrdili domnevo, da v sistemu družbenega informiranja v občini Škofja Loka obstaja informacijska praznina, ki jo zapolnjuje neposredno komuniciranje, zlasti medosebno. Kot kanal informiranja o tako imenovanih lokalnih dogodkih in problemih je kar 67 odstotkov anketirancev izbralo razgovore s prijatelji, znanci, v družini, z delovnimi tovariši. 12 odstotkov pa sestanke in predavanja, torej skupno 79 odstotkov. V okviru reševanja tega problema obstajata dve možnosti: ustanovitev lokalnega lista, ki bi ob Glasu. Delu in Dnevniku zadovoljeval potrebo po lokalni informiranosti ali pa ustanovitev lokalne radijske postaje. Kar 74 odstotkov ankentirancev se je odločilo za radijsko postajo, le 17 odstotkov za lokalni list. Tudi sistemska analiza informiranja v občini je pokazala prednosti ustanovitve lokalne radijske postaje. S tem bi bil ohranjen tudi regionalni vidik prakticiran ja oblik javnega obveščanja. Za programski model lokalnega radia je značilno, da je odraz vse večjega prilagajanja radia poslušalcu. Lokalna radijska postaja seže v bazo. zato lahko izraža vso specifičnost določene sredine. Svoje mesto ima v enotnem in celovitem sistemu družbenega informiranja na ravni občine in zapolnjuje vrzel, ki nastaja med republiškimi radijskimi postajami na eni strani in glasili organizacij združenega dela ter. sredstvi' informiranja v krajevnih skupnostih na drugi strani. V SR Sloveniji obstaja težnja, da bi bilo v bližnji prihodnosti celotno območje republike pokrito z lokalnimi radijskimi programi. Zato bo morala vsaka občina razmisliti o vključevanju v sistem lokalne radiodifuzije. Zaradi tehničnih, programskih in ekonomskih razlogov so se že doslej nekatere občine odločale za skupne radijske programe in verjetno do tega. da bi vsaka občina imela svojo postajo, tudi ne bo prišlo. Celovit sistem lokalnega radijskega informiranja pa je izredno zanimiv tudi za osrednje radijske programe, ki postanejo zbirališče raznovrstnih informacij in stališč, iz katerih je moroče črpati pravo bogastvo dejstev za oblikovanje informacij širšega pomena. Poslušalcu pa se s tem ponujajo kriteriji za presojanje skladnosti osrednjih informacij z lokalnimi, za oblikovanje trdnejših lastnih stališč. Svoj posebni pomen pa dobi lokalna radijska postaja v izjemnih pogojih delovanja. Ob izpadu osrednje postaje lahko lokalna radiodifuzija nadaljuje funkcijo enotnega radijskega informiranja, v primeru izjemnih pogojev na lokalnem področju, pa lahko oddaja tudi izven dogovorjenega programskega obsega. M. Volčjak V paviljonu Mercatorja na sejmu opreme v Kranju smo viafcli noc zanimiv izdelek Tovarne pohištva MEBLO iz Nove Goric*. Gre « sedežno garnituro KEA, kije tako sestavljiva, dajo lahko uporabimo tudi kot spalni prostor. Nakup je možen na potrošniški kredit, doba ni rok je pa samo 20 dni! Oglejte si jo zdajle na sejmu in «?e se tu morete takoj odločiti, jo boste po končanem sejmu še vedno laJkkc kupili v Mercatorjevi blagovnici v Tržiču. Kakšno delegatsko izobraževanje Po vseh gorenjskih občinah se pripravljajo delavske univerze, klubi samoupravljanja in družbenopolitične org»nizaciie dj temeljito in vsestransko izobraževanje delegatov po temeljnem programu družbenega usposabljanja članov delegacij do len 1982. To izobraževanje je sistematično nadaljevanje graditve* začetega sistema izobraževanja in usposabljanja delovni), ljudi ter posebej članov delegacij, ki se je začelo že v prvem mar datnem obdobju delovanja delegatskega sistema. Vsa dosedanja praksa kaže na to, da je sistematično izobrs zevanje nujno, saj le-tako delegati razumejo svoje naloge, dolino sti in pravice. Delegati se bodo seznanili z osmimi temami, fc obsegajo smeri razvoja političnega sistema »ociali»ticne#» samoupravljanja, delovanje delegatskega in skupščinskega si stema v družbenopolitičnih skupnostih, zakon o združenem delu, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti i* občine, vlogo subjektivnega faktorja v naši družbi, družb«* planiranje ter informiranje in komuniciranje v delovanju delegatskega sistema. V vseh štirih mandatnih letih naj bi delegate usposabljali u njihovo delo organizirano in programsko. V občinah naj se ne' odločili za izobraževanje in usposabljanje po klasičnih izobr* ževalnih metodah, s predavanji, temveč naj bi organizira & več neposrednih pogovorov, v katerih bi dobili delegati f vratne informacije o perečih družbenopolitičnih vprašanjih, i lemah in problemih, s katerimi se srečujejo pri vsakdani*« delu. Po manjših skupinah naj bi ocenili konkretne razmere " probleme, ki se pojavljajo, ter dobili ustrezne napotke ■ navodila za učinkovito delo in ukrepe. Vsekakor bo veliko oo visno od neposrednih vodij izobraževanja in predavateljev. t naj ne bi bili suhoparni v svojih obrazložitvah, temveč naj bi kar najbolj preprosto, konkretno in privlačno spregovorili l slušatelji o bistvu našega samoupravnega, delegatskega in bs sploh družbenopolitičnega sistema. D S f Pručka Svet brez bleščic ..^om °8tarelih. Toplo jesensko sonce pred njim je slepilo, žarki so se odbijali od snažnih šip, se poigravali na zgretem asfaltu. Preveč je žgalo, saj seje še najbolj lahna sapica potuhnila. Starci pred domom so mrmraje otopeli, kot da jim sploh ni mar neprijetne pripeke in svetlobe, ki stiska oči in še bolj zgrbi telo. Čakali so. In na vroči asfalt je zapeljal velik, svetleč avto, značka spredaj se mu je izzivajoče bohotila. Komaj slišno so se odprla vrata, ven je poskočil vitki mladenič in z odločnimi koraki ter urno roko odprl nasportna vrata. Hvala, hvala, je rekla drobna, suhljata starka, ovita v ruto. Hvala, hvala je potem kar naprej ponavljala, kot da se vse življenje samo zahvaljuje... Odprla sta vrata prtljažnika. Mladeniče ic krepke roke so dvignile škatlo, na kateri je pisalo Kolinska. In spet in spet so romali iz prtljažnika sami kartoni s Kolinska in Emonine vrečke. Zenica je ob vsakem dvigu rahlo zatrepetala in dvignila roke, kot da sama varno vzdiguje, se smehljala, in ob nenehnem hvala, hvala samo enkrat tiho opozorila: »Previdno, saj veš, tuje notri tisti moj porcelan.« Kartoni Kolinske in vrečke Emone. Za mladeniča navadna lahka prtljaga, zanjo Hv^fenj^, Drobno je stopicala k vratom in jih uslužno odpirala, njeno življenje seje hitro selilo v prosttorne vežo doma. ... »O, dober dan, pozdravljena!« se je vieoke oglasilo iz lepe veže. »Pozdravljena! CakoM »me vas! Nestrpno! Naša. Ta nova!« Mtadenič pajt kar naprej vihral, noter in ven, dokler ni o*tuk ob zadnjem kolesu le še stara, oguljena pručko. »To mama, a ne, boste pa že lahko nesli!* Avtomobilska značka je prezirljivo poblis-nila, nato je izginila. Zenica se je počast sklonih in z obema rokama vzdignila pručko tisto 9tum. rjavo, obledelo pručko. Vso je stisnila k sebi, te obrnila k vratom doma, ne meneč se za vedne poglede otopelih domskih obrazov. Take počasi, kot da sploh nikoli ne bo pndrsala do vrat, je sklonjena hodila. Saj morda pa ima pogum, me je preblisnilo. Pručko je skrila v objemu svojih koščenih rok. Jesensko sonce pa se je zarilo vtyen obraz, v njene oči. na njena obledela zgubana lica, ah so se solze na njih bolestno ^ketale^^ ^ L 7. stran O ŠKOFJA LOKA — V soboto je bila v Škofji Loki spet velika očišče bolna akciia na breaovih Polianske Sore. Sodelovala it> »0/ ™/„ «aam v cm mj^mn — w nui/uiv yc i/ira %/ <*rv\s/j* afjt"f l ('IIRt bolna akcija na bregovih Poljanske Sore. Sodelovalo je več sto mladincev, pionirjev, ribičev, tabornikov in članov drugih organizacij. — Foto: F. Perdan Za konec tedna v Budimpešto Prijeten jesenski 3-dnevni izlet na Madžarsko je pripravila turistična agencija ALPETOUR za konec tega tedna, 20., 21. in 23. oktobra. Odhod bo v petek. 20. oktobra ob 6. uri zjutraj izpred samopostrežne restavracije za kinom Center v Kranju. Pot bo vodila ob Blatnem jezeru in kosilo bo že v Siofoku, turističnem mestecu ob Balatonu. V Budimpešti bomo stanovali v hotelu Olvmpia. V soboto dopoldne bo prosto za individualne oglede in nakupe, popoldne pa bo ogled mestnih znamenitosti z vodičem: Trg herojev, cerkev Sv. Štefana, Ribiška trdnjava, NEP-stadion. Citadela, Margaretin otok itd. Večerja bo v tipični madžarski restavraciji CHARDA s folklornim programom in seveda cigansko muziko. Večer posebnih doživetij! V nedeljo se bomo vračali spet mimo Balatona. imeli v Siofoku kosilo in se v večernih urah vrnili v Kranj. Cena izleta je 1.550 din, prijavite se pa lahko pri vseh Alpetourovih agencijah na Gorenjskem — v Kranju v hotelu CREINA (tel. 23-883). S prijavami pa velja pohiteti, ker je le še nekaj mest na voljo. Jubilej ribiške družine Nad 10.000 obiskovalcev Prtovč nad Selško dolino - V planinskem domu na Ratitovcu radi povedo, da so letos imeli že nad 10.000 obiskovalcev, starih in mladih, ki so se potrudili na ta 1666 m visoki vrh. Razgled je enkraten, zrak čist, ljudje v domu pa prijazni. Kaj ne bi bili, saj so člani PD Železniki in se iz nedelje v nedeljo lepo menjavajo, da ni za eno skupino prenaporno. Povedali so nam. da bo planinski dom odprt vsako soboto in nedeljo, dokler bo le pot prehodna. Za jedačo in pijačo pa skrbi prijazna mula »Murka«, ki vse te dobrote sproti prinaša iz doline. Pa tudi sama ni preveč izbirčna, saj je pač vse od trave do bonbonov in papirja. Referendum za družbeni dom Stara Fužina — Koordinacijski odbor krajevne konference SZDL Stara Fužina za pripravo referenduma ' o samoprispevku za gradnjo družbenega doma je v začetku tedna sklenil, da bodo razpisali referendum najpozneje letošnjega decembra* Občani krajevne skupnosti Stara Fužina se bodo odločali o tem, koliko bodo prispevali pri izgradnji novega objekta, v katerem bodo razen večnamenske dvorane z okoli 180 sedežev, odra in spremljajočih prostorov kot so knjižnica, tudi družbeni prostori za svet krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in društva. Idejni načrt in finančni izračuni so že v izdelavi, v tem mesecu pa bodo pripravili tudi vse ostale dokumente, ki jih bodo dali v javno razpravo na zborih občanov. Pri tej zahtevni naložbi bodo sodelovale tudi bohinjske delovne organizacije, krajevna skupnost, kulturna in telesno-kulturna skupnost, računajo pa tudi na soudeležbo pbčinske skupščine in kulturne' skupnosti Slovenije. Nov objekt bo izjemnega pomena za predstavitev kulturne dejavnosti tujcem, saj Stara Fužina predstavlja središče bohinjskega turizma. Za pokopališčem ni več smetišča Preddvor — Zaradi higienskih in sanitarnih predpisov ter kvarnega vpliva na okolje sta se svet krajevne skupnosti Preddvor in zbor krajanov odločila, da po 25. novembru za pokopališčem ne bo več smetišča. Na to smetišče je že sedaj prepovedano odlagati odpadke, ker se bo prihodnji teden po navodilih sanitarne inšpekcije že začela akcija odstranjevanja navlake. Preddvorčani se odločajo za prepoved in odstranitev smetišča zaradi tega. ker se od 1. avgusta dalje že uresničuje pogodba med skupnostjo in Komunalnim, obrtnim in gradbenim podjetjem Kranj o odva-žanju smeti in odpadkov v smetnjakih in kontejnerjih, kar za zdaj velja samo za Preddvor. Odvoz se vrši vsako drugo sredo v mesecu od šestih zjutraj dalje. Kdor še nima smetnjakov, jih lahko naroči pri krajevni skupnosti ali na Komunalnem, gradbenem in obrtnem podjetju Kranj. Za potrebe pokopališča pa je že nameščen kontejner, v katerega pa ni dovoljeno odlagati druge navlake. Svet krajevne skupnosti upa. da bodo vsi, ki so doslej polnili smetišče za pokopališčem, sklep upoštevali. Vse kršilce tega sklepa čakajo kazni sodnika za prekrške! -jk Letošnjo razstavo gob na 11. mednarodnem sejmu opreme v Kranju krasi tudi tale goban. V petek, 13. septembra, zjutraj ga je v gozdu pri Hotemažah našel Nace Afjančič. Ob letošnji slabi gobarski beri je en kilogram in četrt težak jurček nedvomno svojevrstna gobarska trofeja. — A. Z. - Foto: F. Perdan *!vliitLRL Z ,V. 8oboto> 14- oktobra, so člani Ribiške družine Ra-t Perdan 25'ietniCl """"ovitve družine razvili svoj prapor. - Foto. Podnart - RibiSka družina Radovljica praznuje letos 25-letnico svojega obstoja in ta jubilej so slovesno proslavili z razvitjem novega prapora Ribiške družine v soboto. 