,%v.,w»%%e*\vD2.w številka 11 2eIe2ei ■ »■■■«»■■•■■ LETO XII ,.eZe/ ■ ■ ■ 1 ■ b e B B B EUraivi INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH KEMIČNIH IZDELKOV Referendum: ZA je glasovalo 76,41°/o V torek, 30. maja, smo glasovali o 10% rezervaciji osebnih dohodkov do konca tega leta. Od vseh, ki smo imel} pravico in dolžnost glasovati, se je 76,41 % odločilo ZA, od vseh, ki so prišli na volišča, pa se je ZA odločilo 79,31 %. Podrobnejšo informacijo o tem smo že objavili. Tole informacijo pa smo pripra-Ijalj med tem, ko so bila volišča še odprta: v torek dopoldan. Ni iskrenost, saj smo vsakogar opozorili, da pripravljamo informacijo za glasilo in če kdo ni hotel odgovarjati, pač ni. Pa še to: ali lahko zapišem, da so tale mnenja tudi mnenja večine? Mislim, da lahko. In, iz tega lahko potegnem še tale sklep: res je, da včasih godrnjamo, da smo nezadovoljni, da smo se poslužili celo neprimernega načina reševanja problemov; a v trenutku ko je do dela. Pri tem moram povedati še, da čisto vse težave z 10% rezervacijo ne bodo rešene, mnoge pa bodo. Ce bomo k tem dodali še resnost, discipliniranost in prizadevno delo, pa bo velik del težav odpravljen. NAŠ RAZGOVOR Božidarja Gortana in Franca Grošlja smo našli v obratu I. Delata v premazovalnici in pravkar bi v takem primeru podjetje krilo razliko.« Danico Rasberger, asistentko vodje delovne enote umetno usnje smo našli na volišču v obratu IV. Med malico je »skočila« pogledat, kako poteka glasovanje. Na vprašanje je odgovorila: »Mislim, da je tak način reševanja problemov pozitiven. Z glasovanjem se bo pokazala tudi zavest Savčanov. Pokazalo se bo »Sem odločno proti, da bi morali gospodarstvo reševati takole. V Savi pa nismo imeli drugega izhoda. Žalostno je, da mora podjetje na tak način podaljševati nevzdrl-nost gospodarstva nasploh, podjetje pa pri tem ni nič krivo. Mi smo pomagali predvsem sami sebi, jasno pa smo tudi prispevali k stabilizaciji jugoslovanskega gospodarstva nasploh. Toda, če se podjetja lotevajo akcij, ki naj Božidar Gortan Franc Grošelj Marija Gorjanc Alojz Komovc Danica Rasberger Matevž Stanjko nam šlo za to, da bi zvedeli, kako je kdo glasoval. Zanimalo nas je bolj mnenje o takem načinu reševanja problemov in pa o razpoloženju. Resnično, nismo posebej iskali delavcev, ki bi zelo pozitivno ocenjevali referendum, a med sogovorniki ni bilo nikogar, ki bi bil proti. Prepričan sem v njihovo potrebna naša složnost, solidarnost, smo na mestu, tam, kjer po tradiciji delavec Save je in mora biti. Tole je pravzaprav samohvala, toda dogovorili smo se: dobro moramo pohvaliti, slabo pa kritizirati. Objektivno, pošteno in tedaj, ko je potrebno. Zdaj je potrebno pohvaliti odnos Savčanov sta prišla pred bivšo mehanično delavnico, da bi prižgala cigareti. Oba sta bila za razgovor. Božidar Gortan je v Savi šest mesecev in je pomočnik pri dubliranju blaga. »Menim, da je tak način reševanja problemov pameten. Bolje tako, kot pa zaiti v še hujše težave.« Na vprašanje, ali zaupa, da mu bo denar vrnjen, je odločno dejal: »Ker je podjetje zagotovilo, da bomo dobili denar vrnjen, sem v to tudi prepričan.« Franc Grošelj je že dlje v Savi, pred združitvijo pa je bil v Standardu. Zdaj je v premazovalnici vodja na dublimem stroju. »Tudi jaz menim, da bo dobro, če bo referendum uspel. Tako menijo tudi ostali delavci v naši enoti in se nihče ni pritoževal.