do 0 l ŠENTJURSKE novice E 2013 | 352(497.4 Šentjur) fe ŠENTJURSKE COBISS o Poštnina plačana pri Pošti 3iu SEPTEMBER 2013, cena 2 E t m wmm . , REPORTAŽA: VMkite OsCeeshsi 7 NADVOZ GROBELNO: 0 0 0 ENA NAJDRAZJIH INVESTICIJ ■HnflKemlifi shideI Zadobrova 69 (fla©oGto3211 Škofla vas JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413050 trgovina.celje@jelovica.si JELOVICA mm peter Zmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 041 687 950 (1.00. 031 652 437 HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA ■ —K—MP m— PALNE SEZONE Organizator: %6e 'm prenod: f? *** % " Bohorč " ob 20:00 VESELICA Z ANSAMBLOM Petka Gost večera FEŠTA BAND - Velenjski trubači ob 18.00 TEKMOVANJE V VLEKI VRVI Nastopile bodo ekipe iz 1. državne lige ter gostje iz Hrvaške. Valner Stanislav s.p. mob.: +386 41 625 816 Vodruž ta, 3230 Šentjur tel.: +386 3 574 32 69 http://www.vrtnarstvo-valner.si vrtnarstvo.valner@gmail.com V soboto, 28.9.2013, ob 10. uri, ©tPgisimBsBtPS] I/MIKl jJIlSIlGSC^In] ©©HM Na spre kodu skozi vrtnarijo komo izkirati primerne rastline zajesenski izdelek. ( * M Po delavnici svetovanje s Slavkom Zgoncem in inž. Dragomjančičem. Volma ry« vljudno vakljeni! 6 R O W FOR GOLO Delavska hranilnica d.d. Ljubljana NAJUGODNEJŠA BANČNA INSTITUCIJA Miklošičeva ulica 4, Celje PRIMERLJIVI STROŠKOVNI PODATKI Z DRUGIMI BANČNIMI INSTITUCIJAMI ZA OBČANE Število osebnih računov iz leta v leto povečujemo! Zakaj? Zaradi prihrankov, ki vam jih osebni račun* prinaša. PRODUKTI: DELAVSKA DRUGE MESEČNI LETNI HRANILNICA BANKE PRIHRANEK PRIHRANEK Osebni račun - vodenje 1,25 € 2,10 € 2,10 € 25,20 € (prvo leto brez) - nadomestilo za dvig gotovine 0 € 0,50 € 5,00 € 60,00 € na bankomatih (za 10 dvigov) - sprememba višine limita 0€ 4,36 € 0,36 € 4,36 € Elektronsko bančništvo - pristopnina 0 € 20,00 € 1,67 € 20,00 € - mesečno nadomestilo uporabe 0,40 € 0,50 € 0,10 € 1,20 € Plačilni promet - nakazilo z UPN obrazcem na 0,39 € * 1,50 € 5,55 € 66,60 € bančnem okencu (za 5 plačil) - direktna obremenitev 0,12 € 0,22 € 0,50 € 6,00 C (za 5 plačil) MasterCard kartica - letno nadomestilo za 12,50 € 16,30 € 0,32 € 3,80 € uporabo kartice PRIHRANEK 15,60 € 187,20 C Vir: pregled tarif za poslovanje preko transakcijskega računa - Banka Slovenije ‘Obrazložitev: Osebni račun z rednimi mesečnimi prilivi plače ali pokojnine v Delavski hranilnici. 3219 In to še ni vse ... Osebni račun vam omogoča tudi znižano kreditno obrestno mero za 0,6% točke, • potrošniški kredit do 120 mesecev S fiksno obrestno mero, • hipotekarni kredit do 360 mesecev Z Ugodno obrestno mero. ETNI KREDITI V poletnih mesecih Delavska hranilnica ponuja vsem strankam ugodne akcijske kredite: SAMO ZA VAS v- Pričakujemo vas od ponedeljaka do petka od 8.30 do 17.00 ure. Telefon: 03 6209 381, E-pošta: celje@delavska-hranilnica.si Spletna stran: www.delavska-hranilnica.si ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2013. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI NA NASLOVNICI Izpostavljeno novice MOJCA ZUPANC IZ MCŠ FOTO: JURE GODLER NEPRESLISANO Ali nova vlada premierke Bratušek deluje dobro? www.sentjur.net »Na lovorikah Iz preteklosti se lahko hitro zaspi, kar pa upamo, da se v našem društvu ne bo zgodilo.« Andraž Hladin Predsednik PCD Planina pri Sevnici SPLAKOVANJE DREKA ^ lovenci smo takšen narod, ki najrazlič-kj nejše podražitve življenjsko pomembnih dobrin prenesemo s sklonjeno glavo in z mislijo »če je treba, je pač treba«. Tudi nismo preveč vztrajni pri iskanju vzrokov teh podražitev in slabšanju življenjskega standarda. Nekatere stroške pa si lahko z manjšo investicijo tudi zmanjšamo in se ob tem obnašamo še okoljevarstveno. Zadnja podražitev, ki nas je doletela, je voda, ki nam jo zaračunajo kar dvakrat. Prvič, ko jo porabimo, in drugič, ko jo pojavnem kanalizacijskem omrežju pošljemo nazaj v centralno čistilno napravo. Nad nami že nekaj časa grozi temen oblak nove podražitve - plačevali bomo tudi za dež, ki ga kot vodo odvajamo v kanalizacijsko omrežje. Nekatere občine to storitev že zaračunavajo občanom, pri nas pač še ne, verjamem pa, da bodo nekoč s tem začeli. TV" o sem preračunaval, koliko pitne vo-XX.de porabi naša petčlanska družina za splakovanje stranišč (?!), sem se pošteno zamislil. Če vzamemo povprečno, da gre vsak od nas dnevno petkrat na stranišče in porabi 9 litrov pitne vode za splakovanje školjke, lahko izračunamo, da v WC spustimo 225 litrov vode na dan. Absolutno astronomsko število dobimo, če jo pomnožimo še s številom dni. V štirih tednih naša družina porabi 6.750 litrov najboljše pitne vode na mesec - za »splakovanje dreka«, medtem ko lahko ponekod o pitni vodi le sanjajo... i~~1 ato bomo letošnjo jesen investirali Z_l družinski proračun tudi v ekologijo. Vgradili bomo namreč cisterno - zadrževalnik vode in padavine zbirali tam. Seveda bomo povezali na to cisterno še kotliček stranišča, delno pa jo porabili tudi za zalivanje vrta. Tako bomo nekoliko zmanjšali mesečni račun za vodo, pa še dobro se bomo pripravili na morebitno novo podražitev. EVROPSKI DENAR ČAKA »Za nas je danes presrečen dan« Vodovod. Podpisali so pogodbo za eno največjih investicij v zadnjih desetih letih. » Piše: Jure Godler V Gostišču Gajšek v Loki pri Žusmu je 19. avgusta župan občine Šentjur mag. Marko Diaci z izvajalci in nadzornikom gradbenih del podpisal pogodbo za gradnjo vodovoda. Hidravlična izboljšava in do-gradnja vodovodnega sistema v občini Šentjur je projekt, v katerem poleg naše občine sodelujejo še občine Šmarje pri Jelšah, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina in Rogatec. Celoten projekt je vreden več kot 20 mio EUR. Za izvedbo tega projekta so občine uspešno pridobile sofinancerska sredstva iz kohezijskega sklada, delno pa ga sofinancirajo občine same. Tako bodo morale same zagotoviti 6,2 mio EUR, dodamo pa bodo na novi vodovod priključili kar 1.115 novih objektov. V projektu dogradnje bodo skupno zgradili nekaj čez 27 kilometrov vodovodnega omrežja. 2,7 mio EUR Tako bo zagotovljena boljša in varnejša oskrba s pitno vodo za skupno 13.905 šentjurskih občanov, na novo pa se bo lahko na javno infrastrukturo priključilo 415 krajanov Loke pri Žusmu. Ocenjena vrednost projekta v Občini Šentjur znaša 2,7 mio evrov. Dela bo izvajalo na javnem razpisu izbrano podjetje AGM Nemec iz Laškega, nadzor pa podjetje Štraf iz Hajdine. Kot je ob podpisu pogodbe povedal župan Diaci, se v občini Šentjur zavedajo vse večjega pomena ključne osnovne dobrine pitne vode, ki je naš najpomembnejši naravni zaklad. DEJSTVO Kaj obsega? Projekt zajema »Hidravlično izboljšavo in dogradnjo vodovodnega sistema v Občini Šentjur«, kjer bo na območju Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu zgrajenih 22,3 km cevovoda, 5 črpališč, 6 vodohranov, 1 klorirna postaja in 4 razbremenilnih. Z izvedbo projekta bodo prebivalci K5 Loka pri Žusmu dobili možnost priključitve na stalno in zdravstveno ustrezno pitno vodo, ostali prebivalci občine Šentjur pa bodo deležni varnejše oskrbe s pitno vodo, saj bo v centralni sistem vključen