14. oktobra, v dvorani kulturnega doma v Podnartu. Danes šteje družina več kot KM) članov, med njimi je vsako leto več mladih. Območje, za katero skrbijo člani družine, sega od Cajhnovega mostu do izliva tržiške Bistrice z 42 gojitvenimi potoki. Vsako leto opravijo Člani okoli 2800 prostovoljnih delovnih ur. v zadnjih letih so se Življenjska jubileja Begunje — V Društvu upokojencev Begunje so minuli teden praznovali visoko življenjsko obletnico dveh članov. Frančiška Pfajfar. Ces-nova mama iz Zgoše, je praznovala 90-letnico, upokojenci so ji zaradi bolezni prinesli darila na dom. Ces-nova mama je še vedno vedra in živahna, čeprav je preživela težko mladost. Med vojno je delala, pletla in prala za partizane. Drugi slavljenec je bil Anton Bernard, Stefančkov ata iz Begunj. Rojen je bil na Kupljeniku. letos pa je praznoval 92 let. Tudi on je preživljal težko mladost. Ko je bil star tri leta. je izgubil mamo, nato pa je živel pri mačehi, kjer je bilo 12 otrok. S 25 leti je odšel od doma, zaposlen je bil kot žagar v Begunjah. Po prvi svetovni vojni je šel k sestri na Zatrnik pri Bledu, med drugo svetovno vojno pa je bil zaposlen v lesni industriji kot žagar v Sevnici ob Dravi. Med vojno mu je v partizanih padel sin. Tudi Stefančkov ata je veder in vesel ter poln življenjske energije. D. S. tako resno lotili varstva okolja. Po analizi, ki so jo naročili v Ljubljani, je vodno območje, za katerega skrbijo, preveč onesnaženo in " prepolno odplak, ki ogrožajo potočno postrv in druge ribe v Savi. Pred leti so sami zgradili v Globokem ribogojnico in dosegli lepe uspehe. Sest članov dela v družini že petindvajset let. Za njihovo delo in tudi za delo drugih prizadevnih članov Ribiške družine Radovljica so prejeli republiška priznanja, najbolj aktivnim članom so jih podelili na nedavni proslavi ob 25-letnici Ribiške družine. D. S. Občinski odbor ZZB NOV Škofja Loka in Združenje borcev NOV Škofja Loka organizirata ŽALNO KOMEMORACIJO dne 1. novembra 1978 ob 9. uri pred domom Zveze borcev v Škofji Loki. Vabimo vse svojce padlih, mladino in občane, da se komemoracije udeležijo v čimveč jem številu. Tovariški pozdrav! Lepote slovenske zemlje1 V okviru proslave 100-letnice Turističnega društva Kranj, bo v sredo. 18. oktobra, v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju (vhod 6) ponovitev jubilejnega predavanja Staneta Tavčarja LEPOTE SLOVENSKE ZEMLJE. S 435 velikoslikovnimi barvnimi diapozitivi* in glasbeno spremljavo bodo prikazani pokrajinski in folklorni motivi Slovenije z obilico dolinskega in gorskega cvetja. V kratkem uvodu bo predavatelj prikazal tudi nekaj najbolj žgočih problemov iz varstva našega okolja. Ob 16. uri je predavanje namenjeno predvsem šolski mladini, ob 19. uri pa odraslim. Vstop prost! Dve nedelji zapored Kranj — V mestni krajevni skupnosti Struževo so preteklo leto uvedli samoprispevek in z zbranim denarjem asfaltirali prav vse ceste in poti po naselju. V načrtu imajo še ureditev športnega igrišča za košarko, rokomet, mali nogomet in odbojko. Trenutno pa teče akcija očiščevanja okolja in ureditev bankin, pri čemer si je mladina zadala nalogo prispevati večji del vseh predvidenih prostovoljnih ur. Ce se je v nedeljo, 1. oktobra, zbrala večja skupina mladincev (na sliki) in je bilo opravljenega precej prostovoljnega dela, ; i 0 MORAVSKI DOLINI. T* ^ LlMBARSKl GORI ':0i O ČRNElVl?i3RABNU ; ^SSSwmSik^^;-^za>\suiE Črtomir zoreč PO GORENJSKI V KRATKEM PO^GORENJSKI £R ATKEM PO GORENJSKI OŽIVLJENA POSTAJA NA HRUSlCI - Železniško gospodarstvo si med rekonstrukcijo železniške po-*taje na Jesenicah pomaga zaradi pomanjkanja prostora tudi z opuščeno postajo na Hrušici. Tako «o delavci železniškega gradbenega podjetja iz Ljubljane zasilno popravili tir, ki je še ostal od &nge proti Kranjski gori: Nanj so postavili kom po-*ICV° vagonov, v kateri bivajo delavci, zaposleni *>n obnovi jeseniške postaje. Poleg starega tira pa «° Položili še novega, na katerem bodo sestavljali nova polja tračnic in pragov za jeseniško postajo. O. V GORICAH KMALU TURISTIČNO DRUŠTVO Lepa okolica, mir in svež zrak predstavljajo odlično osnovo za razvoj turizma v Goricah. Nedavno odprta prenovjjena gostilna in pripravljenost nekaterih krajanov, da oddajajo sobe, to še dopolnjujejo. V neposredni bližini Goric, v Svarjah, pa je že celo naselje vikendov. Prav tako vodijo iz Goric prijetne planinske poti na Križko goro. Tolsti vrh in Storžič. Zato so se v Goricah odločili, da spet ustanovijo turistično društvo. Prvo društvo, ki sploh ni bilo registrirano, je kmalu prenehalo delovati. Od takrat je minilo precej časa in splošen napredek je prinesel tudi drugačne zahteve. Krajani in gostje si želijo boljšo gostinsko ponudbo, prenočitvene zmogljivosti in urejeno okolje. Turistično društvo naj bi pospeševalo turistično ponudbo, vzpodbudilo krajane za kmečki turizem, skupaj z ustrezno komisijo pri KS pa bi organiziralo akcije in skrbelo za urejeno in čisto okolje. Prav tako nameravajo k svojemu delovanju pritegniti tudi lastnike vikendov v Svarjah in jih obenem seznaniti s komunalno problematiko, saj kot občasni prebivalci prav tako koristijo komunalne usluge. S turistično takso bi društvo delno financiralo svojo dejavnost. Nedavno odprta obnovljena gostilna Lovec, kjer postrežejo z domačimi jedrni, kot so žganci, domače klobase in druge dobrote, je prva pridobitev goriškega turističnega razvoja. Novoustanovljeno društvo pa bo s svojim delovanjem goriško turistično ponudbo še obogatilo. - A. Mali i ^*0JSTRANA — Prejšnjo soboto je bil v krajevni *upnosti Dovje-Mojstrana obrambni dan Svoboda *» ** je sodil v okvir priprav na splošni ljudski fT^' družbeno samozaščito in varnost. To je bil v KtH nuevm skupnosti prvi samostojni obrambni ^fn> v katerega so se vključili vsi, ki sodelujejo pri y*nunbnik pripravah. Končna ocena je bila, da je "*Va dobro potekala. - Foto: J. Rabič $£UJ0SE V NOVI BLOK - V..K^T^ To sade-Jbu stanovalci vseljujejo v tretji blok, *'*?* „ *?vci gradbenega podjetja Gradbinec ~ i^T„edav. sanjske in visoke gradnje "eludi dogradili. Tako kot v prvih dveh blokin je tuai tr tem 27 stanovanj. - B. B. OBVOZNICA JE ZE ASFALTIRANA - Izgradnja obvoznice in nove ceste od mejnega prehoda pri Ratečah proti Podkorenu dobro poteka. Delavci cestnega podjetja iz Kranja so že položili asfalt od meje do izvira Save. Od tod naprej pa staro cesto proti Podkorenu izravnavajo in širijo. Pri tem morajo napraviti več velikih odkopov zemlje. B. B. PRIZADEVNI UPOKOJENCI IZ BEGUNJ Begunje — Pred tremi leti so v Begunjah ustanovili Društvo upokojencev, ki ima danes 180 članov iz Begunj ter okoliških vasi. Obenem so pridobili tudi prostor, kjer se sestajajo in pogovarjajo. Prostor je majhen, a so ga s prizadevnim delom in prispevki, predvsem žensk, lepo uredili in tako /.daj lahko prirejajo v njem predavanja, družabne večere, sestanke, pogovore Skupaj s krajevno organizacijo Rdečega križa organizirajo razne dejavnosti; nied drugim bodo začeli novembra s krožkom ročnih del. nadaljevali pa s predavanji, predvsem planinca Janeza Kolmana. člana Društva upokojencev. Stalna dejavnost so postala novoletna srečanja, obdaritve ostarelih članov na domu. praznovanje dneva žena. skrb za socialno prizadete in ogrožene. Upokojenci redno prispevajo tudi ob raznih solidarnostnih akcijah. Čeprav je Društvo upokojencev iz Begunj še razmeroma mlado društvo, se že čuti aktivna in prizadevna zagnanost vseh članov, še posebno pa žensk, ki obenem sodelujejo tudi V krajevni organizaciji Rdečega križa. Med njimi so Marija Leskovec. Elizabeta Gogala. Marija -Jane in druge, ki bodo ob aktivnosti ostalih prav gotovo še popestrile dejavnost društva in pritegnile v društvo še tiste člane, ki še niso obiskali prostora upokojencev \ Begunjah. IS. Prizide* pri domu TVD Partizan v Gor-^tfito* *Va novo Podobo. Dograjeni prizidek je dobil *tnrlnje omete> pročelje pa bodo obnovili pri 4^'",*'« doma. Prepleskali bodo vsa okna ter *jL^ streho. Za obnovo sta prispevali krajevna k Pnost Gorje in temeljna telesnokulturna skup. °"- - J. Ambrožič FANTJE IZ PRAPROTNA so v petek jeseniškim upokojencem v njihovem do zadnjega kotička zasedenem domu zapeli deset pesmi, po navdušenem ploskanju pa so dodali še dve. — B. B. USCE - Delavci SGP Gornje iz *fZ*Z,a°l £ od začetka letotnjega leta ve «* Sok, ki ga financira to«*~ figjfEZJL Mot-2*vqjo, da bodo stanovanja vseijivu ĆSiega leta. - B. B. ZAPUŽE — V bližini prodajalne Sukno v Zapužah so doslej zgradili dva bloka družbenih stanovanj. Zdaj gradijo še enega, ki ga financirajo iz sredstev stanovanjske skupnosti občine Radovljica. Poslopje je doslej zgrajeno do prvega nadstropja, do zime pa ga bodo spravili pod streho. Predvidevajo, da bo vsejjivo prihodnjo pomlad. — B. B. MORAVČE... (48. zapis) Rod Ravbarjev z gradu Krumper-ka je vsaj za našo starejšo zgodovino tako pomemben, da mu moram posvetiti še tale zapis. Saj ne gre za kako slavi te v fevdalca, gre bolj za ugotovitev (po Reispul: da so Ravbarji zaradi svojih prigod in vojnih junaštev med redkimi osebami iz naše srednjeveške zgodovine, ki so prešle v slovensko ljudsko izročilo in literaturo. Zaradi vojnih prigod in nekaterih simpatičnih osebnih potez ter na osnovi zgodovinskih dejstev, se je okrog Ravbarjev spletla pravcata ljudska legenda. ROD RAVBARJEV Seveda bi moral ime napisati v izvirniku, torej Rauber. vendar ga raje zapišem tako. kot ga izgovarja ljudska pesem (glej prejšnji zapis), torej Ravbar. (Kot raje zapišem Cojz, ne Zois; in Šekspir. ne Shakespeare - pač zato. ker so ti in še nekateri tuji priimki prešli že v našo vsakdanjo rabo; udomačili so se.) Nikakor pa niso bili vsi Ravbarji junaški bojevniki proti Turkom. Nekateri so, kot zvesti oprode Habs-burgovcev. prav vneto branili cesarske interese. Tako je. n. pr., Nikolaj Ravbar I. 1462 skupno z drugimi kranjskimi plemiči rešil cesarja Friderika Tretjega pred oblego upornih Dunajčanov. — Ivan Ulrik in Herman Ravbar so se 1. 