« Kakor na vseh mestih, kjer je bilo glasovanje, je bilo tudi na star} pošti vse mirno in le puščice so vodile na volišča (ob volitvah v organe upravljanja so namreč vsa volišča okrašena in »opremljena« z glasbo). Matevž Stanjko je bil v komisiji za glasovanje in preden smo pričeli pogovor z njim, sta dve tovarišici jz prodajne službe odklonili, nista želeli dati izjave. Matevž Stanjko pa je dejal: »Skrajni čas je, da je prišlo do referenduma. Namesto da delavec da denar v banko, naj ga posodi tovarni. Pri nas poteka glasovanje v redu, priprave so bile dobre. Obveščeni smo bili dovolj, bodisi na sestankih, v glasilu Sava in v biltenu Informator. Mislim, da se bo približno 95 % delavcev odločilo za.« V nabavni službi smo se pogovarjali z Marijo Gorjanc — administrativni' tehnik II — ki je naša sodelavka komaj eno leto. »Sem za to, da posodimo 10 % tovarni, če bomo res dobili enako vrednost vrnjeno. Če pa bi prišlo med tem do razvrednotenja — devalvacije, bi bili prikrajšani mi. Delavski svet bi moral jamčiti, da pravzaprav, koliko smo zreli v takih situacijah, kot smo sedaj, in v podobnih, v katerih se bomo še znašli« »Mislim da zaradi 10 % ne bo nihče prišel v težave, za socialno šibke pa je dogovorjeno opravičilo. Obveščenost o namenu referenduma je bila zelo dobra. Kdor se je le malo zanimal, je lahko zvedel vse.« Lojze Komovc dela v kemičnem laboratoriju, obrat IV. Navdušeno je pripovedoval: »Tak način sodelovanja delavcev pri premagovanju težav podjetja je v redu. Mislim, da bodo tudi drugi prišli do tega, da je tako prav, ker bodo težave vedno večje. Ni me strah, da referendum ne bi uspel. Obveščenost je bila dobra, imeli smo tudi več sestankov, na katerih smo se pogovarja, li o 10 % rezervaciji ter o težavah, v katerih smo.« Verjetno vas tudi zanima, kaj meni o referendumu direktor podjetja, Janez Beravs. Za mnenje sem ga vprašal potem, ko je bilo glasovanje že končano, ko je bil znan izid. Na vprašanje, kako ocenjuje 76,41 % za 10 % rezervacijo, je odgovoril: »Kolektivu sem več kot hvaležen, da je pokazal tako visoko zavest. Takih rezultatov nisem pričakoval iz preprostega razloga, ker vem, da še veliko članov kolektiva živi vse prej kot v dobrih gmotnih razmerah. Zanje predstavlja to precejšnje odrekanje. Hvaležen sem tudi, ker so Savča-ni na referendumu pokazali visoko pripadnost kolektivu in dokazali, da so bili julijski dogodki lani trenutna slabost v kolektivu in o tem danes nima več smisla govoriti. Izid referenduma pa je tudi dokaz, da je samoupravljanje v Savi pojem in vsaka akcija uspe, če je dobro pripravljena in če so o njej delavci dovolj informirani.« Tovariš direktor, kaj na splošno menite o takem načinu reševanja težav delovne organizacije? k stabilizaciji pripomorejo, potem naj bodo te akcije realne. Osebno sem za vsako zelo konkretno in namensko akcijo za odpravo nelikvidnosti, sem pa proti formiranju nedefiniranih in neopredeljenih skladov, saj smo se pri nas v Sloveniji zelo vztrajno prizadevali za odpravo raznih zveznih fondov, ki so se, kot vemo, trošili zelo nenamensko in premalo kontrolirano.« Iz vaših odgovorov, tovariš direktor, sklepam, da pripomb na referendum nimate? Janez Beravs »Žal so nekateri vodje delovnih enot pokazali premajhno stopnjo zavesti; prečitali niso niti navodil, ki so bila zelo konkretna. Zaradi tega so ponekod s pomanjkljivim in netočnim tolmačenjem navodil vnašali negodovanje in nered.