nov vodni vir Loka pri Žusmu. »Z vodnimi viri je zato treba ravnati skrbno, varčno, preprečevati vodne izgube, hkrati pa zagotoviti dostop do pitne vode čim večjemu številu gospodinjstev. Zaradi razpršene poselitve je v največji občini v Savinjski regiji graditi infrastrukturo izjemno zahtevna naloga, zato je ta projekt izjemnega pomena za krajane Loke pri Žusmu in vse občane,« je med drugim izjavil Diaci, kije dodal še, da ima občina za gradnjo vodovodnih sistemov še kar nekaj načrtov. Boljša kakovost življenja »V našem območju zaselki Dobrina, Žusem, Malovice, Drenovce, Stara Glažuta prak- tično nimajo javnega vodovoda, kar zajema skoraj 40 % krajanov,« je bil kritičen predsednik Sveta Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan. Poleg gradnje vodovoda bodo dogradili še telekomunikacijsko infrastrukturo. »Za nas je danes presrečen dan,« svojega navdušenja ni skrival Krajnčan. Novi vodovodni sistem bo imel neposreden vpliv na kakovost pitne vode in zdravje ljudi. Pozitivne posredne učinke lahko pričakujemo tudi na področjih razvoja in prihodkov iz turizma, vrednosti nepremičnin, estetski vrednosti in rekreacijskih možnostih. Zaključek projekta bo predvidoma konec leta 2015. ANKETA 0 Šentjurskem poletju Ali menite, da se je v sklopu Šentjurskega poletja dogajalo dovolj? Kaj bi še dodali in kakšno je vaše mnenje o sklopu prireditev? » Spraševal je: Zoran Borovšak Klemen Mikša, študent »Menim, da seje dogajalo dovolj. Tudi izvedba je bila odlična. Kulturnih prireditev je bilo dovolj, lahko bi dodali še kakšen rock koncert kakšne priznane slovenske skupine za mlade. Pripomb nad prireditvami nimam. Pozna se, da se organizatorji veliko trudijo za izvedbo.« Mirko Vršič, upokojenec »Ne vem, ker se jih nisem udeleževal. Ker prireditev ne poznam, bi težko ocenil izvedbo in rekel, česa je premalo.« Ana Šumej, absolventka »Menim, da jih je bilo, vendar jih nisem veliko obiskala. Mogoče bi dodala še kakšno gledališko predstavo. Menim, da se organizatorji potrudijo, kar je pomembno, da se v Šentjurju vsaj nekaj dogaja. Bistveno boljše kot včasih.« Mitja Kamplet, javni uslužbenec »Menim, da jih je bilo premalo. Dodal bi še dve bazenjenji. Pač več dogajanja na bazenu, saj družabnega dogajanja ob vodi primanjkuje. Najbolj sem užival na bazenjenju in na Ramna jazz festivalu.« 2"AČ£T6K šo Le 2o (3/ <2oftf H" © Novice ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2013. UREDNISTVO(g)SENTJURSKENOVICE.SI Z novim vozilom |CF ■ W ■ ■ F* jvJBir ^ m črpalko Odlikovanje za posebne , zasluge v j gasilstvu je s prejel Rihard | Stopinšek. ^ Ešalon častniškega voda gasilcev PGD Planina pri Sevnici. 120 let. Prostovoljno gasilsko društvo Planina pri Sevnici je praznovalo visoko obletnico obstoja. » Piše: Jure Godler Prostovoljno gasilsko društvo Planina pri Sevnici je v soboto, 24. avgusta, praznovalo visoki jubilej - 120-letnico delovanja društva. Na komandnem vozilu - starem džipu - sta na začetku poveljnik GZ Šentjur Martin Cmok in poveljnik PGD Planina pri Sevnici Luka Tonjko zaprosila slavnostno tribuno za mimohod. Mimohod V gasilski paradi je sodelovalo kar 250 gasilcev, 12 vozil in tri vprege. Kot se za domače društvo spodobi, so se kot prvi v mimohodu predstavili člani PGD Planina pri Sevnici, prapor pa je nosil Anton Vomek. Sledil je 28-članski domači častniški vod, vodja ešalona pa je bil Aleš Hvale. Po ešalonu praporjev in planinske mladine s Klavdijo Pungar- DEJSTVA QEX5Q33 Začetki Prvi zapisi boja proti ognju na Planini segajo že v leto 1843, ko so bile po naselju postavljene kadi z vodo, ki so se lahko uporabile le v primeru požara. Požarno obrambo je 16. junija 1893 ustanovil takratni župan Ludvik Šešerko. S pomočjo deželne vlade in ostalih dobrotnikov so nakupili potrebno opremo, vključno s prevozno ročno črpalko. Do prve svetovne vojne so sloveli kot ena najboljših gasilskih obramb daleč naokoli. tnik so se zvrstili gasilci iz Nemčije ter ostali ešaloni gasilskih zvez Šentjurja, Celja, Radeč, Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah, Vojnik - Dobrne, Zreč -Vitanja... Sledil je motorizirani del povorke s tremi konjskimi vpregami. Najstarejša vodna črpalka na ročni pogon iz srede 19. stoletja je bila v lasti PGD Šentjur. Sledila pa so še tovorna vozila, razvrščena po starosti. Po končani paradi je napovedovalec, bivši predsednik PGD Planina pri Sevnici, Rihard Stopinšek, zbrane povabil pod šotor, kjer se je proslava nadaljevala. Številni nagrajenci Andraž Hladin, predsednik PGD Planina pri Sevnici, je na kratko opisal zgodovino društva od leta 1893 naprej. Poudaril je, da planinski gasilci zelo vpeto sodelujejo pri skoraj vsem družabnem in turističnem dogajanju v kraju. »120 let gasilstva pri nas pomeni 120 let enakopravnosti, sodelovanja in pomoči drugim,« je začel slavnostni govor Hladin. »Naša največja želja je nov gasilski dom, kajti obstoječi je premajhen in zastarel ter nima zadostnih kapacitet za gasilsko opremo in razvoj društva.« Pred leti so v ta namen že ku- pili zemljišče in želijo si, da bi vsaj 130. obletnico društva praznovali pred novim gasilskim domom. Spregovoril je tudi podžupan občine Šentjur Robert Pol-nar, ki je v svojem nagovoru pohvalil delovanje društva ter poudaril pomen prostovoljstva v teh kriznih časih. Podelili so tudi številna priznanja -odlikovanje III. stopnje GZS so prejeli: Anton Bobek, Frančiška Hvale, Janiča Doberšek, Jože Koželj in Marjan Tovornik. Odlikovanje GZS I. stopnje je prejel Ferdinand Božič. Plamenico III. stopnje so prejeli: Alojz Jazbinšek, Anton Pavlič, Anton Tisel, Bojana Stopi-njšek, Ivan Tovornik, Radivoj Pančur in Viki Pušnik, plamenico II. stopnje pa so prejeli: Jernej Rajh, Jože Uduč, Ludvik Tojnko in Roman Pušnik. Odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu je prejel Rihard Stopinšek. PGD Planina je prejela tudi zlati znak Civilne zaščite Slovenije ter srebrni znak GZS. Po končanem podeljevanju priznanj so dali v namen gasilsko vozilo GV 1 - VW transporter in motorno brizgalno Fox 3. Po zaključku uradnega dela so se Pla-ninčani poveselili in zaplesali ob ritmih ansambla Unikat. 1 2 3 4 5 6 7 KAZENSKE OVADBE Direktorja Alposa kazensko ovadena Alpos. Nekaj let po propadu šentjurskega industrijskega giganta so začeli odkrivati nepravilnosti. » Piše: Jure Godler Celjski kriminalisti so sredi avgusta ovadili dva direktorja propadlega podjetja Alpos. Po poročanju Pop TV naj bi šlo za Staneta Flandra, direktorja podjetja Alpos metalurgija d. o. o., in Ljubomira Osovnikarja, ki je kot predsednik uprave nasledil Mirjana Bevca. Podjetje Gorenje GTI je leta 2011 naročilo izdelavo cevi in Alposu dobavilo 500 ton materiala. V Alposu pa naj bi cevi izdelali in jih prodali drugim kupcem, zato so celjski kriminalisti ovadili al-poška direktorja. V ovadbi piše, da so si prilastili material in izdelke prodali kot svoje. S tem sta nezakonito omogočila za 400.000 EUR zaslužka. Tako je Gorenje GTI ostalo brez izdelkov, materiala in zaslužka. »Gre za dve kaznivi dejanji, in sicer za zatajitev samega blaga in prodajo tega blaga kot svojega, kjer so ponaredili poslovne listine in blago prikazali kot njihovo,« je povedal Aleš Slapnik s Policijske uprave Celje za 24ur.com. 285 mio EUR terjatev Propad šentjurskega giganta je potekal razmeroma tiho, kljub 285 milijonov EUR vrednim terjatvam, za kar pa doslej ni odgovarjal še nihče. Stečajna upraviteljica Darja Erceg je izvedla že nekaj javnih dražb za premičnine in nepremičnine nekdanjega šentjurskega ponosa, vse pa so bile neuspešne. Ocenjena vrednost upravne stavbe naj bi bila 2,7 mio EUR, zanjo pa še ni bilo ponudbe. ŠENTJURSKE NOVICE, AVGUST 2013. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI Novice (7) Mojca Pišek. Postala je državna prvakinja v preletih z jadralnim padalom. Andraž Hladin. Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Planina pri Sevnici, ki je praznovalo 120. obletnico delovanja. Jure Jevšnik. Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Prevorje, kije praznovalo 40. obletnico ustanovitve. Klavdija Valner Jovan. Vrtnarstvo Valner že peto leto pripravlja dan odprtih vrat z degustacijo. Aleš Slemenšek. Šentjurčan že enajst let zapored pripravlja namiznoteniški memorial v spomin na Borisa Orača. Bojan Guček. Lastnik Kozjanske domačije je pripravil še en uspešen teden starih obrti in običajev. Henrik Plank. Šentjurski atlet paraplegik je na svetovnem prvenstvu v Lyonu osvojil nehvaležno četrto mesto. NADVOZ GROBELNO Končno začetek del Grobelno. Sentjursko-šmarsko naselje bomo v prihodnosti gledali zviška. » Pišeta: Sergeja Javornik Z izgradnjo nadvoza bodo odpravili tri nivojska križanja ceste in železnice na Grobelnem. Izbrani izvajalec v teh dneh začenja gradnjo nadvoza Grobelno. Večjih prometnih zastojev v času gradnje pristojni ne pričakujejo. »V vseh fazah gradnje bo zagotovljena prevoznost skladno z elaboratom preureditve prometa, vendar pa bodo dela potekala pretežno izven trase glavne ceste,« so na naše vprašanje odgovorili z državne direkcije za ceste. Ukinjena nivojska križanja Projekt predvideva rekonstrukcijo dobrega kilometra glavne ceste z gradnjo nadvoza čez železniško progo in ukinitev treh nivojskih križanj. Za pešce in kolesarje bo prečkanje železniške proge zagotovljeno s podhodom, kjer so predvidena tudi dvigala za ljudi s slabšimi gibalnimi sposobnostmi. V sklopu projekta je med drugim predvidena ureditev av- tobusnih postajališč, kolesarskih stez in pešpoti, priključkov in križišč, od-vodnjavanja in javne razsvetljave kot tudi postavitev protihrupne zaščite. Za izvedbo del sta bila izbrana SGP Pomgrad iz Murske Sobote kot vodilni partner, avstrijsko podjetje Strabag AG pa kot partner. Gradnja bo po načrtih trajala dve leti. Vrednost projekta je ocenjena na 17 mio EUR, od česar znaša vrednost gradbenih del nekaj več kot 15 mio EUR. Investicijo bo v višini do 85 % upravičenih stroškov sobnancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). AFORIZEM Ko je Mišič pokazal mišice, so nanj začeli streljati iz vseh topov. (j mm) Elbatrade <1.0.0. Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov ŠTEVILKA MESECA ► 2.700.000 EUR BO ZNAŠALA GRADNJA NOVEGA VODOVODA V LOKI PRI ŽUSMU. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. Rifnik 17, 3230 Šentjur (0590)200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM (s) Reportaža ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2013. urednistvo@sentjurskenovice.si LlLkEAj[]Ay Reportaža @ STATISTIKA VODOVODNEGA SISTEMA ' ►Konec leta 2012 je imel javni vodovod priključenih 4.784 odjemnih mest. ► Z vodo oskrbujejo 14.569 prebivalcev občine Šentjur, kar znaša 75 odstotkov. ► V letu 2012 so gospodinjstva porabila 678.398 kubičnih metrov vode. ► Ostali uporabniki (gasilci ...) so uporabili 78.037 kubičnih metrov vode. ► Med neposrednimi prihodki je 436 tisoč evrov prihodkov od zaračunane vodarine, 186 evrov iz naslova omrežnine, šest tisoč evrov pa predstavljajo finančni in drugi prihodki. ►Dejavnost oskrbe s pitno vodo JKP Šentjur izkazuje izgubo v višini 152 tisoč evrov, kar je 13 tisoč evrov več kot leta 2011. ►Vodovodna infrastruktura v občini Šentjur je v lem 2012 obsegala 349 kilometrov omrežja glavnega vodovoda. Z vsemi priključki pa znaša od 450 do 500 kilometrov. ► Za vodovod v JKP Šentjur skrbi deset zaposlenih vključno z vodjo vodovodne dejavnosti. ►Do konca leta 2012 je bilo s telemetrijo opremljenih že 3.918 vodometov od vseh 4.784, kar pomeni 82 odstotkov vseh odjemnih mest. ►V letu 2012 je JKP Šentjur za delovanje 42 vodohranov, 33 črpališč, 29 raz-težilnikov, 9 vodnjakov in 7 zajetij potrošil 938 tisoč kWh električne energije. ► V letu 2012 je Zavod za zdravstveno varstvo Celje opravil 100 naključnih kontrol kvalitete vode v javnem vodovodu. Od tega je bilo 72 kontrol mikrobiologije in 28 kontrol kemije. Od stotih primerkov sta bila zgolj 2 neustrezna, za kar bi že zadoščala nepravilna čistoča odvzemnega mesta, s katerega je bil vzet primerek. ► V letu 2012 so obnovili tudi načrt Haccp in na osnovi preteklega vzorčenja pridobili soglasje s strani zdravstvene inšpekcije za zmanjšanje zahteve minimalne vrednosti klora v vodi iz predpisanega 0,3 mg/l na 0,1 mg/l. ŠENTJURSKA VODOOSKRBA Voda iz globočin do JKP Šentjur. Obiskali smo vodne vire in opisali delovanje vodovodnega sistema JKP Šentjur. » Piše: Gašper Andrinek » Foto: Jure Godler motnosti vodi odčitala 0,03 NTU (enota za merjenje motnosti). Pivec nam je pojasnil, da bi se njihova črpalka avtomatično ugasnila, če bi zaznala motnost 5,00 NTU, po slovenskih zakonih pa se dopušča uporaba vode še do 10,00 NTU. Voda, ki je bila torej kristalno čista, je nadaljevala pot po vodovodnih ceveh, ki se nahajajo pod cestami, travniki, polji, gozdovi in dragimi površinami, proti glavnemu rezervoarju pod Rifnikom. Navzven zgolj manjša kontrolna hiška, ki pa skriva največjo količi- Izčrpano vodo iz Hrastja po ogromnih ceveh črpajo na klorirnico, ki je na sosednjem griču. -»'"o« no vode za mesto Šentjur. V dveh bazenih, ki sta sestavljena v enem krogu premera 22 metrov in globoka štiri metre, se nahaja okoli tisoč kubičnih metrov vode. Vsakodnevno se voda v njem zamenja tudi do trikrat. Izpod Rifnika tako voda v šentjurska gospodinjstva priteče pod naravnim padcem. Pivec opozarja, da s sodelavci skrbijo, da je ta rezervoar poln vsako jutro in da praktično nihče ne more opaziti, če se ponoči zgodi kakšna okvara, ki alarmira vodovodarje, da ustrezno popravijo napako. Voda, ki pa mora priti še naprej do drugih občanov, se vmes na novo dodatno klorira, saj vsebnost klora po nekaj kilometrih pade. Gre še skozi številne črpalke in rezervoarje, da doseže vse meje občine. »Imamo izjemno razgiban teren, ki nam vseskozi otežuje delo,« pritrdi Pivec. Še vedno izpod skal Voda se še vedno, čeprav v manjših količinah, pridobiva iz vodnega vira pri Ferleževem mlinu. Izvir je še vedno v prvotnem stanju, kjer V vročih poletnih dneh, ki so, kot kaže, že za nami, je zagotovo vsak od nas spil velike količine tekočine. Strokovnjaki pravijo, da najbolje odžeja osnovna tekočina, ki jo telo