1460 bojevali na strani taistega cesarja zoper ogrskega kralja Matijo Korvina (t. j. »Kralja Matjaža«!) — Gašper Ravbar. kot tržaški glavar, je leta 1484 oblegal in uničil Erazma Luegerja ali Erazma iz Jame pri Postojni, zadnjega roparskega viteza na Slovenskem (po Reispu). — Vse naštete prigode pač za današnje čustvovanje niso prav nič simpatične — saj kažejo na izrazito protirevoliu ionarnost. s katero so se prvi Ravbarji borili za obstoječo absolutistično cesarsko oblast. Šele drugi Nikolaj Ravbar pokaže lepše črte: v letu 1492 je bistveno pomagal, da je koroško plemstvo pri Beljaku potolklo 20.000 Turkov pod Ali pašo. (Ves čas govorim, da je »plemiška vojska« potolkla tega ali drugega sovražnika. Povedati pa moram brž, da so se plemiči pač borili s svojimi četami, ki so jih nanovačili med svojimi podložniki. Plemiči so te čete resda vodili, nekajkrat tudi korakali na čelu — kot pravi ljudska pesem za Adama Ravbarja: »ve in zna on vojsko vodit, pred vojaki spredaj hodit«.) ŠKOF IN VOJAK Najbrž bo kar prav. če o tem možu — Krištofu Ravbarju - ki je bil drugi ljubljanski škof (prvi je bil Lamberg s Kamna pri Begunjah) kaj več povem. Mož je živel med leti 1466—1536. Ni pa bil le škof, bil je tudi cesarski svetovalec, glavar v Postojni in na Krasu, deželni glavar Kranjske, cesarjev namestnik v Nižji Avstriji itn. Po Reispu povzemam »karakteristiko« tega nenavadnega moža, duhovnika, državnika in vojaka, skoraj pol stoletja odločujoče osebnosti na Slovenskem. »V svojem rodoljubju se je, ljudstvu v prid in skladno z njegovim čustvovanjem boril proti beneškim in turškim nameram zoper našo zemljo. Močno se je upiral Benečanom, ki so segali po našem Primorju. Pospeševal je sodelovanje s Hrvati in skupaj z njimi reševal njihovo in našo zemljo pred obema sovražnikoma. Večkrat je tudi sam posegel v bojni metež, kjer se je odlikoval s telesno močjo in iznajdljivostjo. V nasprotju z izredno zavzetostjo za obrambo domače zemlje pred zunanjimi sovražniki pa je pokazal do kmečkih upornikov sorazmerno strpnost. Njegove vojaške in državniške zasluge so nesporne.« Tudi stari Janez Vajkard Valvasor ve povedati o Krištofu Ravbarju le dobro, saj je uporabil v svoji Slavi vojvodine Kranjske naslednje besede izjemne pohvale: »Se mnogo hvalevrednih stvari bi se o tem velikem in izrednem knezu dalo napisati, če bi se moje zgodovinsko pero tukaj upalo lotiti tega, da bi preletelo tako široko polje mnogih slavnih del tega gospoda. Toda menim, da je dovolj, če rečem, da bi v njegovem času v vsej Nemčiji komaj našli koga, ki bi mu bil po delavnosti in modrosti enak«. KORAK V SLOVENSKO KNJIŽEVNOST e kar zoprno mi postaja, to Jf neprestano pojasnjevanje, JBL-J skoro opravičevanje, kadar spregovorim kako za odtenek toplejše besede o nekdanjih graščakih ali o kakih starih fajmoštrih. Kajti brž se najde kak sektaški oporečnik, ki misli, da danes to ni prav in da bi bilo bolj prav, stvari kako drugače zapisati. Ali sploh ne zapisati. No, ob tem pa mi je v oporo vsenomer pred očmi Prešernova gazela: Kdor jih bere. vsak drugače pesmi moje sodi; eden hvali in spet drugi vpije: »Fej te bodi!« Ta veli mi: poj sonete; oni: poj balade; tretji bi bil bolj prijatelj Pindarovi odi. Bo prijeten morebiti temu glas gazelic; oni pa bo rekel: kaj za Vodnikom ne hodi? Razuzdanim bodo moje pesmi prenedolžne; al' terc' jalke poreko, da jih je vdihnil zlodi. Jaz pa tebi sami. draga, želel sem dopasti, drugih nisem praŠal, kaj se njim po glavi blodi. Ta moja »draga« je Gorenjska! Pa tudi Resnica in Pravičnost! Ljubice tri . . . Še o »koraku« Ravbarjev v slovensko književnost: leta 1852 je Fran Cegnar objavil v Novicah sestavek Od kdaj pregovor: »Ga v žakelj dene«? — Andrej Ravbar (1507—1575) je na nekem turnirju premagal svojega španskega nasprotnika tako, da ga je vtaknil v vrečo. — L. 1858 je Peter Hicinger objavil »krajšo povest iz slovenske zgodovine Močni baron Ravbar«. Hicingerjev spis je pozneje predelal Fran Nedeljko in ga v ponatistih objavil 1. 1886 in 1. 1905. Takile možaki so bili krumperški Ravbarji. Enega od njih, Andreja, je Valvasorjev bakrorezec tudi upodobil. O LAS 10 stran Torek, 17. oktobra 19K Svetovno košarkarsko prvenstvo Manila -78 Modri vrsti že drugič zlato MANILA — »PrisrCno vam čestitam ob zlati kolajni na svetovnem prvenstvu v košarki. S svojo požrtvovalno igro ste branili nase barve. Bili ste pravi zgled, kako se je treba boriti za barve nase socialistične samoupravne države, in ste svetel zgled ostalim športnikom,« je v svoji brzojavki čestital predsednik republiko Josip Broz-Tito našim košarkarjem, ko so v odločilnem super finalu za prvo mesto premagali košarkarje Sovjetske zveze. S to zmago pa so se drugič okinčali z zlatom. Prvič so bili jugoslovanski košarkarji prvi leta 1970 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Res zmagovit pohod je bil to modre košarkarske vrste v Manili. V čast nam je, da imamo tako moštvo, ki ne pozna usmiljenja in ne poraza, saj je vse svoje nasprotnike »mlela« kot pravi dobro namazan stroj. Tudi v tekmah s slabšimi nasprotniki so bili vedno na visini svojega svetovnega slovesa. Tudi v odločilnih trenutkih jim ni zastalo srce, čeprav so prav v zadnjem srečanju s Sovjetsko zvezo preživljali težke trenutke. Slo je za biti ali rte biti. Treba je bilo igrati celo podaljšek; da so premagali tega težkega nasprotnika. Hvala Vilfanu, Kičanoviču, 2ižiču. Knegu. Jerkovu, Krstuloviču, Dalipagiču, Co-siču, Radovanoviču, Delibaiiču, Skro-čeju. Slavniču za vrhunski prikaz košarkarskega znanja, hvala tudi trenerju Aleksandru Nikoliču in njegovemu pomočniku Petru Skansiju, ki sta priora vila nase košarkarje v vrhunsko formo, formo, ki jih je po osmih letih ponovno pripeljala na najvišji svetovni košarkarski prestol. In se za vse mirne živce in za res pravi športni duh, v tistih trenutkih, ki jih je pri naših Športih najmanj. Niso pokleknili pri zadnji stopnici, čeprav so imeli za nasprotnika same svetovne prvake, reprezentanco Sovjetske zveze. Ko smo se že bali, da bodo v tem preskusu ostali praznih rok, »samo« s srebrno kolajno, so zbrali res zadnje moči in umirili živce, ter tako počasi zmleli tudi tekmeca za najvišji prestol. In ta je za štiri leta nas, jugoslovanski. Kot smo že zapisali, je naša izbrana košarkarska vrsta dobesedno res mlela vse svoje nasprotnike. V desetih srečanjih niso poznali poraza, niso se dali presenetiti, niso jim popustili živci, čeprav so jih nekateri nasprotniki se tako tepli. Niso nasedali, igrali svojo igro, igro, ki jih je pripeljala na svetovni košarkarski vrh. V teh desetih srečanjih so v predtek-movanju premagali reprezentanco Senegala in Južne Koreje ter Kanado. Ta zmaga nad košarkarji Kanade pa jih je v zaključni del pripeljala že z dvema točkama. Nato so v finalni skupini kot za salo premagali se Italijane, Američane, Avstralce, Ruse, malo težje tretje uvrščene Brazilce in nato ponovno lahko Filipince. In na koncu se enkrat, čeprav le za točko, reprezentante Sovjetske zveze. To je bila res prava zlata serija zmag naših košarkarjev. Nasa reprezentanta Dalipagič in Kičanovič pa sta bila prvi in drugi med najboljšo petorko na svetu. Dalipagič pa je bil izbran za najboljšega igralca prvenstva. V drugi petorki na svetu sta tudi Čosič in Radovanovič. Ali to ni dovolj, da smo resnično prava košarkarska prva violina na svetu. I) Hmnei Gorenjski jesenski kros Kranj '78 Lovorika Jugoslavije v motokrosu Tržič '78 Razburljivo v Podljubelju, Tržičani najboljši PODLJUBELJ - Na tej znani m o to k ros progi je bil AMD Tržič organizator tretje dirke za »Lovoriko Jugoslavije«. Za lovoriko se je v treh kategorijah potegovalo nad osemdeset tekmovalcev iz vseh jugoslovanskih AMD, ki imajo dirkače za motokros. Za ta laskavi naslov pa se je borilo pet društev, saj ostala niso imela popolnih moštev v vseh treh kategorijah. Organizatorji AMD Tržič so s svojimi pokrovitelji BP Tržič, Gostinsko podjetje Tržič in Zavarovalna skupnost Triglav Kranj ponovno dokazali, da znajo odlično organizirati ie tako pomembno prireditev. To je bila hkrati prava revija jugoslovanskega motokrosa, saj je bilo razburljivo vse do zadnjega nastopa. Dva dni so peli stroji v Podljubelju, saj je bila v soboto tudi dirka v kategoriji do 250 ccm za državno prvenstvo tretje lige. Skoda je le, da si odlične in razburljive vožnje vseh nastopajočih ni ogledalo več kot 3000 gledalcev. Lovorika Jugoslavije je tokrat prvič v rokah domačih dirkačev, saj so pokal, ki ga je zmagovitemu moštvu AMD Tržič podelil urednik Sportskih novosti Drago Kranjc iz Ljubljane v pravih rokah. Pokal za zmagovalce so namreč poklonile zagrebške Sportske novosti. V NAJLAŽJI KATEGORIJI SATOSEK IN M t I K.J 2e prva dirka do 50 ccm v prvi vožnji je bila se kako razburljiva. Na startu so bili vsi najboljši jugoslovanski tekmovalci, povedel pa je Satosek iz Črnomlja in ta je dobil tudi prvo dirko. V drugi vožnji pa je izstopal Radovljičan Mulej, nas najboljši v tej kategoriji, in zmagal z veliko prednostjo. Vrstni red — I. vožnja — 1. Satosek (Črnomelj). 2. Lombar (Tržič). 3. Razumič (Tržič), II. vožnja - 1. Mulej (Radovljica). 2. SatovAek (Črnomelj), 3. Lombar (Tržič); ekipno - t. Črnomelj 11. 2. Tržič 17. 3. Radovljica 24. M K ZNAK V OBEH DIRKAH KATEGORIJE 125 ccm Domačin Branko Mežnar je bil zmagovalec obeh dirk v kategoriji 125 ccm. Bil je tokrat na domači progi neprekosljiv in izkoristil prednost domačega terena. Ostalih dvajset tekmovalcev ga je sicer napadalo, vendar je bil Mežnar tokrat neprekosljiv. Vrstni red — I. vožnja — 1. Mežnar (Tržič), Predan (Orehova vas), 3. Frangež (Ptuj), II. vožnja - 1. Mežnar (Tržič) 2. Predan (Orehova vas), 3. Cui (Ptuj); ekipno - 1- Ptuj 18, 2. Orehova vas 19. 3. Tržič 21. Član AMD Tržič Branko Mežnar je bil v kategoriji motorjev 125 ccm neprekosljiv v obeh vožnjah. Obe dirki je dobil v velikem slogu. V KATK,OKI.JI 250 ccm OBAKRAT ŠINKOVEC V najtežji kategoriji je obakrat slavil Šinkovec iz Orehove vasi. Vendar ne tako prepričljivo kot v 125 ccm Mežnar, saj je v tej Šinkovec imel odlične nasprotnike v Avblju, Semecu in domačinu Ahačiču ter Globočniku. Toda bil je za odtenek zbra-nejsi od ostalih. Prav zato je osvojil prvo mesto v obeh vožnjah. Vrstni red - I. vožnja - 1. Šinkovec (Orehova vas), 2. Avbelj (Slovenija avto), 3. Samec (Zabok), II. vcžnja - 1. Šinkovec (Orehova vas). 