« Jože Stular Funkcionalno izobraževanje Razvoj znanosti in tehnologije zahteva, da morajo vodilni in strokovni delavci imeti vse obsežnejše znanje in čedalje večjo spretnost na področjih organizacije dela, priprave dela, kakor tudi pri odločanju, izvedbi jn spremljanju rezultatov svojega dela. Omenjena znanja in spretnosti se v glavnem črpajo po ustaljeni navadi več ali manj uspešno iz delovne prakse, kar je povezano z daljšim časovnim obdobjem. Kot pomoč za hitrejše in bolj sistematično pridobivanje naštetih znanj in spretnosti so posebni seminarji o dinamičnem vodenju v delovni organizaciji — DIVORG, ki so namenjeni vodilnim in strokovnim delavcem. Eden takih 50-umih seminarjev se prav te dni končuje v Savi. Udeležilo se ga je 23 slušateljev, med katerimi so vodje delovnih enot in perspektivni delavci. Za dopolnjevanje funkcionalnih znanj pa imamo po določilih delavskega sveta organizirane tudi krajše seminarje za vodje skupin, delovodje in izmenske vodje. Namen seminarjev je prikazati načine vodenja in informiranja sodelavcev v delovni skupini, poleg tega pa tudi pomembnost osebne odgovornosti pri delu in pri samoupravljanju. Vsi s katerimi sem se pogovarjal o tem seminarju so zatrdili, da je seminar zanimiv, ker je skoraj polovica časa na seminarju namenjena tudi pogovoru. pokrovitelj Društvo matematikov, fizikov in astronomov ter Zavod SRS za šolstvo že več let zaporedoma organizira tekmovanje mladih matematikov — učencev osnovnih šol. Tekmovanje poteka tako, da se na vseh šolah v občini učenci najprej pomerijo med seboj. Najboljši med njimi se nato udeleže občinskega tekmovanja. Pokrovitelj tega tekmovanja je bil tokrat naš kolektiv. Najboljše med njimi smo po končanem tekmovanju povabili v tovarno in jih skromno nagradili. Nagrade in priznanja jim je v imenu kolektiva izročil pomočnik glavnega direktorja inž. Helmut Turzanski. O pomenu tekmovanja je spregovorila predsednica občinske komisije za matematična tekmovanja tov. Ivanka Gros, v imenu izobraževalnega centra pa je navzoče pozdravila tov. Ema Pevc. Tekmovanje in podelitev nagrad sta za nami, mi pa smo se odločili, da napravimo mini intervju, da bi zvedeli nekaj podrobnosti o tekmovanju. Najprej smo povprašali prvo-uvrščeno učenko 8. razreda: ga uspeha. Mislim, da so bile naloge lani za 7. razrede težje kakor letos za osme.« • Katera matematična poglavja se ti zdijo najtežja? »Najtežji se mi zdijo razni problemi.« • Si pričakovala, da se boš tako dobro uvrstila? »Nisem pričakovala, da bom prva, zato sem bila priznanja in nagrade (35.000 S din na hranilni knjižici, blazine, kape in avtoatia-sa), ki jih je prispeval vaš kolektiv, še posebej vesela.« • Sz' se £e odločila za svoj bodoči poklic? »Po končani osemletki se bom vpisala v gimnaziji, za študij pa se še nisem odločila.« • Je kdo od tvojih staršev zaposlen v Savi? »Ne.« Prebrali ste, kaj o tekmovanju meni ena od učenk. Zdaj pa prisluhnimo še predsednici občinske komisije za matematična tekmovanja. Najprej te prosim, da se predstaviš našemu delovnemu kolektivu. »Imenujem se Tatjana Cijan, stanujem v Kranju na Kajuhovi 16, obiskujem 8 razred osnovne šole France Peršeren.« • Koliko časa in kako si se pripravljala na matematična tekmovanja? »Na matematična tekmovanja smo se pripravljali že od začetka šolskega leta, potem pa vse do prvih šolskih izbirnih tekmovanj v posebnih matematičnih krožkih.« • Si že kdaj tekmovala in kako ocenjuješ težo letošnjih nalog? »Tekmovala sem že lani v 7. razredu, vendar nisem dosegla večje- »Matematična tekmovanja za Vegova priznanja potekajo že več let. Sestavljena so iz šolskih in občinskih tekmovanj, učenci 8. razredov pa tekmujejo lahko še v republiškem in zveznem merilu. Na šolskih tekmovanjih najboljši učenci osvoje bronasta Vegova priznanja, na občinskih srebrna, na republiških pa zlata Vegova priznanja.