potrebuje: voda. Najboljša je menda kar tista »iz pipe«. Kako pa pravzaprav pride voda do pipe? Vodovod v lasti Občine Večina šentjurske pitne vode začenja svojo pot globoko pod zemeljsko površino v treh vrtinah ob glavni cesti Hrastje-Dobrina. Za naš javni vodovod pa trenutno skrbi Javno komunalno podjetje (JKP) Šentjur, ki je trenutno v popolni lasti Občine Šentjur, ki si lasti tudi celotno infrastrukturo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v naši občini. Na pot vode od vrtine do kozarca nas je popeljal vodja vodovodne DEJSTVO 533033 Dobrina preskrbljena! Vodne vire v Hrastjem bo po novem razbremenjevala tudi nova vrtina v Dobrini. Črpala bo lahko do sedem litrov vode na sekundo, kar povsem zadostuje za oskrbovanje dobrinske doline, žusemskega pobočja in ostalih okoliških krajev. Ta projekt še zajema objekt za kloriranje in rezervoar na pobočju. voda na plan pronica pod skalami, ki se dvigajo nad nekdanjim glavnim mlinom na Šentjurskem. Preden jo spustijo v obtok, jo tako kot ostale vire tudi ustrezno obdelajo. Tako ta, kot ostalih 120 objektov, za katere skrbijo, redno vzdržujejo. Deset delavcev skupaj z vodjo imajo na razpolago, da po predpisih obiskujejo in pregledujejo delovanje aparatur v določenih intervalih. Pri določenih objektih, kot so izviri, so tudi vsak dan. Večina jih pride na vrsto enkrat do dvakrat tedensko. »Sedaj veste, zakaj nas ljudje stalno videvajo,« v šali pojasni Pivec. Digitalizacija Zaradi majhnega števila zaposlenih se na JKP Šentjur že nekaj let ukvarjajo s čim večjim vložkom v nove tehnologije nadzora vodovodnega sistema. Med drugim imajo vse objekte opremljene s telemetrijo, ki preko mobilnega omrežja sporoča podatke do nadzornega centra v podjetju, kar pa ne pomeni prenehanja osebnih obiskov. Do konca tega leta pričakujejo, da bodo na enak način opremili tudi vse vodovodne števce uporabnikov. Cilj takšnih posodobitev je popolna digitalizacija omrežja, ki bi omogočala lažji nadzor in s tem zmanjšano izgubo vode. Urejajo pa tudi nov sistem obveščanja uporabnikov o napakah in spremembah njihovega sistema za točno določeno območje. Povezovanje s sosedi »Seveda vode tudi kdaj zmanjka,« nam zaupa Pivec. Takrat se JKP Šentjur poveže s sosednjimi podjetji. Največkrat z OKP Rogaška Slatina in VO-KA Celje. Tako kupijo vodo od »sosedov« na Že-pini in sv. Štefanu. To se dogaja največkrat v časih izjemne suše. Trenutno pa se jim nasmihajo lepši časi, saj se začenja projekt priključitve vodovoda na vodne vire pri Loki pri Žusmu, ki si jih po medobčinski pogodbi delita sosednji občini na pol. »Občina Šentjur bo s tem projektom pridobila veliko, saj bo zagotovila, da bo Loka pri Žusmu po novem imela vedno dovolj vode,« nam zaupa Pivec. dejavnosti JKP Šentjur in inženir gradbeništva Bojan Pivec. »Naše osnovno delo predstavlja distribucija pitne vode do porabnikov, kar pomeni skrb za potrebno količino in ustrezno kvaliteto vode,« Pivec na kratko oriše poslanstvo podjetja. Dolga pot vode Voda, ki jo potegne črpalka iz globine, nadaljuje pot na približno petsto metrov oddaljen grič, kjer se začne prva obdelava v klorirnici in tudi prve meritve. V času našega obiska je naprava za merjenje Bojan Pivec kaže na napravo za merjenje motnosti, ki je bila precej pod dopustno mejo. PRIKLJUČITEV JE SMISELNA Ob obisku JKP Šentjur smo se srečali tudi z direktorjem JKP Igorjem Gorjupom, ki nam je na kratko pojasnil zadnje dogodke in projekte. Razložil nam je, da so se občani po občinskem odloku primorani priključiti na javni vodovod, če je ta speljan mimo njih, vendar jih JKP v to ne sili takoj. Po besedah Gorjupa občani sami slej ko prej v nekaj letih zaprosijo za priključitev na javni vodovod, saj jim njihov lokalni ali vaški vodovod začne predstavljati višje stroške ali pa se dotraja. Pojasnil nam je tudi zadnjo polemiko okoli vodovoda na Vrbnem. Tisti vodovod po besedah Gorjupa sploh ne spada pod JKP Šentjur, tako da ga tudi niso dolžni upravljati. (G. A.) Direktor JKP Šentjur Igor Gorjup. Četrtinska izguba vode v Šentjurju Javni vodovod, sestavljen iz velikega števila spetih cevi, seveda tu in tam pušča. Tako se ne le v Šentjurju, ampak na vsakem vodovodu soočajo z izgubo vode. Ta nastane predvsem zaradi okvar cevi, če počijo ali pa so že tako dotrajane in zastarele, da niso več primerne za uporabo. »Zato je potrebno vodovod vseskozi obnavljati in posodabljati, saj če se to konča, je vodovod obsojen na propad,« nam je pojasnil vodja vodovodne dejavnosti na JKP Šentjur Bojan Pivec. Povprečna izguba vode na javnih vodovodih v slovenskem merilu je približno 34 odstotkov. Šentjurski vodovodarji so v zadnjih letih s pristopom posodabljanja in novih tehnologij zmanjšali izgubo vode na 25 odstotkov, nam je zaupal Pivec. »To se sliši še vseeno ogromno, vendar v stroki je to ogromen napredek,« je še dodal. Trenutno sicer delajo na tem, da bi imeli celotne vode digitalizirane, vendar se še vseeno pojavljajo slepe točke. (G. A.) Če opazite izlitje obvestite JKP Šen- tjur. (slika je simbolična) IZVIR Šentjurčani pijejo vodo iz Hrastja Šentjurski občani so trenutno v večini preskrbljeni z vodo iz vodnih vrtin Hrastje. Tam se ob cesti proti Dobrini, tik pred kamnolomom nahajajo tri izjemno pomembne vrtine za šentjurski vodovod. Globoko v zemeljski površini, v surovi kamnini 120 metrov globoko se nahaja dno vrtine. Vrtine, ki so široke približno 30 centimetrov, so sestavljene tako, da so prvih 50 metrov obdane s cevjo. Na tej globini so nameščene črpalke, ki sesajo vodo iz globin vrtine. Podtalnica tako prihaja v cevi skozi špranje iz surove kamnine. Kamnolom v bližini zaenkrat še ne moti delovanja vrtin in pridobivanja vode, saj ima točno predpisano miniranje. Šentjurski vodovodarji takšen pomemben objekt v Hrastju obiskujejo vsak dan, saj je potrebna skrbna kontrola vseh aparatur. Včasih je bila praksa, da so vsako leto zavrtali kakšno raziskovalno vrtino, da bi pridobili dodatne vodne vire. V zadnjih letih so morali opustiti raziskovanje, ker jim to predstavlja prevelik finančni zalogaj. (G. A.) V zadnjem vročinskem valu so črpalke v Hrastju delovale 24 ur na dan z močjo 28 l/s, kar je izjemno. (to) Intervju ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2013. urednistvo@sentjurskenovice.5i LhJLeXj{}-32J Intervju @ »Noben otrok ni brez možnosti vključitve!