2. Samec (Zabok). 3. Lampe (Slovenija avto); ekipno - 1. Orehova vas 25, 2. Tržič 29, 3. Zabok 32. Končni vrstni red - 1. AMD Tržič 67. 2. AMD Ptuj 95, 3. Orehova vas 95. 4. AMD Slovenija avto 118, 5. AMD Zabok 132. ZA DRŽAVNO PRVENSTVO RAČKI V soboto se je dvajset tekmovalcev borilo za državno prvenstvo v tretji ligi v kategoriji 250 ccm. V tem zadnjem nastopu je največ uspeha i mel Rački iz Savskega Marofa. Najboljši domačin je bil tokrHt Janez Dovžan, ki mu je uspelo, da je osvojil deseto mesto. Vrstni red - 1. Rački (Savski Marof). 2. Hranič (Zabok), 3. Hribar (Mengeš), 10. Dovžan, 14. Beganovič (oba Tržič). I). Hume. Koto: F Perdan Branko Ahačič iz Tržiča je v kategoriji motorjev 250 ccm za AMD Tržič svojemu društvu pridirkal odločilne točke v boju za osvojitev Lovorike Jugoslavije. V prvem nastopu prehiteva Jurija IŠipeka iz Zeline. Na gorenjskem jesenskem krosu so vsi nastopajoči pokazali dobro pripravljenost za finalni nastop na krosu Dela, ki bo v Ajdovščini. — Foto: F. Perdan Dobra premiera pred finalom KRANJ - Komisija za atletiko pri TKS Kranj je bila po uspelem občinskem jesenskem krosu organizator se gorenjskega. Čeprav je bila ta premiera pred finalnim nastopom krosa DELA, ki bo to soboto v Ajdovščini, glede udeležbe bolj pičla, lahko zapišemo, da so naii gorenjski atleti krosisti dobro pripravljeni za Ajdovščino. Torej pred finalnim nastopom v Ajdovščini je tu v Kranju nastopilo le nekaj nad šestdeset tekmovalcev iz Radovljice, Tržiča, Škofje Loke in Kranja. Na to prireditev pa ni bilo prijavljenih tekmovalcev z Jesenic. Najboljša udeležba je bila prav pri mlajših, saj jih je teklo največ. Pri teh pa so največ uspeha imeli Tržičani in Kranjčani, saj so pobrali večino prvih mest, dve pa sta po zaslugi starejšega mladinca Ma-ješa in članice Pogačnikove odšli v Radovljico. Rezultati — ml. pionirji — 800 m — 1. Majcen (Kranj) 2:27, 2. Ceč (Kranj) 2:29. 3. Valjavec (Tržič) 2:31: st. pionirji - 800 metrov - 1. Jurančič (Kranj) 2:16, 2. Fre-lih (Kranj) 2:17. 3. Sajovic (Kranj) 2:19: ml. mladinci - 2400 m - I. Križaj (Kranj) 7:52, 2. Meglic (Tržič) 8:38; st. mladinci -3200 m - 1. Maje* (Radovljica) 8:02. 2. Osredkar (Kranj) 8:15. 3. Sink (Kranj) 8:39; člani - 4000 m - I. Božnik (Kranj) 13:02, 2. Krek (Kranj) 13:02, 3. Rozman (Tržič) 14:35; veterani A - 3200 m - 1. Sitar (Kranj) 11:31. 2. Dobre (Tržič) 12:34; veterani B - 3200m - 1. Jost (Kranj) 12:02. 2. Florjančič (Kranj) 12:37; ml. pionirke - 800 m - 1. Nepužlan (Tržič) 2:49. 2. Vojsk (Kranj) 2:51. 3. Selan (Kranj) 2:53; st. pionirke - 800 m - 1. Zupan (Tržič) 2:43. 2. Meglic (Tržič) 2:49. 3. Žvokelj (Kranj) 2:52; ml. mladinke -1600 m - 1. Štefan (Kranj) 7:13; st. mladinke - 1600 m - 1. Smrtnik (Kranj) 6:10. 2. Valjavec (Kranj) 6:24. 3. Grasič (Kranj) 6:41; članice - 1600 m - t. Pogačnik (Radovljica) 6:01. 2. Ovsenik (Kranj) 7:06. -dh Kros v Križah KRIŽE — V okviru prireditev v počastitev krajevnega praznika krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično je ŠŠD Kokriki odred iz K rižev pripravilo odprto prvenstvo občine Tržič v krosu. To pa je bilo obenem tudi šolsko občinsko prvenstvo v tej disciplini. Nastopilo je kar 270 mladih in tudi nekaj starejših tekmovalcev in tekmovalk. Rezultati — ml. cicibanke: 1. Vidovič 1:47.3; 2. Jakiič (obe Kokrski odred) 1:47,8; 3. Ahačič (Polet 1:49,3; ml. cicibani: 1. Šmit (Storžič) 1:53.3: 2. Marčun 1:53,4; 3. Repinc 1:55,3 (oba Kokrski odred); st. cicibanke: 1. Zupan 1:53,1; 2. Meglic (obe Polet) 1:53.6; 3. Nunar (Storžič) 1:53,7; st. cicibani: 1. Spendal (Kokrski odred) 2:28,5; 2. Pogačnik 2:30,4; 3. Serman (oba Polet) 2:31,0: ml. pionirke: 1. Nepužlan 3:37,4; 2. Mali (obe Kokrski odred) 3:41,0; 3. Resman (Polet) 3:44.6; ml. pionirji: 1. Valjavec 3:14,4; 2. Javornik 3:23,3; 3. Žagar (vsi Polet) 3:23,4; st. pionirke: 1. Zupan (Kokrski odred) 3:31.2; 2. Meglic 3:36,3; 3. Stalec (obe Polet) 3:36.3; st. pionirji: 1. Markič 3:09,3; 2. Per-ko (oba Kokrski odred) 3:09.8; 3. Seliskar (Polet) 3:11.5. Ekipno je zmagalo SSD Polet z osnovne sole heroja Bračiča, ki je zbralo 382 točk, ŠŠD Kokrski odred z istoimenske iole v Križah je bilo drugo s 366 točkami, tretje pa je bilo SSD Storžič z osnovne iole heroja G rajzarja, ki je zbralo le 211 točk. J. Kikel C Smučarski skoki 3 V Kranju 150 skakalcev KRANJ - Ob zaključku treningov in tekmovanj na plastičnih smučarskih skakalnicah je smučarski klub Triglav v soboto in nedeljo na vseh treh skakalnicah organiziral meddruitveno tekmovanje z mednarodno udeležbo, na katerem je nastopilo v vseh kategorijah od cicibanov do članov več kot 150 skakalcev iz slovenskih klubov in treh druitev iz Avstrije. To je bila prava revija smučarskega skakalnega Sporta, kjer smo videli vrsto lepih skokov in v vseh kategorijah ogorčene borbe za najboljše uvrstitve. Hkrati je bilo tudi prvo kolo jesenskega dela prvenstva v gorenjski ligi za cicibane, pionirje in mlajAe mladince ter prvi dvoboj skakalcev KSG Celovec in Triglava. Prepričljivo so zmagali Kranjčani in osvojili lep pokal, ki ga j« daroval celoviki smučarski klub. V obeh dneh so imeli največ uspeha skakalci kranjskega Triglava, saj so osvojili prvo mesto v konkurenci članov, starejših mladincev in mlajših mladincev. REZULTATI: 50-m SKAKALNICA: člani: 1. Brane Benedik (Triglav) 194.3 (45. 43.5). 2. Vido Petrnel (Triglav) 190.1 (44. 43), 3. Tone Burjak (Žiri) 180,0 (42. 40,5). 4. Drago Vidic (Bled) 169,6 (39,5 40). 5. Zdravko Zupan (Bled) 159,7 (38,5. 38), 6. Janez Zelnik (Triglav) 156,0 (43.5, 41.5 p); starejši mladinci: 1. Bogdan Finžgar (Triglav) 171,2 (41. 40.5). 2. Miro Bizjak (Tri- 1. zvezna hokejska liga Štiri nove točke JESENICE - Obe jeseniški ekipi »1» v soboto odigrali dve precej težki srečanji v borbi za točke. Kranjska gora je doma gostila Crveno zvezdo, Jeseničani pa so gostovali v Zagrebu. Kranjska gora je na Jesenicah zasluženo premagala Crveno zvezdo — izid H: I (2:1. 1:0. 5:3). Srečanje je bilo borbeno, mladi igralci Kranjske gore pa so Aele v zadnji tretjini uspeli svojo premoč kronati tudi z zadetki. Gostje so pokazali izredno grobo igro in se odlikovali z ncAportnim oblM ianjem. Strelci za Kranjsko goro - Kaspct 2. Razinger 2, Golja 2, Strni in Pi stotnik po 1. Jeseničani so gostovali v Zagrebu, kjer so premagali zanesljivo moStvo Medvc-ičaka s 7:4 (1:0, 4:2. 2:2). Jeseničani so bili boljii nasprotnik večji del tekme. Domačini so le v zadnji tretjini vzpostavili ravnotežje. Strelci za Jesenice — Pavlic 2, Klcmcncc 2, Suvak, Beiič in Horvat po 1. Za presenečenje bi skoraj poskrbeli Celjani, saj so v Ljubljani tesno izgubili z Olimpijo. Izid 2:1 za Ollmpijo pove dovolj. Pari sobotnega kola — Jesenice : Kranjska gora. Crvena zvezda : Olimpija. Celje : MedveAčak. l.ef glav) 169,1 (44.5. 45 p). 3. Stane Martinjak (Triglav) 167.6 (40.5. 39). 4. Jože Kancilja (Triglav) 184,3 (39.5, 39), I. Karel Pichler (Celovec) 160,3 (39.5. 36.5). 6. Roman Beton (Triglav) 157.2 (40. 36.5). 7. Kriitof Gaipirc (Triglav), 8. Vojko Kokalj (Bled). 9. Jelko Gros(Križe). 10. Aci Sink (Triglav); 30-m SKAKALNICA: mlajši mladinci: 1. Roman Beton (Triglav) 237.7 (34.5. 34.5). 2. Drago Krolnik (Ziri) 235.1 (35, 34). I. Kriitof Gaipirc (Triglav) 228.2 (32.5. 31.5) in Marjan Šinkovec (Žiri) 228.2 (33.5. 33). 5. Ivo Smid (Jesenice) 218.1 (33. 32), «. Štefan Beznik (Bled) 211,7 (32, 32). 7. Zvone Bernard (Triglav), 8. Toni Justin (Jesenice). 9. Rado Šimnovec (Triglav); starejši pionirji: I. Mihi Keiser (Zahomec) 214,9 (31.6. 30.5). 2. Duian Siler (Triglav) 207.3 (30. 30,5), 3. Robi Cimžar (Triglav) 206,7 (29.5, 29.5). 4. Franc VViegle (Zahomec) 197.2 (29. 27.5). 5. Tomaž Zabkar (Krize 196,1 (28.5. 29). 6. Janez Stirn (Triglav) 186.6 (29. 28.5). 7. Martin Skrjanc (Triglav). 8. Viki Jekovec (Križe). 9. Iztok Me-lin (Triglav), 10. Igor Mandeljc (Križe). 15-m SKAKALNICA: maljii pionirji: 1. Borut Mur (Ziri) 178.7 (11. 11.5). 2. Martin Skrjanc (Triglav) 171.6(11. 10.5). 3. Matjaž Zupan (Križe) 170.9(11. 11). 4. Roman Semeni* (Triglav) 170.1 (II. 10.5), 5. Milan Božnar (Žiri) 167.2 (11.5. 11). 6. Jože Kc»-nar (Triglav) 166.8 (10.5. 11.5). 7. Robi Pogačnik (Križe), 8. Andrej Gorjup (Ziri). »• Jote Jagodic (Triglav). 10. Igor Bogataj (Žiri); cicibani: t. Jožko Smid (Jesenice) 171,5 (11.5. I 1.5), 2. Tomaž Debene (Kri/.). 156 2 ( 11. H,C). 3 Tomaž Mubl (Triglav) i42.0 (10. 10.5). I Uok Jereh (Ziri) 140.0 (10. 10.5). I. GrSfS Pere (Jesenice) 137.0 (10. 10.5). 6. Matej Itančignj (Triglav) 133.« (9.5. 9.5). 7 Blaz Pir« (Triglav). 8 Gregor Kančigaj (Triglav), 9. Zoran Potočnik (Ziri). 10. Marjan Burger (Triglav). Drugo kolo gorenjske liRc bo na uporedu v soboto. 21. oktobra, na skakalnici VB* benjah. tretje pa v nedeljo. 22. oktobra, v Zahrezniri. .1 Javornik C Nogomet Uspešna nedelja KRANJ - Minula nedelja j« bila _ g ometaše kranjskih selekcij ie kakonsp*-na. V dveh srečanjih so namreč naiajiir točke in to proti favoriziranima nikoma. Članska selekcija, ki je nastopila t e> stavi: G ros. Legat, Jakara, Jost, Nikek Cotman, Osredkar, Belančic. Zupan, ■*> nik, Verdnik je bila na roba zmage z* zelo dobrim moštvom Slovana, ki na prvo mesto. Kranjčani ao •* srčno borili in izborili tudi vodstvo i p lom Verdnika. Tako se je tudi končal ir polčas, v drugem pa so gostje silovit* F tisnili in izenačili. Čeprav so imeti tako*'-kot drugi ie priložnosti, so ostale mirtr Scene. Izid je konec koncev realen, vdjsr pohvaliti vse igralce za požrtvovalno iT Zal je nedosledni sodnik na trenutke r* burjal igralce s svojimi odločitvami ii1 tudi prestrogo izključil Nikolica. Lahke' rečemo, da je bila to kvalitetna not predstava z veliko streli, prilozn« dobrimi obrambami, kjer ae je izkazal domači vratar G ros, ki j« m krat posredoval v velikem slo«ru. 2al m bila tekma odigrana pred majhnim **" lom gledalcev in ljubiteljem t lahko žal, da se niso v večjem znaili na stadionu Stanka Mlakarja,ker' lahko uživali v lepi nogometni pi ■ sstr Izid - Kranj : Slovan 1:1 (1:0). * ™~ Na mladih se gradi bodočnost — pregovor. Kaže, da se mladi k ran jaki mT metati tega dobro zavedajo. Kadeti Sa« * bili prosti, njihovi vrstniki iz BritoA »• po solidni igri zmagali v goeteh. rti ijsV je bil dvakratni strelec in to je zadoste«* za zmago. Za borbeno in dopadljivo igrt * zaslužijo pohvalo vsi. Mladinci so odločno krenili prati ** lestvice. Tokrat se jim je na nitkovi p znailo moitvo Ilirije iz Ljubljane. k> igri v gosteh pa so Kranjčani slavili m«)1 z 2:1. Tudi tu je oba gola dosegel iati iz**** - Eržen. Forma ekipe ae torej dviaVti > slabiem startu mladinci ne piiaasit F raza. . Pri drugih selekcijah je izenačeno« •* ka. Na čelu so Naklo, Britof in Filadr s po osmimi točkami. Debri