« • Pokroviteljstvo nad občinskim tekmovanjem matematikov je prevzelo naše podjetje. Povejte nam kaj več o tem tekmovanju? »Letošnje občinsko tekmovanje je bilo v soboto, 13. maja in je imelo poseben poudarek ob dejstvu, da je tovarna Sava prevzela pokroviteljstvo. Tekmovanja so se udeležili učenci osmih šol v občini, in sicer: osnovne šole Lucijan Seljak, Simon Jenko, Stane Žagar in France Prešeren iz Kranja ter šole Cerklje, Šenčur, Preddvor n Predoslje. Vse šole so poslale na tekmovanje učence, ki so se na izbirnih šolskih tekmovanjih najboljše izkazali. V celoti se je udeležilo občinskega tekmovanja lil učencev, in sicer 37 učencev 6. razreda, 39 učencev 7. razreda in 35 učencev 8. razreda.« • Kaj menite o pokroviteljstvu naše tovarne nad tekmovanjem v matematiki? »Zelo smo zadovoljni, ker je Sava že drugo leto prevzela pokroviteljstvo nad občinskim tekmovanjem v matematiki, saj večina podjetij za tovrstna tekmovanja nima razumevanja, čeprav prinašajo obojestranske koristi. Nagrade so mladim matematikom vzpodbuda za nadaljnje delo. Hkrati so prvi stiki in dobri vtisi o podjetju večje perspektive za bodočo preskrbo z dobrimi strokovnjaki.« • Vaše mnenje o nadarjenih matematikih? »Tem učencem bi bilo potrebno posvetiti vso pozornost in jim omogočiti, da se bodo lahko razvili v najsposobnejše strokovne kadre. Društvo matematikov, fizikov in astronomov se zavzema, da bi učence, ki bi osvojili Vegova priznanja (bronasto, srebrno in Zanimivo pismo Ivanka Gros • Tudi vas prosim, da se najprej predstavite. »Ivanka Gros, predmetna učiteljica matematike ion fizike na osnovni šoli France Prešeren v Kranju, predsednik občinske komisije za matematična tekmovanja.« • Kakšen je namen matematičnih tekmovanj? »S tekmovanji želimo popularizirati matematiko, vzbuditi pri učencih za ta predmet zanimanje ter tako poglobiti in razširiti matematično znanje, ki je ob velikem napredku naravoslovnih ved in tehnike vedno bolj potrebno.« • Kako potekajo tekmovanja za Vegova priznanja? Za rezultate je med učenci vladalo veliko zanimanje. Tov. Frančišek Vrankar nam je poslal zanimivo pismo, ki ga skoraj v celoti objavljamo. Za odgovor na njegova vprašanja smo zaprosili tov. Terezijo Pivk, profesorico sloveščine in lektorico v našem podjetju. Duše, cevi, duše, cevi__ To so besede, ki se kot refren ponavljajo iz dneva v dan v cevar-ni. Postavlja se vprašanje, čemu duše v tovarni. Moja želja je poskusiti dokazati nesmisel izraza za ta predmet, ki z dušo nima nikakršne zveze. Ni mi znano, kdo je prvi uporabil besedo »duša« za notranji del cevi. Vsekakor je mislil na tisto, kar je pač znotraj nečesa. Tako so namreč zmotno mislili, da je duša znotraj človeka. Toda danes vemo, da je duša človekovo življenje, ki je ustvarjalno in plodno. To pa ne moremo trditi za duše v ceveh, kjer imajo popolnoma drugačno vlogo kot pa v človeku. V avtomobilskih gumah so zračnice, imenovane velozračni-ce. Nemški izraz za zračnico je Luftschlauch, ne pa Seele ali Geist. Res je v besednjaku za dušo tudi beseda Luftschlauch za notranji del cevi. Nikjer pa temu ne rečejo Seele. Napačen je tudi izraz za notranji del žoge. Lahko rečemo le zračnica za žogo ali kratko »žo-gnica«. Enako velja seveda tudi za cevi. Recimo: Podobne izraze imamo že v drugih strokah, npr. v kmetijstvu: omica, mrtvica, plaz-nica in drugi. V slovarju lahko najdete še celo vrsto besed z obrazili: -niča, -ica in -ca. V slovanskih jezikih se ne da tako sestavljati besed kot v germanskih. S pridom pa se kar poslužimo možnosti, ki jih imamo. Npr.: Na korene besed, ki so osnova za določene in dogovorjene pojme predmetom in snovem, pridamo na novo izmišljena obrazila. Tako skovane nove besede so nam nekaj časa tuje. Ko pa se jih privadimo in sprejmemo za dobre, jih tudi uporabljamo. Na tem področju je slovenščina v precejšnjem zaostanku. Moramo pohiteti za drugimi narodi jn naš lepi jezik obogatiti z lastnimi močmi. Sposojanje besed in izrazov iz kakršnihkoli drugih jezikov je za zavedne in izobražene Slovence