« Elizabeta Jelen. Pogovarjali smo se z ravnateljico Vrtca Šentjur, ki nam je zaupala uradne podatke o številu vpisanih otrok. » Piše: Gašper Andrinek Koliko otrok je trenutno v varstvu Vrtca Šentjur? V Vrtcu Šentjur je bilo v šolskem letu 2012/2013 vključenih od 702 do 729 otrok. S 1. septembrom 2012 je bilo v vrtec vključenih 721 otrok, nato je število skozi leto naraslo do 729. Ko so se pričeli izpisi otrok, ki bodo septembra letos začeli obiskovati OŠ, smo v mesecu juniju na koncu imeli vključena 702 otroka. Nam lahko poveste zadnje podatke o sprejemu otrok v vrtec v novem šolskem letu? S 1. septembrom 2013 bo po podatkih, ki se sicer še spreminjajo, vključenih v Vrtec Šentjur 722 otrok, od tega 685 iz občine Šentjur in 37 iz drugih občin. Od tega je 181 novincev, 170 iz občine Šentjur. Otroci bodo razporejeni v vse enote našega vrtca, razen v enoto Dramlje, kjer potekajo adaptacijska dela. Glede na število in starostno strukturo vpisanih otrok smo oblikovali 40 oddelkov, od tega sta 2 oddelka - eden na Ponikvi in eden v Loki -polovična. Evidentiranih je tudi že 30 otrok za kasnejši vpis. To pomeni, da bodo starši otroka vključili v vrtec, ko bo ta dosegel pogoj starosti za vključitev v vrtec, kije 11 mesecev. Tudi te otroke bo Komisija za sprejem otrok v vrtec razvrstila po prednostnem vrstnem redu oziroma na čakalno listo. Koliko otrok je ostalo brez varstva v vrtcu? Zaradi množičnega vpisa otrok v vrtec so bili vsi otroci, ki so v roku formalnega vpisa bili vpisani v Vrtec Šentjur, obravnavani s strani Komisije za sprejem otrok v vrtec. Komisija je na podlagi pridobljenih podatkov DEJSTVA Poslanstvo vrtca Poslanstvo vrtca se glasi: Razvoj in dobro počutje vsakega otroka, starša in zaposlenega, so zapisali na uradni internetni strani vrtca. Zavzemajo se za prijazno in urejeno okolje, kjer se otroci počutijo kot doma. vpisanega otroka po kriterijih za sprejem otrok v vrtec točkovala vse otroke in določila prednostni vrstni red otrok, po katerem smo vključevali otroke v oddelke. Z ustanoviteljico Občino Šentjur smo iskali najugodnejše rešitve, da smo kljub adaptaciji enote Dramlje omogočili čim večjemu številu otrok bivanje v vrtcu. Občina je tako namenila investicijska sredstva za ureditev vodovodne napeljave za namen igralnice v bivših upravnih prostorih. Te prostore smo opremili s primernim pohištvom, zamenjali tla na hodniku in uredili garderobo. Na ta način smo pridobili prostor, ki bo namenjen oddelku za 19 otrok od 2. do 4. leta starosti. V enoti Pešnica smo prostor, ki je sicer namenjen za skupne dejavnosti otrok, namenili za prostor igralnice, kamor bo vključenih 21 otrok od 4. do 6. leta starosti iz enote Dramlje. V enoti Planina pa bosta po nekaj letih, glede na dosedanje vpise, s 1. septembrom 2013 zaživela le 2 oddelka. Za potrebe polovičnega oddelka, kljub lepo urejenem prostoru, v OŠ Planina trenutno ni otrok. V kolikor se bo pokazala potreba po vključevanju otrok v to enoto, bomo oddelek odprli sredi leta. Možnost vključitve bomo ponudili tudi otrokom iz drugih krajev, ki v enoti svojega vrtca ne bodo dobili prostega mesta. S 1. septembrom 2013 seje res izoblikovala čakalna lista, vendar smo vse starše pozvali, da lahko svojega otroka vpišejo v vrtec, vendar v enoto, kjer je prosto mesto. Vsi starši čakajočih otrok se za ponujeno možnost niso odločili in čakajo na prosto mesto izključno v izbrani enoti. Takšnih otrok je 17, od tega 14 iz občine Šentjur. Noben otrok tako ni ostal brez možnosti vključitve v Vrtec Šentjur. Lahko statistično poveste, koliko otrok, ki so v Vrtcu Šentjur, živi pod ali na pragu revščine? S podatki o socialnem stanju družin otrok, ki imajo otroke vključene v naš vrtec, razpolaga CSD, ki rešuje vloge za znižanje plačila vrtca in jih razvršča v plačne razrede. Koliko otrok je vpisanih v vrtec brezplačno? V Vrtcu Šentjur je bilo v šolskem letu 2012/13 16 otrok, ki so bili razvrščeni v 1. plačni razred, kar pomeni, da so starši upravičeni do brezplačnega programa vrtca. Ceno programa v tem primeru krijeta občina in ministrstvo. Ali si kdo izmed otrok ne more privoščiti kakšnega obroka v vrtcu? Cena programa za plačilo vrtca je oblikovana tako, da so v njo vštete vse dejavnosti in vse storitve za vse otroke enako. Starši prehrane ne plačujejo posebej, tako da je za vse otroke ne glede na socialni položaj enako poskrbljeno. Katere enote Vrtca Šentjur so maksimalno zapolnjene in katere niso ter zakaj ne? V Vrtcu Šentjur imamo za naslednje šolsko leto maksimalno zapolnjene vse oddelke, razen enote Kalobje, kjer je prostora še za štiri otroke, enote Loka, kjer je prostora še za pet otrok, ter v Slivnici, kjer je prostora še za tri otroke letnika 2011. Največje število vključenih otrok imamo v enoti Šentjur, kjer je v deset oddelkov vključenih 173 otrok, v enoti Pešnica, kjer imamo v sedem oddelkov vključenih 128 otrok in enoti Hmševec s šestimi oddelki in s 123 vključenimi otroki. Sledita Ponikva s petimi oddelki in 87 otroki in Blagovna s tremi oddelki in 56 otroki. Na Planini sta dva oddelka in 39 otrok; popolnoma polna je tudi enota Prevorje z 21 otroki. Do kdaj naj bi trajala prenova enote Dramlje? Dela v Dramljah so se že začela in potekajo v skladu z dogovorom med investitorjem, to je Občino Šentjur in izvajalcem. Pričakujemo, da bo enota z radostjo otrok, veseljem staršev in predanostjo naših delavcev ponovno zaživela v začetku leta 2014. DEJSTVA Poslanica ravnateljice »Vstopamo v novo šolsko leto, v evropsko leto usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Naj nas družijo spoznanja, da samo skupaj in z ljubeznijo ter medsebojnim spoštovanjem lahko prispevamo k vzgoji in napredku naših otrok ter k zadovoljstvu vseh nas. Vsem otrokom in njihovim staršem ter vsem sodelavcem želim veliko družinske ljubezni, potrpežljivosti in toplih objemov ter ustvarjalnih in igrivih trenutkov v našem vrtcu.« Kaj smo pridobili z novim sodobnim vrtcem v Hruševcu? Z novim vrtcem v enoti Hmševec smo pridobili nizkoenergetske prostore, ki po svoji strukturi, razporeditvi in opremi nudijo možnosti za vsestranski razvoj in učenje otrok, dobro delovno atmosfero vsem zaposlenim in predstavlja tudi prijazno okolje za starše. V vrtcu imamo šest oddelkov otrok od prvega do šestega leta starosti, dodatni prostor za otroke, prostor za izvajanje dodatne strokovne pomoči ter prostore za celotno upravo. S selitvijo uprave smo v enoti Šentjur sprostili prostore, ki so sedaj namenjeni otrokom. Ker je v vrtcu Hmševec tudi telovadnica, smo z njo pridobili prostor za gibanje otrok, izobraževanja, srečanja s starši in za druge popoldanske aktivnosti. V vrtcu je tudi kuhinja, ki je sicer v skupnem prostoru s kuhinjo OŠ Hmševec, vendar se v njej pripravlja hrana za enote: Hmševec, Planina, Slivnica in Kalobje. Koliko je zaposlenih v Vrtcu Šentjur? Predvidevamo, da bomo glede na predpisano zakonodajo s 1. septembrom 2013 sistemizirali 113 delavnih mest. Ste morali letos odpuščati? Kljub zmanjšanemu številu oddelkov odpuščanje iz poslovnih razlogov ni bilo potrebno. Delovno razmerje se je prekinilo le štirim delavcem, ki so imeli sklenjeno pogodbo za določen čas. Koliko ima občina, kot soustanoviteljica, z Vrtcem pri delovanju? Občina Šentjur kot naša ustanoviteljica ima svoje pristojnosti opredeljene v Odloku o ustanovitvi JZ Vrtca Šentjur. Dela in naloge pa izvaja v skladu z veljavno zakonodajo, ki je za to področje zelo obsežna. AFORIZEM Nova vlada je zelo hitra. Le v 100 dneh je iz visoko letečih obljub pristala na realnih tleh. (jmm) Peto leto Dnevov paradižnikov Pri degustaciji jedi je nastala precejšnja gneča. Vrtnarija Valner. Že peto leto zapored prireja dan odprtih vrat z odlično degustacijo jedi priznanih kuharjev. » Piše: Jure Godler Vrtnarija Valner že peto leto