niihssaor kola bo med Primskovim in Naklsn v sploino pa igralci drugih aelekcii i** j dobro in borbeno. V njihovih vrsta* * r kažejo talenti, ki bodo s trdim dejea napredovali. Odbojka Startali tudi odbojkarji BLED — V novo prvenstvenom>*o» startali tudi odbojkarji in odboikarv drugi zvezni moiki in ženski li>s slovenskih. BLED : SALONIT 3:0 - Bled ie nss*> svoje kvalitete, saj so s kolektivno kri slabi uri premagali igralce Salouita.U» so imeli svetle trenutke le vv začetz« r jega niza, vendar tokrat proti dofcrf i** či ekipi niso imeli nikakršne m« uspeh. ' ZELEZAR : JAMA 3:0 - v moiki ligi - zahod sta se moštvi z lem začetku razživeli tele v naJaJjftsT Gostje iz Ljubljane, ki ao povečinfir« lanske drugoligaike ekipe Enota«« domačinom nudili resnejši odpor v«raf i n tretjem nizu. Čeprav ao v »Tririn. ar* li celo 6:1. to ni motilo Jeseničane** kljub temu zmagali. Pri domačinih Je krat odlikoval Kovač. mh * KOČEVJE : bled 1:1 _ y ^ »*• novega prvenstva so Blejčanke a* I* vanju v Kočevju opravile s nevis> v ligi. Igrale so dobro v polju iB sai servirale. To pa je plod prve zmage JESENICE : KRKA 3:1 - Domači** prepričljivo opravile z gostjami iz >"*** mesta. Bile so boljše, bolj uigrane a 9 tudi zaslužen uspeh. Odbojkariee Kri'' bile nekoliko boljie v setu. ki ao sns«*' PLAMEN : KAMNIK 0:3 Odhs** kroparskega Plamena so edino gen T* moitvo. ki je izgubilo prvo srečanje P* ničani so bili boljii v vseh delih igre. b Rs* I Rokomet v Cetrtfinalu alplrs IN VETERANI jelovice KRANJ - Pretekli torek so t are* rokometne zveze v Ljubljani iitrsbai četrtfinala pokala mladosti na po&* Slovenije za moike in ženske ekipe, tekme se bodo igrale v četrtek. 1*. oW~ Od gorenjskih predstavnic so v tem tet" vanju le rokometaiice Alplesa. kaju re metaiice Preddvora so po podaljški* J bile pokalno srečsnje z ekipo ETE. k* manjkale najboljše igralke. Rokom«* Alplesa bodo imele težkega aaspreP v igralkah Kočevja, ki v letošnjem ■** vanju v republiiki rokometni ligi ske* ne poznajo poraza. Tekma bo oh 1* v Kočevju. Med moikimi ekipami pa je uspeli«*' podvig veteranom Jelovice u vrstic € četrtfinale. Pomerili se bodo z druf*' iem iz Hrpelj, rokometaii Jadraš* 1 zadnjih nekaj srečanjih preseneča* bro igro in zmsgami. Tekma Jelovv terani) : Jadran bo ob 16. uri v Sk Hodila pa bosta JekoS in Zibert. Rok« zveza Slovenije pa je dala pruaasf1 dvema sodniikima paroma z Gorenj** hosta sodila pokalni tekmi. Tekme J** (vet.) : Minerva bosta sodila Bartol (S* in Kumar (Kranj), tekmo Trim-teee* * - Celje pa Hafner (Zabnica) im rV (Preddvor). Kolesarstvo ■■—"~ Cuderman dvakrat državni prW BEOGRAD - Vhc je U tako kazalo, da letos dirk za državno prvenstvo v kolesarstvu sploh ne bo. kajti noben od jugoslovanskih klubov ni kazal navdušenja za organizacijo, povezano seveda n »troiki. ki hi v glavnem padli nanj. A vendarle so se opogumili Beograjčani, ki so v okviru tradicionalne dirke .za osvoboditev Beograda« v Hohoto pripravili dirko na krono-meter in gorsko prvenstvo. Startalo je 123 kolesarjev v konkur. ... i mlajiih .n starejših mladincev ter članov. Vrstni red: člani (30 km): I Bulic (Sipore* Pulj). 2. ZanoSkar (Rog). 4. Udovlč (BavS). starejši mladinei (22 km): I Cuderman (Sava), t. Herlee (Bog). 4 Kurent (Sava>, mlajši mladinci (15 km): 1 Mam (Sava). I Cerin (Astra). In ie vrstni red«** A vabi. ki je veljala za gorsko prisad« Hani: 1 Buli* (Siporez). 2. Pomoč«** i t dovič. 7. Frelih (oba Sava* ■** mladinci: 1. Cuderman (SsvaK k §fc (Krngujcvar); mlajii mladinci: L. & (Astra). 2. Mam (S«va). Na nedeljski tradicionalni dirk! oHVobodltev Beograda« je med clasi' «1 domačin Purič, med starejšim ' dinci je bil najboljši Kranjčan Karea«-' mlajiimips Planin (Astra). Prihodnjo soboto m nedeljo bsvn drugi del državnega prvenstva t s4 »tvu. Na sporedu bo ekipna vožnja k* nj„ posameznikov za cestno prvensr* mW Torek, 17. oktobra 1978 kolesarjenje RADOVLJICA - TTKS Radovljica je v nedeljo, 15. oktobra, priredila rekreacijsko kolesarjenje, katerega seje udeležilo prek 50 kolesarjev. - Foto: F. Perdan RADOVLJICA - V nedeljo, 15. oktobra, je telesaokulturna skupnost Radovljica priredila v počastitev minulega kongresa slovenske mladine rekreacijsko kolesarjenje na 28 kilometrov dolgi progi. Pred domom Športnega društva v Radovljici je ob 8.30 startalo 47 kolesark in kolesarjev. Tem se je v Lipnici pri Kropi pridružilo fte 9 mlajših kolesarjev. Vseh 53 udeležencev je zatem prekolesarilo za nekatere kar zahtevno progo skozi Podnart, Otoce, Po-savec, P od vin. Otok, Dvorsko in Novo vas do Radovljice. Čeprav to ni bilo nikakršno kolesarko tekmovanje, velja omeniti, da je na cilj prvi prispel učenec 8. razreda osnovne sole Igor Polajnar iz Lesc. Da je progo prevozil v približno 45 minutah niti ni čudno, saj že leto dni trenira in tekmuje pri Kolesar-■kem klubu Bled. Od sedmin zastopnic než- nejšega spola pa je bila najhitrejša dijakinja 3. letnika gimnazije Alenka Ahačič iz Radovljice. O udeležbi na tej uspeli rekreacijski prireditvi kaže zapisati vsaj se to, da sicer ni bila tolikšna kot prejšnje leto, vendar pa je sodelovalo dovolj tako mladih kot starejših kolesarjev. Najmlajši je bil sedemletni Gregor Mihelič iz Radovljice, najstarejši pa 47-letni Filip Urh iz Radovljice, s katerim so kolesarili tudi žena Marija, hčerka Metka in sin Gregor. Tako kot vedno je bila najštevilnejša osnovnošolska mladina. Ob koncu akcije pod geslom VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO je organizator 10 najhitrejšim, pa najmlajšemu in najstarejšemu kolesarju, podelil kolekcijo značk, ostali pa so prejeli po eno značko TRI.V! kolesarja. S. Saje Jesenski kros v Ribnem LE8CE - V organizaciji ZTKO Radovljica j« bil v Ribnem občinski jesenski kros. Na startu se je tokrat zbralo petin-•edemdeset tekmoval cev in tekmovalk iz osmih radovljiških klubov. Pri mlajših "'•dmkah je bila najhitrejša Darja Kavčič (SoD Lesce), pri mlajših mladincih pa je 5**f»| Rsjko Podgornik (Partizan Gorje). *»*ej (Partizan Gorje) je bila zma-g°T, *• Pri starejših mladinkah, DuSan r«Wof»r (Partizan Gorje) pa je bil naj-iI /flfi1 *t*rei*in mladincih. Zvonka Pap-■** (8D Dobrova) je bila uspešna pri člani-medtem koje pri članih zmagal Milan 'J^tk (Plamen Kropa), pri veteranih pa je Mikhreje tekel Janez Sitar (Partizan »•■mm gorica). R. Mu*an Občinske sindikalne igre Kranja Dobre igre KRANJ - Na stadionu Stanka Mlakarja •? j* pred dnevi začelo letošnje občinsko '■odikalno prvenstvo v malem nogometu. *• zmagovalca se poteguje kar dvaintri-°**et moštev sindikalnih organizacij. Ze pred tekmovanje in nato igre v prvem kolu m pokazale dobro pripravljenost v*eh, saj je bil nogomet na dostojni visini. V predtekmovanju je prišlo do nekaterih prttenečenj, saj je P ros ve ta premagala moitvo Iskre IV, Skupščina občine pa je odpravila igralce Cestnega podjetja. V prvem kolu so za presenečenje poskrbeli nogometaši Železniške postaje, ko so premagali moštvo Postaje milice. Creina je visoko premagala moitvo Kokre, najvišji poraz pa so doživeli igralci Zdravstvenega doma, saj so tekmo z Ikosom izgubili kar »desetimi goli razlike. Izidi - pred tek m o van je — SO Kranj : 7.« (3:3. i:}>), PTP : Iskrali 2:3 (1:1. *•), Ezoterm : KOGP 3:0 w. o. Iskra : *•>. Ezoterm : KOGP 3:0 w. o. Iskra IV : Prosveta 0:1(0:9); I. kolo - Planika : Mlekarna 3:1 (2:1), Po*Mjs milice : Železniika postaja 0:2 (*», 8ava III : Merkur I 8:7 (3:3, 0:1). Tek-•"indusl : Sava IV 4:1 (0:0), Sava II : "■»•števci 9:0(2:0), Domplan : Gorenjski «* 0:7 (0:4), UJV : Iskra I 0:3 bb, IBI : Tritsulindus U 3:2 (1:1. 0:1). Dimnikarsko Podjetje : SO 0:8 (0:3), Iskra II : PPK 3:2 (*•). Zvezda : Sava I 0:6 (0:2), Prosveta : Merkur II bb, IKOS : Zdravstveni dom 11:1 f*'■!). Kokra : Creina 0:4 (0:2), Ezoterm : Vodovod 1:2 (0:0). Elektro : Gradbinec *»bb. Pokal Komende Kini KOMENDA - Konjeniški klub Komenda je bil organizator že tretje kasaSke dirke. Osrednja točka je bila dirka za Pokal Komende na 3500 metrov dolgi progi. Sicer je v petih dirkah nastopilo 51 konj, za pokal pa se je potegovalo devetnajst kasačev, ki 30 bili razdeljeni v dve skupini. Pokal je po pričakovanju osvojila Kina na vajetih Janeza Kolarja iz Ljubljane, ki je bila za iest stotin k sekunde hitrejia od Duka (Dolina iz Ljubljane). Izidi - i. dirka za 3-5-letne kasače - I. Levanda (Ocvirk Ljubljana), 2. Foo (Zelenko Maribor), 3. Dino (Kosec Komenda); II. dirka za 3- 12-letne kasače - 1. Lindič (Hercog Lenart), 2. Araver (Cvilinder Zagreb), 3. Pandor (Werbole Ljubljana); III. dirka za dvoletne kasače — 1. Nardija (Dolinar Ljubljana), 2. Runo (Stempelj Škofja Loka), 3. Eli (Pogačar Ljubljana); IV. dirka za »Pokal Komende« - 1. Kina (Kolar Ljubljana), 2. Duk (Dolinar Ljubljana). 3. Disa (Slavič Ljutomer); V. dirka za 3—12-letne konje - 1. Kina (Kolar Ljubljana), 2. Ariel (M. Slavič Ljutomer). 3. Dijana (Zmrzlikar Komenda). •J. Kimove«- NESREČE Stekel čez cesto Kranj - V četrtek, 12. oktobra, ob 15.25 se je na regionalni cesti Kranj-Golnik pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrl vojak Vidoje Davidovi«! Ta je bil pritekel od tovornjaka ob izhodu iz vojašnice in je nameraval čez cesto k tovornjaku, ki je stal na nasprotni strani ceste. Prav tedaj je od Ko-krice proti Kranju pripeljal voznik osebnega avtomobila Venceslav Bogataj (roj. 1930) iz Kranja; voznik je močno zaviral, vendar je Davidovića zadel tako hudo. da je dan kasneje v Kliničnem centru umrl. V nesreči je bil ranjen tudi Bogatajev sopotnik Tomaž Rutar. star 6 let, iz Domžal. Motorist v avto Kranj — V četrtek, 12. oktobra, nekaj po 22. uri se je na Jelenovem klancu pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Aleš Svi-gelj (roj. 1950) z Vrhnike je peljal po Jelenovem klancu navzdol z neprimerno hitrostjo po valovitem cestišču. Pri tem ga je zaneslo čez polno črto na levi vozni pas, tako da je trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne strani pripeljal Alojzij Šenk (roj. 1937) z Visokega. V trčenju je bii motorist huje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. Nezgoda pri prehitevanju v megli Kranj — V soboto. 14. oktobra, nekaj po 7. uri zjutraj se je na magistralni cesti med Mejo in Jeprco pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik tovornega avtomobila Franc Kosten (roj. 1941) iz Ljubljane je peljal proti Jeprci. Ko je hotel prehiteti nek avtomobil, je v megli spregledal osebni avtomobil, ki se je hitro bližal iz nasprotne smeri. Voznik Kosten je zaviral in se poskušal vrniti na svojo desno stran, kljub temu pa je voznik avtomobila nemške registracije turški državljan Akin Niza-mettin. ki je vozil le s parkirnimi lučmi, oplazil zadnjo levo kolo tovornjaka, da ga je odbilo s ceste. Voznik Akim in sopotnica sta bila v nesreči ranjena in so ju prepeljali v Klinični center, škode na vozilih pa jeza 32.000din. Umrl v bolnišnici V soboto. 