nečastno. Pasivnost je nečednost lenobe, zato bodimo raje aktivni. Pravico imam vodstvu delovne enote predlagati, da prične uporabljati nove strokovne izraze, ki sem jih v tem članku svetoval. Hkrati pa naj bo predlog spodbuda vsem Savčanom, posebno še strokovnjakom, da bi se zavestno potrudili za kvaliteten napredek pri vsem našem skupnem delu. Lep pozdrav FRANČIŠEK VRANKAR ODGOVOR: Vaše pismo je zanimivo, saj kaže, da vas zanima marsikaj, kar morda ni neposredno povezano z vašim delom. Slutiti da, da vam delo ni 8-urna obveznost, ampak da je tesno povezano z vašim mišljenjem in iskanjem. In vaš predlog? Moti vas beseda duša v pomenu za sestavni del cevi. Žal vas moram razočarati, da nimate prav, ko se ozirate samo na nemški jezik. Slovar slovenskega knjižnega jezika I 1970 (nadalje SSKJ I) navaja na str. 527—528, da je to samo eden (peti) od šestih pomenov ki jih ima v slovenščini beseda duša. Citiram: 5. osrednji notranji del česa: žogi je počila duša; duša kabla; žica z jekleno dušo. Pravim, da je to samo eden od šestih različnih pomenov besede duša. Slovar slovenskega knjižnega jezika so sestavljali strokovnjaki jezikoslovci, ki dobro poznajo tudi zgodovino — nastanek besed, pa vendar se ob ta pomen besede duša niso spotikali. Torej je uporaba besede duša za sestavni del cevi čisto upravičena in pravilna. Res pa je, bolj ko o njej razmišljamo bolj se nam zdi nesmiselna, celo smešna. Žal bi potem še o mnogih besedah lahko tako razmišljali, pa si ne bi znali odgovoriti. Vaš predlog, kako bi tvorili nove slovenske besede, ni zgrešen, saj je izpeljava (samostalniku, glagolu, pridevniku, števniku ali zaimku pridamo pripone, npr.: -ec brati -bralec) od vseh besedotvornih načinov v slovenščini najbolj živa. Pripone pa navadno besedam že določijo tudi pomen, npr.: -ec označuje osebo, ki dela zlato), oprostili sprejemnih izpitov pri vpisu v srednje šole in da bi jim dali prednost pri dodelitvi štipendij. To pa pri štipendiranju priporočam tudi vašemu podjetju.« Kakšen naj bo sklep? Vsekakor moramo pozdraviti zamisel o pokroviteljstvu, saj na ta način vzpostavimo tesne stike med podjetjem in učenci. Vsekakor ne bi bilo napak, če bi ob koncu šolskega leta vsem učencem, ki zapuščajo osnovno šolo, omogočili ogled tovarne, saj bi učenci le tako dobili jasnejšo sliko o delu, za katerega se bo kdo odločil. S tem bi marsikoga pridobili za delo v naši tovarni in bi bili manj odvisni od delavcev, k} prihajajo od drugod. S tem pa bi bila manjša tudi fluktuacija in stanovanjske razmere bi bilo verjetno laže urediti. Janez Jereb P R E B E R I T U D I . T I ! tisto, kar pove glagolska podstava (vi pravite temu koren) — peti -pevec (tisti, ki poje). V slovenščini poznamo tudi izpeljavo s pripono -ica, -ca. To priponsko obrazilo: a) dodano glagolski podstavi (vi pravite temu koren) pomeni delujočo osebo, npr.: prati — perica; b) ob pridevniku pomeni nosi-teljico lastnosti, npr.: ilo — Hov- ilovica, dež — deževen — deževnica; Vaš primer cev — ceven — cevnica. Ali beseda CEVNICA res pomeni nositeljico lastnosti? Mislim, da sami trdite, da je CEVNICA le sestavni del cevi. c) pritaknjeno samostalniku pomeni manjšanje, npr.: roka — ročica d) kadar gre za spolni par, izraža žensko stran, npr.: lisica, psica. Beseda cevnica torej ne bi ustrezala, tudi zato ne, ker to besedo v slovenščini že imamo, vendar ima čisto drugačen pomen. Citiram: cevnica — navadno množinsko, botanično rastline s cevastimi ali cevastimi in jezičastimi cveti v koških, Tubuliflore (SSKJ I str. 248). Pritrditi vam moram, da se te možnosti tvorbe novih besed v slovenščini premalo zavedamo, zato slepo osvajamo tujke, čeprav bi jih