zapored pripravlja dan odprtih vrat, ki sojih poimenovali Dnevi paradižnikov. Še posebej so se letos potmdili za strokovno svetovanje, saj so obiskovalcem na vprašanja odgovarjali Slavko Zgonc, Irena Vizjak -predstavnica podjetja Volmary in Miša Pušenjak - kmetijska svetovalka KGZS Zavoda Maribor. Paradižniki in paprike Tradicionalno so pripravili tudi pokušanje vseh možnih vrst paradižnikov in paprik. Pokusiti je bilo moč 29 sort paradižnikov in 19 sort paprik. Na ta način si je lahko vsak obiskovalec izbral svoj najljubši okus in bo sadiko tistega kupil naslednje leto. Na ogled so postavili še deset sort paradižnikov in paprik več kot za pokušino. »Letos smo predstavili kar šest novih sort paradižnikov, za naslednje leto pa pripravljamo še širši asortiment sort,« nam je povedala Klavdija Valner Jovan. Tokrat so na ogled postavili tudi zelišča, ki so bila tematsko razdeljena. Zelenjava in kulinarika gresta z roko v roki. Na kulinaričnem kotičku se je kar trlo priznanih imen slovenske kuhinje: Borut Jovan, Bine Volčič - zmagovalec TV oddaje Gostilna išče šefa, Branko Podmenik, Igor Jagodič in Marko Pavčnik. Vsak od njih je pripravljal svojo specialiteto kar na kraju samem, vsi pa so morali pošteno zavihati rokave, da so ustregli velikemu povpraševanju. »Zelo smo zadovoljni z obiskom, kar nam daje nov zagon za naslednje leto,« je bila zadovoljna Valner Jovanova. Razstavljenih je bilo 39 sort paradižnikov in 19 sort paprik. Iz naših krajev Dnevni bar Gams iz Zg. Ložnice vsak dan vabi na odlično jutranjo kavo s sladkim rogljičkom, zraven tega vam ponuja Gamsoi zajtrk, za najmlajše pa Čokolino. Vabljeni Rekreativci skozi Šentjur Kolesarjenje. Krepi telo in duha, Rekreatur pa še moštveni duh. » Piše: Zoran Borovšak Rekreatur je izjemno zanimivo zasnovana dirka, ki temelji na krepitvi ekipnega duha in na uživanju v kolesarjenju. Sestavljena je iz treh etap in prologa. Dirka poteka štiri dni, speljana pa je po zanimivih območjih Slovenije izven prometnih in turističnih poti, s poudarkom na spoznavanju kulturne in naravne dediščine območja. Celotna dirka je dolga okrog 360 kilometrov. Zmagovalec dirke ni najhitrejša ekipa, ampak tista, ki se najbolj približa povprečnemu času vseh ekip. Letos se je dirke udeležilo 40 ekip oziroma več kot 200 posameznikov. Nič ni prezahtevno Letos je bila skozi Šentjur speljana najzahtevnejša etapa. Kolesarji so 24. avgusta prevozili 111 kilometrov, zahtevnost pa je dodala kar 1.323 premaganih višinskih metrov. Kontrolna točka je bila v Zgornjem trgu, kjer so si kolesarji ožigosali knjižico, se seznanili z zgodovino New Swing Quarteta in odpeli del ene izmed njihovih pesmi. V sklopu Turistično-infor-macijskega centra Šentjur (TIC) so lokalni ponudniki izdelkov in storitev pripravili tudi predstavitev v Ipavčevem vrtu, kjer so se kolesarji lahko okrepčali in spočili. Poskrbljeno je bilo tudi za zdravje kolesarjev, saj jih je celotno pot spremljalo reševalno vozilo, ki pa k sreči ni posredovalo. Vsem kolesarjem je bil Šentjur, razen zadnjega vzpona pred kontrolno točko, izjemno všeč, veliko pa se jih bo k nam še kdaj vrnilo. AFORIZEM r Bližajo se volitve. V Šentjurju bomo spet dobili nov kulturni dom in obvoznico, (j m m) Jože Lunežnik s.p., Zg. Ložnica - Različni coctaili -Mesečnivikendpartyi Želimo si gasilski dom PGD Prevorje. Praznovali so 40. obletnico ustanovitve. » Piše: Jure Godler Na Prevorju so v soboto, 17. avgusta, praznovali 40 let od ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Prevorje. Začeli so slavnostno - z gasilsko parado. Tako so se po nosilcih zastav in praporov zvrstili še častna enota, ešalon gasilske mladine ter ešalona članov in članic. »Ljudje se tako danes kot pred 40 leti zavedamo velikega pomena prostovoljstva. Gasilcev ne ustavijo ne besni plameni ne silovite vode in druge nevšečnosti, ki ogrožajo naša življenja,« je začel svoj slavnostni govor predsednik PGD Prevorje Jure Jevšnik. Sploh v manjših krajih so aktivna gasilska društva tista, ki nase prevzemajo organizacije veliko prireditev na vseh področjih. Gasilski dom »Zgled ste lahko marsikateremu društvu, kako gojite medgeneracijski odnos. Da znate delati z mladimi, ste dokazali, ko ste pionirsko ekipo mladih gasilcev popeljali celo na državno tekmovanje,« ni varčeval s pohvalami predstavnik Gasilske zveze Šentjur Aleš Guzej. »Tudi pri GZ Šentjur se zavedamo vaših težav s prostori gasilskega doma in vam bomo v prizadevanjih v tej smeri stali ob strani,« je še nadaljeval. Podporo za nove prostore je dal tudi Damjan Maček, predsednik Sveta KS Prevorje. Izpostavil je, da so prostori ključnega pomena za opravljanje njihovih nalog. Konec leta 2012 so pridobili gradbeno dovoljenje. »Verjamemo, da ima društvo vizijo, cilje, voljo in znanje,« je slavnostni govor nadaljeval Maček. »V Občini Šentjur se zavedamo pomena gasilstva. Gasilci v lokalnem prostoru spodbujajo prostovoljstvo, humanost, sodelovanje in povezovanje med ljudmi,« je hvalospev gasilcem začel tudi župan mag. Marko Diaci. Občina Šentjur za delovanje gasilstva namenja slabih 200.000 EUR na leto. »Brez zunanjih virov sredstev pri gradnji novega gasilskega doma ne bo šlo,« je dodal Diaci. Računajo namreč na razpis finančne perspektive 2014-2020 za obnovo in razvoj vasi, Ustanovnim članom gasilskega društva na Prevorju gre zasluga, da imajo danes lastno društvo. kamor se bodo prijavili s prevorskim gasilskim domom. Priznanja Podelili so tudi priznanja GZ Šentjur III. stopnje. Prejeli so jih Damjan Maček, Silvo Obrez, Zvonko Polšak, Radovan Pohajač in Polona Škoberne. Priznanja II. stopnje sta prejela Robert Vinkler in Adolf Pohajač, priznanja I. stopnje pa Jože Užmah in Marija Teržan. Državno priznanje - plamenico GZ Slovenije II. stopnje sta prejela Anton Maček ml. in Boštjan Novak - poveljnik PGD Prevorje. Priznanja sta podelila poveljnik GZ Šentjur Martin Cmok in predstavnik GZ Slovenije Bojan Hrepernik. Gasilsko odlikovanje III. stopnje je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Prevorje za dolgoletno delovanje. Proslavo si je ogledalo le majhno število obiskovalcev. Zaradi izpada ozvočenja so govore in napovedovalko Aleksandro Borštnar Maček slišali le gasilci v prvih vrstah. Ko so ozvočenje ponovno usposobili, sta skupaj nastopili še citrarka Jasmina Levičar in pevka Martina Zapušek. Za zabavo do poznih jutranjih ur je poskrbel ansambel Okrogli muzikantje. Organizatorje poskrbel tudi za srečelov. DEJSTVA V Prejemniki priznanj Društvena priznanja so prejeli Anton Maček st., Nataša Vinkler, Franci Pacek, Mitja Žerak, Ivan Šalamon, Srečko Polšak, Aleksander Maček, Silvester Jevšnik, Anton Kladnik, Jože Marčen, Jože Polutnik, Vlado Polutnik, Boštjan Melanšek, Marjan Obrez, Milan Obrez, Majda Rezec in Roman Polšak. Tradicionalna gasilska noč PGD Lokarje. Gasilci z območja Blagovne so pripravili tradicionalno tekmovanje in zabavo. » Piše: Vid Aužner Prostovoljno gasilsko društvo Lokarje na vsako prvo soboto v začetku avgusta pripravi tradicionalno prireditev z imenom Gasilska noč in zabavnim programom