14. oktobra, je v ljubljanski bolnišnici za posledicami prometne nesreče umrl Jurij Tič (roj. 1969). učenec osnovne šole na Kokrici. Nesreča se je bila pripetila 10. oktobra popoldne, ko je Jurij stopil s pločnika na prehod za pešce na Kokrici prav tedaj, ko je mimo pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Osel i s Kokrice. 11. stran QL#A8 Osumljen goljufij -dh NEPRESTANO V ZRAKU — Le redek je vikend, da ne bi helikopter RSNZ, kije na voljo gorskim reševalcem, vzletals svoje baze na letališču Brnik tja proti Kamniškim Alpam, še pogosteje pa proti Julijcem. - Foto: F. Perdan Omahnil v pobočju Storžič a Kališče - V soboto, 14. oktobra, popoldne se je Rudolf Majnik (roj. 1906) iz Kranja skupaj z vnukom Mitjem, starim 12 let, povzpel na Storžič. Ko sta sestopala proti Ka-lišču. sta med potjo tudi počivala, pri tem pa se je Majnik naslanjal na svojo palico. Ko sta se spet enkrat ustavila in se je Majnik naslonil na palico, je ta zdrsnila, Majnik pa je omahnil po strmem pobočju na kranjsko stran. Zdrsnil je kakih 80 metrov globoko po delno travnatem delno skalnatem pobočju ter mrtev obležal. Pokojnega so prenesli v dolino kranjski gorski reševalci, ki jim je v akciji pomagal tudi helikopter. V prepiru zabodel z nožem Jesenice - V četrtek, 12. oktobra, je Husein Kahrič (roj. 1936) z Jesenic okoli 14. ure prišel v gostilno Pri Hermanu. Okoli 18. ure je vstopil tudi Milenko Savkič z Jesenic, s katerim sta se nekajkrat na mizi preizkusila v merjenju moči z rokami. Savkič je bil močnejši, kar pa Kahrič ni mogel »športno« prenesti. Med njima se je vnel pretep, v katerem je Kahrič brcnil Savkiča, ta pa mu je z udarcem zbil zob. Kahrič je nato odšel iz gostilne, šel v stanovanje prijateljice, ki stanuje v bližini, tam vzel nož ter se vrnil v gostilno. Poklical je Savkiča ven, da bosta obračunala. Ta mu je res sledil proti izhodu, vendar pa ga je Kahrič že med vrati prvič zabodel, nato pa še nekajkrat na hodniku, kjer so ju drugi gostje uspeli ločiti. Savkiča so hudo ranjenega s sedmimi vbodi in poškodovanimi jetri odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Za Kahriča. ki je osumljen kaznivega dejanja poskusa uboja, je preiskovalni sodnik odredil pripor. Omahnil z Mlinarskega sedla Češka koča — V nedeljo. 15. oktobra, okoli 10. ure dopoldne se je na Mlinarskem sedlu pripetila huda nesreča. Franc Perko (roj. 1941) z Dru-lovke je skupaj z EIzo Tome iz Kranja zjutraj odšel od Jezerskega proti Cojzovi koči. Z vrha sedla je hotel pogledati, če se vidi Češka koča. pri tem pa mu je spodrsnilo, tako da je padel kakih 400 metrov globoko in se ubil. V reševalni akciji so sodelovali kranjski gorski reševalci, zdravnik in helikopter RSNZ. Kranj — Uprava javne varnosti Kranj išče Stanislava Markuna, starega 27 let, iz Šenčurja, ker je osumljen več goljufij. Poleti, 3. julija letos, si je v Ljubljani pri Via-torju sposodil avtomobil zastavo 101 z registrsko tablico LJ 192-385, vendar ga doslej še ni vrnil. UJV Kranj naproša občane, ki bi ga morda prepoznali, naj to sporoče najbližji postaji milice, obenem pa opozarja na previdnost pri sklepanju »poslov« z Markunom. dežurni veterinarji OD 20. DO 27. 10. 1978 TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stosičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 in OBLAK Marko, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, telefon 60-577 in 44-518 za občino Škofja Loka; GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Radovljica, Cankarjeva 23 ali Poljanska pot 3 a, telefon 75-148 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, telefon 25-779 pa deluje neprekinjeno. POPRAVEK OD 17. DO 20. OKTOBRA pri dežurstvu v občini Kranj je namesto dipl. vet. Jože RUS dežuren VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stosičeva 3, telefon 22-405. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Po kratki in težki bolezni je umrl naš dragi mož, oče, stari oče in brat PAVEL SIRK roj. 6. 1. 1921 ekonomist Pogreb pokojnika bo v sredo, 18. 10. 1978, ob 17. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Nada, sin Dušan, hči Mira z družino, bratje z družinami: Tone, France, Jože, Lojze, Tine, sestre z družinami: Micka in Tončka ter svakinja Ivanka z družino Ker leži del Krožne ulice v StražiAču višje kot Skokova ulica, voda *Zj^o£S£Sb zadnjem nalivu so krajan, gazili po za ped v, *o*t mlakuži. - Foto: F. Perdan OBLETNICA 18. oktobra mineva leto dni, odkar sta nas meglenega jutra tragično zapustila naša draga Hčerka SILVA roj. Erzar in zet MARTIN ANČIMER Cas, ki mineva, ne more potolažiti naše žalosti in spominov. Ne vesta, kako prazen je sedaj naš dom, ki hrepeni po vama, a vaju ni. Vsem, ki se ju spominjate, jima prinašate cvetje in prižigate lučke na preranem grobu iskrena zahvala. Žalujoči: starši, bratje in sestre Cerklje, Predoslje, 18. 10. 1978 Central Kranj TOZD Gostinstvo RESTAVRACIJA EVROPA Ljubiteljem domače kuhinje! Cenjene goste obveščamo, da smo v restavraciji EVROPA v Kranju pripravili izbor domačih slovenskih jedi Med drugim vam nudimo: gorenjski želodec, vipavsko joto. obaro z ajdovimi žganci. kmečko pojedino, idrijske žlikrofe, burek, prekmursko gibanico, »dodole«, bograč itd L Še posebej vam priporočamo bograč, katerega strežemo v posebnih kotličkih Vabimo vas, da nas obiščete. Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu (064) 21-123 SOZD Mercator Ljubljana DO ROŽNIK TOZD Preskrba Tržič razstavlja in prodaja na letošnjem XI. Mednarodnem sejmu opreme v Kranju v HALI A. V paviljonu MERCATORJA si lahko nabavite po konkurenčnih cenah spalnice dnevne sobe jedilnice otroške sohe kuhinje predsobno pohištvo jogi vzmetnice vseh velikosti TV aparate v color in črnobeli tehniki Prodaja na potrošniški kredit do 5 milijonov S din brez porokov in brezplačno dostavo na dom. Poleg te ugodnosti vam nudi MECATOR tudi sejemski popust in 2-odstotni znižani občinski prometni davek. Za obisk in nakup v paviljonu MEKCATOKJA se priporoča SOZD Mercator Ljubljana DO ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ ■Mercator K'1 iU oP i o** ^ TOZD Maloprodaja TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Slaščičarna kavarna Poslužujte se tudi storitev, ki vam jih nudimo v številnih prodajalnah in gostinskih obratih na Gorenjskem ter v centralnem skladišču Naklo. Prostore danes vse bolj opremljamo z lesom, ki pričara počutje topline in domačnosti Zato smo se odločili, da vam na sejmu OPREME v Kranju od 13 do 22 oktobra prikažemo 1 5 vrst raznih talnih, stenskih in stropnih masivnih in furniranih oblog. lesna slovenj gradeč gozdarstvo in lesna industrija o. sol. o. Razstavljamo tudi ostali gradbeni material, posebno vas opozarjamo na stavbeno pohištvo petih priznanih proizvajalcev. Vse proizvode lahko kupite na kredit. Zahtevajte prospekte in pojasnila. Izkoristite priložnost nakupa z 2 odstotka znižanim prometnim davkom. LESNINATOZD NT PE LES Kranj — Primskovo LESNA Slovenj Gradec — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj, o. sol. o. Tovarna merilnih instrumentov Otoče, o. sol. o. IŠČEMO KOOPERANTE ZA RAZNA ROČNA IN STROJNA DELA: brizganje tehnične plastike, re/kanje, vrtanje in varjenje, nastavljanje finomehaničnih delov. Pozivamo vse zainteresirane, da se zglasijo v Iskri Tovarni merilnih instrumentov Otoče, oddelek za kooperacije. Kandidatom nudimo: - dober osebni dohodek. - možnost povrnitve stroškov izobraževanja ob delu za priđ^ bitev kvalifikacije oz. višje stopnje izobrazbe, - možnost pomoči pri reševanju stanovanjskega problem* s kreditiranjem nakup" stanovanja oz. zidave individua stanovaniskr lns«' Bodoči sodelavci morajo biti vest m . delavni in disciplinirani. Vloge za sprejem v delovno razmerje z ustreznimi doka«! kandidati lahko prinesejo osebno ali pošljejo po pošti v ks drovsko-splošni sektor DO COLOR, najkasneje 15 dni p« prvem izidu oglasa. Zaželen je osebni obisk v DO! i Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov SKUPŠČINE OBČINE KRANJ fazpisuje prosta delovna mesta 1. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PLAN IN ANALIZE v oddelku za planiranje in analize Pogoji: — visoka strokovna izobrazba ekonomske, politične ^ in sociološke smeri j — 4 leta delovnih izkušenj B — moralnopolitična neoporečnost ^. REFERENTA ZA VZGOJO IN VARNOST V CESTNEM PROMETU v oddelku za notranje zadeve Pogoji: — višja strokovna izobrazba prometne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo — moralnopolitična neoporečnost *. PISARNIŠKO MOČ - STROJEPISEC v oddelku za ljudsko obrambo Pogoji: — dvoletna administrativna šola — najmanj šest mesecev delovnih izkušen j — dvomesečno poskusno delo — moralnopolitična neoporečnost — izpolnjevanje posebnih pogojev za opravljanje nalog »s področja ljudske obramhe (odlok republiškega IS, Ur. list S RS. št. 6/771 £a vsa delovna mesta je delovno razmerje za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih Organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1. Hazpis velja do zasedbe razpisanih delovnih mest. Prve brijave bomo obravnavali po 15-tih dneh od dneva objave. a ca Odbor za medsebojna razmerja pri TVI »BAČA«PODBRDO objavlja prosta dela in naloge TEHNOLOGA APRETUR IN BARVARNE £a opravljanje objavljenih del in nalog se zahteva, da ie kandidat tekstilno-kemijski tehnik oziroma kemijski ich-Zaželjene so delovne izkušnje Prijavilo se lahko mrli pripravniki. kandidat bo sprejet za nedoločen ras s polnim delovnim ^asom. Poizkusna floba traja t mesece Rešitev stanovan i ^kth razmer po dogovoru. ismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi « naslov TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV *BAĆA« Podbrdo, 65243 PODBRDO. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ n. sol. o. Delavski svet TOZD Tovarna električnih ročnih orodij Kranj razpisuje dela in delovne naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODJE ODDELKA ZA EKONOMIKO V TOZD ERO, KRANJ Poleg pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpol rtjevati tudi naslednje pogoje: - visoka izobrazba ekonomske, tehnične ali organizacijske smeri, ~ 5 let delovnih izkušenj. - glede šolske izobrazbe morajo kandidati izpolntev al i tudi zahteve zakona o knjigovodstvu Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih del v 15 dneh-po objavi razpisa na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ, 64000 Kranj, Savska loka I, Kadrovska služba z oznako »za razpis«. tis zavarovalna skupnost triglav ^JSP GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOSI Kranj poslovna enota Jesenice razpisuje javno licitacijo, ki bo v četrtek, 19. oktobra 1978, ob 12. uri v poslovnih prostorih PE Jesenice, Titova 16/1. licitaciji se bodo prodajala naslednja karambolirana V- *EBNI AVTO ZASTAVA 750 prevoženo 90.192 km, leto izdelave 1974. Ogled vozila je možen na dan licitacije pri VLSNAR, Mojstrana. Alojza Rabiča 50. Izklicna cena je 7500 din. ^EBNI AVTO FIAT 126 P prevoženo 2100 km, leto izdelave 1978. Ogled vozila je možen na dan licitacije v garaži PE Jesenice. Izklicna cena je 14.000 din. '^EBNI AVTO NSU 1200 prevoženo po generalni 5000 km, leto izdelave 1971. Ogled vozila je možen na dan licitacije v garaži Jese-f niče, Bokalova 12. Izklicna cena je 14.