pogosto lahko nadomestili z lepimi slovenskimi besedami. Temu pa največkrat botruje le naša duševna lenoba in pa tudi neumno hlastanje po tujem za visoko ceno naše lepe slovenske besede. Tako ste opozorili na problem, s katerim se jaz pogosto srečujem pri svojem delu. To je problem neurejenega besednega zaklada v gumarstvu. Mislim pa, da bomo ta problem pričeli reše. vati že letos in veseli bomo vsakega nasveta in spodbude tudi od vas delavcev v proizvodnji. Vam pa, ne izgubite poguma, iščite še naprej, ob iskanju se boste nehote izobraževali tudi jezikovno, ne le v gumarski stroki. Terezija Pivk Priznanje Andreju Košiču Vsako leto praznuje mladina dan mladosti. Letošnje praznovanje je bilo v primerjav} s prejšnjimi še pomembnejše, bolj veselo in slavnostno, saj smo v teh dneh praznovali 80-letnico našega velikega voditelja Tita. Gotovo je to tudi najboljša priložnost, da se spomnimo vseh, ki jim ni žal svojega prostega časa za mladino in njeno lepšo prihodnost. Vsem tistim se mladinske organizacije skušajo oddolžiti s skromnim priznanjem. V našem kolektivu je delavec, ki se že sedmo leto ukvarja z mladino. To je kulturnik, vodja naše folklorne skupine, tov. Andrej Košič. To delo zahteva precej časa in požrtvovalnosti, kar so znali oceniti tudi mladi občinske konference ZM v Kranju. Ob tej priložnosti je Andrej prejel priznanje (plaketo) za uspešno delovanje med mladimi. Več kot priznanje ali nagrada pa je za nas in skupino pomembno to, kar je v kratkem času svojega obstoja dosegla. Folklorna skupina, kj je imela že nad 160 nastopov doma in v tujini, združuje 70 članov. V programu, ki ga obvlada, pa Ima vključenih že šest spletov narodnih plesov naše domovine. Poleg vseh mladih v folklorni skupini pa ima za to največ zaslug tov. Košič. V imenu skupine in članov kolektiva mu iskreno čestitamo in želimo še nadaljnjih uspehov pri njegovem delu z mladino. Gantar Zvone Andrej Košič Naš razgovor: Mr. Silvo Praprotnik čeprav smo skoraj pred dopustom, začenjamo novo serijo sestavkov, v katerih vam bomo pisali, kaj in kako delajo nekateri strokovni delavci. Naj takoj povem, da bomo pisali le o nekaterih — kar pa ne pomeni, da tudi drugi ne bi zaslužili naše in vaše pozornosti. Radi bi vam predstavili strokovne delavce, ki so s svojim delom in s svojim odnosom do drugih nevsiljivo opozorili nase. če nekdo doseže dobre delovne uspehe, ima običajno tudi zelo tovariške odnose s sodelavci. Pri izbiri, koga bomo predstavljali v našem glasilu, odloča odbor za informiranje. Za začetni intervju smo zaprosili mr. Silva Praprotnika. Ker sam prav gotovo ne bi hotel govoriti o delovnih uspehih, ki jih je dosegel s sodelavci, je pri temle uvodu pomagal direktor razvojno-tehnolo-škega inštituta dr. Lev Premru. 0 Tov. Praprotnik že od začetka sodeluje pri ureditvi proizvodnje in tehnologije klinastih jermenov im transportnih trakov. Prvi uspeh tega dela je začetek velikoserijske proizvodnje klinastih jermenov za pralne stroje. ® S konstruktorji in drugimi strokovnimi delavci je uspešno zaključil delo pri uvajanju nove tehnologije klinastih jermenov za avtomobilsko industrijo. Tudi te izdelke že izdelujemo velikoserijsko. ® Mr. Praprotnik je bil nosilec idej pri spremembah tehnologije pri proizvodnji transportnih trakov. Rezultat: že sedaj 30 % večja proizvodnja, ko pa bodo opravljene vse rekonstrukcije, bo proizvodnja večja blizu 50 %. % Poleg zelo odgovornih nalog, ki jih je prevzel in uspešno končal na svojem delovnem mestu, pa se je zavzeto vključil v nadaljnje izpopolnjevanje in je 1971. leta uspešno zaključil študij na III. stopnji FNT. To pa je izredno pomembno pri današnjem hitrem razvoju tehnike.