ter tekmovanjem. Gasilske noči se je poleg domačih gasilskih ekip udeležila tudi ekipa gostov iz Nemčije. Vaja Loeshengrif se je izvajala po pravilih CTIF. Med seboj se je pomerilo 15 moških in 3 ženske ekipe, ki jim je razdelitveni del določil desetar. Tekmovanje, zabava in gostje Po prihodu na tekmovalni prostor ekipa pripravi orodje in se postavi za startno črto. Izvedba vaje se prične na povelje desetarja. Pri moških ekipah so se zmage razveselili člani PGD Gorenje nad Zrečami, na drugem mestu so pristali člani PGD Ponikva, s tretjim mestom pa so se morali zadovoljiti člani PGD Zabu-kovica. V kategoriji ženskih ekip je zmagala ekipa iz Velike Pirešice, na drugem mestu so bile članice PGD Kalobje, tretje pa iz PGD Ponikva.. Ko je vročina pričela malo popuščati, seje prireditveni prostor začel polniti z obiskovalci. Ob 20. uri se je pričel zabavni del prireditve, k-jer je za zabavo skrbel ansambel Bitenc. Za vse obiskovalce je bilo dobro poskrbljeno s hrano in pijačo. Manjkal ni niti bogat srečelov. Nemški gostje PGD Lokarje sodeluje z gasilskim društvom Kirschhausen od leta 1987 dalje. »Namreč tega leta sta nam naša rojaka Hermina in Franc Rančigaj kupila in podarila gasilsko vozilo Unimog PGD Lokarje,« nam zaupa Janko Pušnik. Takrat pa so lokarski nemški in gasilci navezali stike in se redno obiskujejo. Pred leti jih je prišlo v Slovenijo okoli 50. Ogledali so si lepote naše dežele, zaželeli pa so si celo verski obred - sveto mašo, ki so jo izvedli na Ponikvi. »Tako naše sodelovanje poteka že več kot 25 let,« pove Pušnik. Vsako leto se prijatelji gasilci iz Nemčije udeležijo Lokarske prireditve. Letošnji obisk je trajal od petka do nedelje. V petek je bil sprejem, družabni večer. V soboto so si ogledali Vitanjski vesoljski center in se podali na vožnjo z »Jezersko kraljico« po Šmartinskem jezeru. V nedeljo so se gostje odpravili domov. DEJSTVA PGD Lokarje Prostovoljno gasilsko društvo Lokarje ima svoj sedež v gasilskem domu na Selah in organizacijsko spada v GZ Šentjur. Po kategorizaciji gasilskih društev je uvrščeno v 2. kategorijo. Sicer pa ima društvo tudi dolgoletno tradicijo, saj je bilo ustanovljeno že leta 1900. Predsednik društva je Jože Župane, poveljnik pa Franc Korenjak. Kozjanski raj na Prevorju Jezikovni tabor. Otroci stkali čezmejna prijateljstva. » Piše: Jasna Romih Na kmetiji Zdolšek so otroci zakurili ogenj in pekli koruzo. Število jezikovnih taborov in njihova obiskanost skozi zadnja leta narašča. Tabor poučevanja, druženja, pa tudi zabave, kakor bi mu lahko rekli, je že šesto leto zapored potekal tudi v osrčju Kozjanskega na Prevorju in Ponikvi ter v Tuhinjski dolini. Kot novost pa je v letošnjem letu organizator taborov, podjetje SAMA Navitas d. o. o, tabore dodatno tematsko obogatil, kar se je glede na odziv izkazalo za pravi korak. Spoznavanje kulture Poleg jezikovnega pomena tabora so otroci spoznavali tudi slovensko kulturo, kulturno dediščino, podeželje in njegovo tradicijo, kjer so po besedah Aleksandre Borštnar Maček, vodje projektov, pozabili na mestni vrvež in so bili v stiku z naravo ter s sabo. Otroci so se tako na taborih spoznavali z naravo, s kmečkim življenjem in z živalmi. Na kmetiji Maček, na ekološki kmetiji Bizjak in na izletniško-turistični kmetiji Hiša s tradicijo Zdolšek 1824 so se tako seznanili s kmečkimi opravili, saj so kosili in grabili travo, poskrbeli in se spoprijateljili z živalmi, molzli krave ter si ogledali stare pripomočke za delo na kmetiji. Ob večerih pa so ob tabornem ognju peli in opazovali zvezde skozi teleskop. Nedvomno je bilo posebno doživetje za otroke spanje na seniku. Tuji jeziki Za kakovostno izvedbo tabora so poskrbeli spremljevalci in pedagogi, ki jim lahko pripišemo zaslugo za ustvarjalno vzdušje na didaktično vodenih delavnicah. DEJSTVA Kozjanski raj je v letošnjem letu bil še bolj zastopan s strani tujine v primerjavi s preteklimi leti. Največ gostujočih otrok iz tujine je prišlo iz sosednje Italije, prišli pa so tudi iz ZDA, Velike Britanije in Kazahstana. Na sedemdnevnem Foto-športnem taboru na Prevorju so se tako otroci učili angleškega, nemškega in španskega jezika. Ob vodstvu naravne govorke angleškega jezika Katherine Blundell pa so otroci poleg jezika spoznavali tudi osnove fotografije, ustvarili čisto pravo temnico ter vse naučeno znanje preizkusili na terenu in nato tudi obdelali fotografije. Svoje najljubše fotografije so uokvirili z lastnoročno izdelanimi okvirji. Posneli so tudi video, ki so ga ponudili na ogled na zaključni prireditvi za starše. V Okrogu na Ponikvi pa je v okviru petdnevnega tabora prijazno medse sprejela otroke kmetija Hiša s tradicijo Zdolšek 1824. Tu so se mlajši učili angleščino, otroci iz tujine pa se spoznavali s slovenščino. Skozi številne delavnice so razvijali svojo domišljijo ter ustvarjalnost, vsebine teh delavnic pa so utrjevali skozi igre, pesmi, dialoge, risanje in zgodbe v tujem jeziku. AFORIZEM r Če bi ukinili subvencije, ne bi bilo potrebno obdavčiti zemlje in gozdov, (jmm) @ Iz naših krajev ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2013. urednistvo@sentjurskenovice.si ULULkTp-J s.^.sk. ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2013. IjIeAj[(33 urednistvo@sentjurskenovice.si S klopotcem v jesen Sveta Helena. Na lepo nedeljo so v Javorju postavili klopotec in se družili z ostalimi Javorčani. » Piše: Vid Aužner Na praznik lepe nedelje pri sveti Heleni, ki so ga Javorčani začeli z mašo in procesijo okoli cerkve, so se člani vinogradniškega društva dogovorili, da ob tej priliki postavijo tudi klopotec. Ta dogodek bi naj bil kot nekakšen uvod v jesenski čas, posvečen svetemu Martinu, z nazivom Martin na star način. Takrat se praznuje v cerkvi tudi maša Martinove nedelje. Dogodka postavitve klopotca se je udeležilo nekaj predstavnikov iz kraja Javorje nad Škofjo Loko. Bili so povabljeni ob srečanju petih krajev iz Slovenije z imenom Javorje. Povabili so jih člani vinogradniškega društva Sv. Helena. Teh praznikov pa seveda ni brez ljudi, članov društva, ki jih je župnik Marko Šraml tudi blagoslovil. Klopotec Klopotec je simbol vinorodnih krajev po vsej Sloveniji. Je lesena mehanska naprava na visokem lesenem drogu, podobna mlinu na veter. Ob svojem delovanju ustvarja ropot z lesenimi kladivi, ki ob vrtenju tolčejo po deski. Zaradi tega se uporablja kot ptičje strašilo. Martinova prireditev pri sv. Heleni bo letos že šesta po vrsti, ki se bo zgodila 10. novembra na že znani lokaciji. Franci Žurej, ki je tudi med vodji te prireditve, nam je zaupal, da bodo letos skupaj s pomočjo drugih društev na križišču v Gorici pri Slivnici postavili veliko prešo kot nekakšen znak njihovega vinorodnega kraja. Ko je bil klopotec uspešno postavljen, je sledil še blagoslov ter kratka molitev župnika. S pogostitvijo dobre kapljice in z glasom harmonike pa je bil lep nedeljski zaključek. 