(KM) din. ^teresenti pred licitacijo položijo 10-odstotni polog od izklic-cene. MLADI ROD Kranj Po občutno znižanih cenah vam nudimo bogat izbor otroške konfekcije Obiščite nas na 11 mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 13. do 22 oktobra v našem paviljonu v hali A J V hladno jesen s toplo in modno flanelo Bogata izbira enobarvnih pestrotkanih in tiskanih bombažnih flanel v Informativno prodajnem centru v hotelu CREINA Maslarić Lazar Miklošičeva 30, telefon: 312-423 Izdelovanje vseh vrst moških, ženskih in otroških klobukov, reklamnih in zaščitnih kap in kravat Razstavlja in prodaja na sejmu v Kranju v HALI A od 13. do 22. oktobra PLANINCI — LOVCI za vas izdelujemo posebne vrste športne in lovske klobuke — volnene in iz zajčje dlake. MASLARIČ klobuki so ročno izdelani in zelo kvalitetni. Vsako reklamacijo naših izdelkov upoštevamo in brezplačno popravimo, tudi zamenjamo NEVESTE — za vas izdelamo poročne klobuke po naročilu in po vaši želji. V popravilo sprejemamo vse vrste moških in ženskih klobukov ne glede na to. kje je klobuk kupljen Cenjenim strankam, dosedanjim in bodočim se zahvaljujemo za obisk in se priporočamo. Obiščite nas na sejmu v Kranju in v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 30 Naklo Valilnica prodaja vsako sredo in soboto dnevno sveža jajca GKZ TZE Naklo bled Dol a ne 16, pri Ptuju, tel. 791-009 Krojač usnjenih izdelkov KOKOL HERMAN na sejmu opreme ugoden nakup moške in ženske usnjene konfekcije in krznenih dodatkov oZlariaio '™ T*'"^'0 fc^ŠŠ 8voJe*a bogatega izbora vezenin, opozarjajo pa, da se njihovi izdelki dobe v vseh prodajalnah KOKRE. GOSTIŠČE KUHAR ADERGAS PRI CERKLJAH se priporoča za obisk Odprto vsak dan razen v torkih, od 1 1 do 24 ure Domača hrana, polnjena telečja prsa, kuhana šunka, zelje z ajdovimi žganci in drugo. Obiščite naš paviljon na sejmu opreme v Kranju od 13. do 22. oktobra. Postregli vas bomo s klobasami, hrenovkami in specialno kavo »ADERGAS« O LA8 14. stran Torek, 17. oktobra 19J% Vzgojno varstveni zavod Radovljica razpisuje naslednja dela in delovne naloge: 1: 1 VZGOJITELJICE za nedoločen čas 2: 3 VZGOJITELJIC za določen čas 3.: 4 VARUHINJE za nedoločen čas 3 za otroški vrtec Bled in 1 za otroški vrtec Radovljica 4: 2 VARUHINJE za določen čas 1 za otroški vrtec Bled in 1 za otroški vrtec Radovljica 5. : 1 KV KUHARICE za nedoločen čas, za otroški vrtec Bled 6. : 2 SNAŽILKI za nedoločen čas, za otroški vrtec Bled 1 SNAŽILKO za nedoločen čas za otroški vrtec Gorje 7. : 1 POMIVALKE POSODE za nedoločen čas, za otroški vrtec Bled. Pogoji: Pod 1 in 2: dokončana vzgojiteljska šola in u trezne moralnopolitične lastnosti Pod 3 in 5: dokončana šola za varuhinje ali dokončana osnovna šola in vključitev v šolo za varuhinje, starost najmanj 17 let Pod 5: dokončana gostinska šola kuharske smeri in nekaj let prakse Pod 6 in 7: NK delavke. Razpis velja 15 dni po objavi. Športno društvo Jesenice išče OSKRBNIKA smučarskega doma z gostiščem na Črnem vrhu nad Jesenicami Pogoji: — prevzem doma v najem — ustrezne delovne izkušnje vse ostalo po dogovoru zaželjen je zakonski par Pismene prijave s kratkim življenjepisom naj interesenti vložijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Sportnno društvo Jesenice 64270 JESENICE. Ledarska 4 "Ulisi! TRIGLAV konfekcija Kranj se je na sejmu predstavila v ie vedno modnih peščenih in safari barvah z ženskimi kostimi in oblekami modnih krojev. Delovna organizacija Avtokovinar Škofja Loka, Kidričeva c. 51 objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 KV ELEKTRIČARJA 2. 2 KV STRUGARJA 3. KV VOZNIKA VILIČARJA Praksa zaželena, odslužen vojaški rok, stanovanj ni. OD za točki 1 in 2 je 6000 dinarjev, za točko 'j pa je 4500 din. Ponudbe pošljite na gornji naslov v 8 dneh od objave oglasa. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je tudi na sejmu opreme? v Ir» nju in priporoča svoje surove, beljene, barvane in tiskane bombažni tkanine v širini od 80 do 260 cm; klasično belo posteljnino, sodobm enobarvno posteljnino iz mešanice bombaža in modalnih vlaJte?n,j*$ rjuhe in namizne garniture. Zelo so pa ponosni na najsoalobmej* tiskano posteljnino z blagovno znamko Night and day in * Pierra Cardina. GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka je na sejmu opreme j>okaz* svoje najnovejše vzorce jerseyev za ženske obleke in seveda svo* kvalitetno LOKA volno. ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ n. sol. o Komisija /.< delovna razmerja m osebne dohodke PovariM' meha ni/ino\ Lipnica objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNEGA BRUSILCA Kandidat mora izpolnjevali n.i sledu je pogoje: — dokončana I rile! na poklicna šola kovinarske si roke -klic rezkalor ah si rugar. — 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo mene prija ve s kratkim som dosedanjih del na naslov: ISKRA ELEKTROMEHANIKA, Kadrovska služba. Savska loka 4. «4000 Kranj. po pis opi telefon 23-341 PRODAM Prodam KLAVIR, rabljeno PEC *ja centralno kurjavo EMO Celje, fliper (Marjanco)" in biljard. Zbil je 1 '& na Jeprci 7679 Prodam JABOLKA za ozimnico, ^rakovi je 4 7698 Prodam eno leto stare KOKOŠI pesnice in za zakol. Cegelnica 1. -Naklo 7716 Prodam lepe RIGELČKE in cvetoče MAČEHE. Šenčur. K raniska °*«ta 25 77«) Prodam trajnožarečo PEČ Kiip-gerebuach. Krajačič Štefan 17/a. *^ranj 7842 > Prodam dobro ohranjen TELEVIZIJSKI sprejemnik. Teran Metod, ^rajska 15. Bled 7843 . Za DAN MRTVIH bomo prodaji KRIZANTEME velikocvetne. f^AJKOVCE in MARJETKE v raz-J»čnih barvah, kakor tudi GLADIO in cvetlične aranžmaje. Šenčur. *v ranjska cesta 25 7844 f Prodam mlado KRAVO, ki bo v ^bruarju drugič telila. Ima še 61 J^leka na dan. Šolar Slavko. Srednja dobrava 9 pri Kropi 7845 Prodam rezalni STROJ formata ^ I - električni. Informacije na tel. ^5-447 7846 v Ugodno prodam večjo količino Robnega KROMPIRJA. Zavrl Ivan. ^opovlje 17, Cerklje 7847 ^ Prodam nov plinski ŠTEDILNIK f*^kec za 900 din. Jankovič. Begunj-6. Kranj 7848 ^ Prodam dve toni CEMENTA. *^hinj4.Naklo 7849 ~\ čredam novo ŠTEVČNO URO *rmlec. Strahinj 111. Naklo 7850 >Af(fodno prodam dobro ohranjeno **ALNICO. Indihar. Gosposvetska ^ta 17, Kranj. tel. 22-164 7851 Prodam nov 13-eolski gumi VOZ. ^Murska gora 13. Cerklje 7852 kJ^jodam skoraj novo trajno žarečo Cerklje 215 785.1 ..Prodam triinpoltonsko dobro ^ranjeno HARMONIKO Melodija .^vnik Ivan. Planina št 33. Kranj Wed od 7. do 15. ure 7854 ^Prodam 180-amperski VARILNI cn^ARAT za obločno varjenje <5r?ri?ŽaM fest mes^v sta« PRA- hlLKh. Nova vas 6, Radovljica Prodam tri okna 1stili smo festival Iportnih in turističnih filmov, ki o mu drugi dali velika več pou-torka kot mi. toliko pomena, kot jo zasluži Saj ne rečem, da ni pila organizacija dobra in dober >bisk ter i se drugo, vprašanje pa koliko smo se potrudili, da bi udi naše mesto zaživelo z njim er mu vsaj z znosno mero turi-tične urejenosti in gostttljubnosti pokazalo potrebno pozornost. Tik pred nosom festivala, pred gostiščem Turist, je vse lepe dni estuala bila ob pločniku velika, zares zajetna luža. vsa rjava od imuzamje. na kateri x<> plavali esenski listi. Bila jo je nemogoče preskočiti, bilo pa jo je moč vsa tokrat videti že od daleč. Turisti ili gostje, ki so prihajali ali še prihajajo v Kranj, so že morali pogruntati. da gre za neko našo posebnost, kajti težko verjamem, ta so lahko pomislili, da bi bi/i ako zelo malomarni. Tista luža. katero ne pade le kuža, temveč narsikdaj tudi prenekateri me čan, je bila skratka i pravo sra-noto v času festivala. Zdaj. ko se i e festival že končal, bo luža še laprej vztrajala na svoji lokaciji; vemo, iz stoterih takšnih in podobnih komunalnih izkušenj. *e pa bo jamo vendarle kdo kdaj zasul, jo b<> najbrž čisto po parno- SIMCA IN NJENA IMENITNOST Škofja Loka — V Podlubniku fe dovolj parkirnega prostora, zato človek res ne bi /pričakoval, da bi vozniki parkirali svoja to žila na zelenicah. A vedno mi izjeme in zakaj ne bi bile tudi v Podlubniku? Cisto nova »simeti* l'i()7 GLS z visoko registrsko številko se ima za bolj •menitno od vseh »stoenk« in fič kov in ostalega srednjega avtomobilskega razreda. Ker je nekaj Več in ker se sama prišteva v zgornji razred, se vedno ustavlja ta zelenici, da v zelenilu trave še polj pttudarju svojo lepo zuna ijost. svojo moč in svojo privlač iost Občanom pa ni za te vrste 'epoto m so jezni, kajti prav ničle hi izgubila na svoji lepoti, ko Pt ptrrkirula na parkirnem pro itoru. Tako. kot parkirajo vsi Irugi, kajti red je red. ne glede ut to, ali imaš »simco« ali koj lavadnega fičko ctjske službe Kranj, čeprav se seveda s takšnim sežiganjem sama ne strinja. Prizadeva si, da bi olji sežigali v posebnih pečeh, samovžige pa preprečevali s pogostejšim prekrivanjem z zemljo. Danes znaša količina odpadnih olj. past in drugih vnetljivih snovi mesečno že več deset ton. Največja proizvajalca odpadnih olj sta poleg ostalih Sava in Planika. Večina olj pa je pomešanih z vodo in s trdimi odpadki, tako. da je izgorevanje mnogo slabše. Krajani zapirajo okna in vrata, življenjski pogoji postajajo nevzdržni, posebno ob nizkem zračnem pritisku. Tako so se prav na pobudo krajanov sestali predstavniki krajevne skupnosti, predstavniki kranjske Komunale, skupščine občine, Save Kranj, interesne skupnosti za varstvo zraka Gorenjske ter Turističnega društva Kokrica. Na sestanku se temeljito in odkrito spregovorili o problemu srnetiščne jame Tenetiše ter nasploh o problemu odpadkov in odpadnih olj. Na Gorenjskem se že dalj v. * zavzemamo za, to. da bi odpadke ustrezneje predelovali, a je še do danes ostalo vse po starem. Izvršni svet o smetiščni jami Peč prinaša rešitev Sodelovanje uporabnikov srnetiščne jame pri Tenetišah, Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj, komunalne in krajevne skupnosti lahko v sorazmerno kratkem času reši problem smetišča in onesnaževanja okolja — Do novega leta predlog celovitega reševanja jame, dovozne ceste in prešibkih mostov — Dogovor z gradbeniki vajo. da bodo že prihodnje leto večine* gume predelali tako. da odpadkov te vrste skoraj ne bo več. Večji problem ji predstavljajo razne paste in olja. Te bi lahko prečistili in zažigali le koncentrat, obenem pas bi morali razmišljati tudi o uporabi olj kot o lastnem energetskem sredstvu. Na sestanku so predlagali, naj se komunala preseli na novo lokacijo in tam sežiga odpadna olja in naj se z organizacijami združenega dela dogovori o postavitvi peči. Gospodinjske odpadke bo temeljna organizacija Komunala še naprej odlagala v centralni smetiščni jami v Tenetišah, skupaj s sanitarnim inšpektorjem pa določila površino od padkov. ki lahko ostanejo nepokriti. Vsekakor bo morala komunala bolj pogosto odpadke pokrivati z zemljo, skupaj s komunalno interesno skupnostjo pa preučiti možnosti za uvedbo boljšega načina vzdrževanja. Skrajni čas je tudi že. da organizacije združenega dela poskrbijo za čistejšo tehnologijo in lastno predelavo odpadkov. Komunala bo lahko sežigala odpadna olja na sedanji lokaciji še do konca letošnjega leta. od tedaj dalje pa bo olja sežigala no novi lokaciji. I). Sede j Kranj — Izvršni svet kranjske občinske skupščine in komunalno, obrtno in gradbeno podjetje iz Kranja se zavedata resnosti problema srnetiščne jame pri Tenetišah. Upravičeno je negodovanje krajanov zaradi stopnjevanega onesnaževanja okolja, vendar /a to ni krivo le Komunalno podjetje, ki po najnovejših ocenah inšpekcijskih služb po svojih močeh in v skladu z odlokom skrbi za smetišče, temveč tudi industrija, ki sedaj že pripelje na smetišče mesečno 30 ton odpadnih tehnoloških tekočin, skupaj z občani pa še 130.000 kubikov drugih odpadkov. Komunalci potrošijo za sedanje zasipanje od pad kov 1500 kubikov zemlje letno. Če pa bi skušali zasipanje odpadkov z zemljo še posodobiti, hi potrebovali letno najmanj HO.(KM) kubikov zemlje', kar terja H.5 milijona dinarjev dodatnih sredstev. KOGP tega stroška pri sedanjih cenah za smetarino in odvoz odpadkov ne zmore, prav tako pa je vprašanje, kje v kranjski občini bi • našli toliko zemlje za zasipanje. Po sodbi upravljavca srnetiščne jame bi večja količina materiala za zasipanje tudi zmanjšala prostornino, namenjeno samim odpadkom, in skrajšala »življenjsko dobo« smetišča. Osrednji problem ostaja zažigali je odpadnih tehnoloških tekočin. Torkov pogovor komuiialcev / delov nimi organizacijami, ki vozijo v Tenetiše odpadne tekočine, je pokazal, da je mogoče sedanje količine zmanjšati kvečjemu za 20 odstotkov, prav tako pa tudi kurjenje teh olj ob visokem zračnem pritisku m učinkovito. V zraku lebdi oblak smradu in prahu, ki duši okoliške ljudi in se širi tudi nad oddaljenejše kraje. Tej nesnagi je lahko kos le posebna peč za sežiganje odpadnih olj s popolnoma čisto tehnologijo, ki je uporabljiva tudi za sežiganje drugih odpadkov. Najprimernejša bi bila peč švicarske firme Hovai. katere strokovnjaki bodo že konec oktobra v Kranju. Kna peč velja okrog pet milijonov dinarjev. Kranjsko komunalno podjetje je v izredno kratkem času oblikovalo osnove reševanja problema jame pri Tenetišah. Celovita rešitev bo nared do konca leta. Izvršni svet je takšno usmeritev podprl in menil, da je nakup peči stvar industrije in ko- munalcev. Lokacija pri Tenetišah. pomaknjena globlje v gozd. je idealna v vseh pogledih. Izvršni svet bo stalno spremljal uresničevanje teh zamisli, v reševanje pa kaže vključiti tudi prizadete krajevne skupnosti in komunalno interesno skupnost. Utegnejo se sicer pojaviti težave pri uvozu te peči. ker imamo tudi domače proizvajalce, vendar peči jugoslovanske proizvodnje po izkušnjah ne zagotavljajo čiste tehnologije. Zanimiv je tudi predlog Komunalnega, obrtnega in gradbenega podjetja za dogovor z gradbeniki, da bi le-ti zaradi pomanjkanja zemlje za zasipanje odpadkov vozili odpadni material v Tenetiše. To pa bi terjalo popravilo in asfaltiranje dovozne ceste in utrditev dveh mostov. Knergija. ustvarjena ob izgorevanju odpadkov v peči, po planu KOCIl' nebi šla v nič Lahko bi jo uporabili v svojih opekarskih obratih za sušen je opeke, r« sodbi KOGP in izvršnega sveta, ki meni. da z rešitvijo problema jame ne smemo čakati, kaže razmišljati tudi o ideji, da bi |>eč uporabljali »proizvajalci« odpadkov izven kranjske občine! 3. Košu |ek BLED — V Festivalni dvorani so ob 25-letniei prostovoljnega jalstva v Sloveniji podelili radovljiškim aktivistom Rdečega prostovoljnim krvodajalcem, družbenopolitičnim in delovnim o.«, zavijam plakete in priznanja. Občinska organizacija Rdečega It: Radovljica je podelila priznanje tudi občinski organizaciji Rt~ križa iz Varaždina, (na sliki). - Foto: F. Perdan Priznanje za humano« Bled — Na osrednji občinski proslavi ob 25-letnici prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji - hila je v soboto. 14. oktobra. V festivalni dvorani na Bledu - je občinska organizacija Hdečega križa Radovljica pripravila proslavo in podelila priznanja najbolj prizadevnim aktivistom Bdečega križa, prosto voljnim krvodajalcem ter družbenopolitičnim organizacijam. V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor iz Krope, folklorna skupina i/ Varaždina ter recitator j i Linhartovega odra. Radovljiška občina sodi med tiste slovenske občine, ki je lahko ponosna na veliko število prostovoljnih krvodajalcev V Sloveniji je od vsega prebivalstva 4.S odstotka prostovoljnih krvodajalcev in radovljiška občina pomembno prispeva k t.enui številu, obenem pa si skupaj t ostalimi občinami prizadeva, da bi dosegli 7 odstotkov, kajti šele tedaj bi bile bolnice in zdravstveni domovi stalno preskrbljeni / nenadomestljivim zdravilom — krvjo. Na proslavi so jKiudarili i prostovoljnega krvodajalstva in delili plakete in priznanja it stom. krvodajalcem in dru&eaap tičnim organizacijam. Plaket* dobile krajevne organizacije Rfc Begunj, Bleda. Bohinjske B-Gorij. Koprivnika in Gorjuš K Lancovega. Lesc. Ljubnega V Podnarta. Radovljice. Srednje brave. Srednje vasi v Bohinc Zasipa in Podhoma. Priznanja bilo 29 aktivistov Bdečega kr: štirje krvodajalci, ki so ±f 25-krat darovali kri ter kr\črki je daroval kri 25-krat Spor plaketo pa so prejeli, obe jnsk> nizanja BK Varaždin oboril konferenca SZDL Radovljica *v ski sindikalni svet Radovi] ska_ konferenca ZSMS Radovi Zdravstveni enoti Bled m M ska. Bistrica. Almira. Klan H no Žirovnica - temeljna »r*s čija Bohinjska Bistrica. lAP H-Rečici in Tomaž Godec PiH K ropa. Bled Veriga Lesc* Pokrajinski časopisi za tesnejše sodelovanj Velenje — Na sestanku najodgovornejših predstavnikov pokrajinskih časopisov in lokalnih radijskih postaj v sredo v Velenju so se dogo Organizirano s tujino Tržič - Pretekli torek so se se stali člani sveta za mednarodne in mednacionalne odnose ter stike z zamejstvom, ki deluje pri občinski konferenci SZDL. Svet združuje 22 članov, ki so razdeljeni v skupino za mednarodne odnose in v skupino za mednacionalna vprašanja. Zastopane so vse organizacije in skupnosti, vključno / delovnimi organizacijami, ki imajo stike s tujino in drugimi republikami ter pokrajinami. Večina Seje je bila namenjena obravnavi načina delovanja sveta.-saj je bila to prva seja. Svet mora usklajevati vse aktivnosti pri odnosih /. zamejstvom, tujino in drugimi republikami. preprečevati dvotir-nosti. kar se je v preteklosti dogajalo. Bili so primeri, ko so morale po sili razmer razne športne, kulturne in druge delegacije opravljati tudi politično poslanstvo, za kar pa niso bile zadolžene. Zato bo svet V prihodnje potrjeval programe bivanja najrazličnejših delegac n v tujini ali v drugih krajih države in razpravljal 0 njihovih poročilih, ki bodo morala biti nared najkasneje v petnajstih dneh po vrnitvi z obiska Torkova seja sveta je hi I ji namen iena tudi seznanitvi / najpomembnejšimi med narodnimi dogodki, za kar je po skrbel član sveta /a mednarodne odnose pri republiški konferenci SZDL Jote Klofutai Kepic ut Tudi občinska skupščina podpisnica Spremembe in dopolnitve dogovora o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji zakon Zaradi številnih gospodinjskih odpadkov, predvsem pa zaradi olj in drugih snovi, ki le počasi izgorevajo, prihaja v okolici smetišča Tenetiše do obupnega smradu in dima, zaradi katerega se prebivalci ogorčeno pritožujejo. — Foto: F. Perdan Odbor za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o nalo gah in oblikovanju in uresničevan ji i kadrovske politike v SR Sloveniji je poslal občmekim skupščinam pred log sprememb in dopolnitev dogovo ra. da ga obravnavajo in sprejmejo morebitne pripombe m dopolnila. V predlogu sprememb je razširjen krog podpisnikov družbenega dogovora, tako da so podpinice tudi občinske skupščine. V škofjeloški občini |e bil družbeni dogovor podpisan spomladi 1975 V tem času jf bil spreiet združenem delu in zakon 0 volitvah in odpoklicu organov upravljanja m o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela ter š. nekateri drugi predpisi, ki zalite vajo spremembo dogovora BatO M' Ukupni konusna pripravila osnutek sprememb in dopolnil m predla ga delegatom, da ga obravnavajo Hkrati predlaga, da skupščina po oblasti predsedniki Viktorja Zaklja /a podpis sprememb m dopolnitev družbenega dogovora volili predvsem o tesnejšem n bojnem sodelovanju py\ časopisov in pri splošni obravnavi sredstev ol>Ve* Sloveniji ter problemih ,,ko|'t ščanja Pokrajinski časopis tedensko naklado okoli 1 ;>."»> h dov ter poprečno pridejo vsako tretje gospodinjstvu b še posebno pomembnost skeimi tisku, med kateren tudi Glas t. 21.000 izvodi tedensko To so že spoznala mnoga M ki mislijo poslovno in preko jinskega tiska obveščajo n.tš, ne o svojih proizvodih in novostih iz svojega pioi/.vo prodajnega programa p, lrv časopisi in lokalne radijskr zato postajajo iz dneva v ,|ir bolj pomemben posrednik onV nudbo in poprašev an jem. Na sestanku so se prvd>!' časopisov dogovorili tudi i izdaji novoletne priloge, želijo bralce razveseliti > nim branjem in jih seznani! sebnostmi iz vse Slovenije, koledar za leto 15>Tf> h*, novoletno številko časopisa: 1» bo darilo poznane tovarne i/ Ljubljane DEŽURNI NOvN-' 2? 21-3: Mik)\ n - OsmeiM kofajr^ /lil ll>l'tl| Imrrev NOV -ll|£tks|M> jj^ ^ I**' m- iiiIi-IcJiii«' ">7T i!('I«'K;M.»\ +fr m 1*0 ^,11 »\. imil njimi i ud, |>r^tstj»r' i/ JI ;ix »vrt*. Teheran - Vninšk«- eiioi,. v j,*** IhiiIiim |>:i/ll>> iki |>im"«'I le Mi«^,-.»r>,i\ »" l>om.(|,li, k sprejeli /.t <);ln 'iltiiim .(iiic^.i |M'tk:t«. ko u. , '.]; „< i/^iiliiln >i\ ljenje ve»N *i<> lnni\ Skopje - Ke|>re/enian,-., | „ „ ki |r osMijilii dalo mnlalj.i ,M SXiH ,yi in v .ii-i \ n \ košarki, ie ilopoli|lv n.i sk..|i>ko IflaliVe. Tu nh ^r" iiiiiiihr.i meš.anov in um i^i,,^, I Cllcll IIS|»J| Kranj Kekrealivni -iini,\,,^fc \ K i .nun /.n in 1.1 > --.ik iiiifk U| j |i. mi n.i sl,'ieM„tf»' Ki m.i -.■ M"-1 '"'Vitlam lik..v „. J • 1'im !'■> v »ledu. IS oktol*«. j„ ^f nasliiliMcm urniku: v sredo t*t s ^»fj* ,„| i . ,),. l-t iire. v .VOiek ,Hi ; . .. uh m v |>ei«'k od l"> (•<> žt) ilf> K nun krožkom so \al>l|«'iii pičiš . ,. . i ni nil.iilin« i ki k,.mu. ileiauiiist Km>ki !>,v skrm domu v hramu »inu«** H •