0 ZAVOD SALESIANUM OE PUM Celje Don Boskov trg 1 3000 Celje Si doma brez dela in zaključene šole? Bi se lotil novih, zanimivih stvari; se naučil spretnosti, ki ti bodo koristile v življenju? Bi rad končal šolo, si našel delo in postal samostojen? Če si star od 15 do 25 let, nisi v šoli in si brez dela, spoznaj program PUM (projektno učenje za mlade), kjer imaš priložnost za druženje, delo, izobraževanje in zabavo! Oglasi se pri nas od ponedeljka do četrtka med 8.00 in 13.00 uro, v petek do 12.00. Več na http://www.donbosko.si/celie/oum 03 54148 33 ali 031832 404, pum@salve.si _________________Pridi v PUM po pogum, kjer imamo prostor tudi zate!_______________ Ko igram na citre, odtavam v drug svet Jasmina Levičar. Svoj kruh si bo služila s poučevanjem citer. » Pogovarjal seje: Jure Godler » Foto: Jure Godler Citrarka Jasmina Levičar prihaja iz Senovega, a že nekaj let živi na Prevorju. Sebe opiše kot nasmejano, pozitivno in radovedno osebo. Rada spoznava nove ljudi in okolje, še vedno pa najde čas, da se posveti svoji družini in svojima dvema otrokoma. Ob pogledu skozi domače okno vidi prevorsko prostranstvo in to ji da svežo energijo za delovni dan. Poznamo vas po igranju na citre. Zakaj ta instrument? Moja prva želja je bilo igranje klavirja, ki sem ga imela možnost slišati, saj so ga v Senovem imeli spodnji sosedje. Zaradi prostorske stiske mi je mama predlagala, da bi igrala citre, ki jih je imel zgornji sosed /smeh/. Ta nam je zaigral skladbo Tretji človek in v citre sem se zaradi nežnih in harmoničnih tonov takoj zaljubila. Kje ste se izobraževali? Začela sem pri učitelju Miranu Kozoletu iz Senovega. K njemu še danes rada pridem, saj mi naredi kakšen nov aranžma. Ima poseben stil igranja, ki mi je všeč in ga želim tudi sama razviti. Oba igrava na dunajsko uglasitev, ki je pri nas postala skoraj že redkost. Izobraževanje sem nadaljevala pri C iti Galič in Mateji Količ v Glasbeni šoli Brežice. Še vedno pa se izobražujem in iščem nove možnosti igranja. Ravno pred dobrim tednom sem se udeležila mojstrskega tečaja za citre v Štanjelu, kjer je poučeval priznan avstrijski učitelj citer Harald Oberlechner, ki na citre igra tudi jazz in blues. Citre pa tudi poučujete ... Drži, citre poučujem že 15 let. Začela sem že konec srednje šole in sem poučevala po različnih glasbenih šolah po Sloveniji. Vesela sem, da j moji učenci radi prihajajo na I ure in prejemajo visoka odličja I na državnih in mednarodnih Miinchnu, zato pa poznamo tudi dve uglasitvi citer, poimenovani po teh dveh mestih. Kaj pa vpliva na kvaliteto zvoka citer? Starejše citre zvenijo lepše, kajne? Na zvok zagotovo veliko vpliva kvaliteta lesa. Pred kratkim sem si kupila citre iz leta 1955, ki so popolnoma obnovljene in zvenijo fantastično. Seveda pa mora biti tudi vse ostalo na pravem mestu /smeh/. Poznamo šolske in koncertne citre, ki se lahko razlikujejo po obliki od tradicionalnih do sodobnih oblik, kot tudi po uglasitvi (basovske, altovske, kvintne citre). Seveda je jakost zvoka odvisna tudi od velikosti citer. Citre je težko igrati brez primernega ozvočenja ali resonančnih miz, zato pa jih redko uvrščajo v kakšne orkestre. Bodo citre vedno bolj popularne? Mislim, da citre postajajo vse bolj popularne in zanimive, tako za igranje kot poslušanje, ravno zaradi glasbene širine. Vedno bolj se bodo uveljavljale, predvsem v krogih, ki so glasbeno osveščeni in znajo prisluhniti tako moderni, kot tudi stari glasbi in klasiki. Še vedno pa bodo na citrah zvenele ljudska in domača glasba ter tudi popularna glasba. Citre se še vedno razvijajo, nove oblike, novi načini igranja, iskanje novih zvenov. Jasmina Levičar poučuje citre že 15 let. tekmovanjih. Nazadnje sta letos v Štanjelu Gašper in Maruša Vidmar, oba moja učenca, prejela zlati odličji na mednarodnem tekmovanju Svirel. Koncerte organiziram tudi sama, zadnji je bil Citrarska pomlad na Prevorju, kjer so se predstavili vsi moji učenci in zanimivi gostje. Poučujem tudi starejše, ki imajo željo po igranju, voljo in vztrajnost. Volja in vztrajnost pa veljata tudi za mlajše učence, ki lahko pričnejo z igranjem že okrog 8. leta starosti. Sami pa boste začeli novo poslovno pot? Pred kratkim sem odprla svoje podjetje kot rezultat petmesečnega izobraževanja v projektu Podjetno v svet podjetnišva v organizaciji Razvojne agencije Savinjske regije. Podjetje se imenuje Glas citer (www. GlasCiter.si). S tem imenom želim prikazati citre kot medij, preko katerega bi izražali svoj glas srca, svoja občutja, svoj bit. Tako bi se preko citer sproščali in ustvarjali s strunami. Citre postajajo vedno bolj zanimiv inštrument. Zakaj? Nekje po drugi svetovni vojni so se citre ponovno začele pojavljati. Veliko vlogo je pri prebujanju instrumenta imel Miha Dovžan. Citer se je držal prizvok, da so ljudski instrument, da so manjvredne in neprimerne za glasbeno šolo in za višje standarde. Danes pa tudi diplomirane citrarke, kot so Irena Zdolšek in druge, dokazujejo, da na citre lahko igraš široko paleto glasbe in so primerne za poučevanje v glasbenih šolah kot tudi za koncertiranje. Kateri inštrument je bil predhodnik citer? Na Slovenskem so avtentične bordunske citre. Te citre so si svoj čas godci izdelovali kar sami, so enostavne za igranje, vendar zven ni tako harmoničen, kot smo ga navajeni iz koncertnih citer, ki jih igramo današnji citrarji. Koncertne citre so mlade po nastanku, saj so se razvijale v 19. stoletju v dveh centrih - na Dunaju in v DEJSTVA ^Približati se željam »Citre želim približati posamezniku na način, ki mu najbolj ustreza,« pravi Levičarjeva. Zaradi široke palete glasbenih zvrsti se lahko osredotočimo na želeno zvrst in to razvijamo. Tako si učenci sami izbirajo, kaj bi igrali, hkrati pa imajo možnosti za nastope in tekmovanja. Levičarjeva poučuje citre na OŠ Slivnica pri Celju, OŠ Lesično in P05 Prevorje, poučevanje pa namerava razširiti na šole, ki so sicer oddaljene od glasbenih šol. Tretja obletnica Mattcafeja Mattcafe. Kavarna v šentjurski tržnici je praznovala obletnico obstoja s številnimi nastopajočimi. » Piše: Jure Godler Tretje obletnice kavarnice so se udeležili predvsem mladi. V soboto, 17. avgusta, je šentjurska kavarna Mattcafe z najemnikom Matjažem Fiderškom praznovala svojo tretjo obletnico. Ker seje Fideršek v preteklosti že soočil z organizacijo družabnih prireditev - modna revija, likovna razstava itd., mu tudi organizacija te prireditve ni predstavljala pretiranih preglavic, ampak vsako obletnico nadgradi z več in boljšimi nastopajočimi. Obiskovalci prostora sicer niso zapolnili vse do zadnjega kotička, kljub zastonjski pici iz Žonte, ki jo je častil Mattcafe. Predstavila se je skupina Žabice, ki jo poznamo iz TV-šova Slovenija ima talent, vendar v manjši, štiričlanski zasedbi. Izvedli so nekaj uspešnih metov dekletca, kije ob tem pokazalo tudi svojo gibčnost. Neodzivno občinstvo Veliko pozornosti je požel tudi metalec ognja, ki je s svojimi veščinami v krotitvi vročih palic in ostalih pripomočkov pritegnil pozornost občinstva. Že uvodoma pa so zaplesali break dancerji, ki so prikazali obilico plesnega znanja, tudi vrtenja na čeladi in vratolomnih skokov. Mladi so še največ pozornosti namenjali pici, ki so jo redno prinašali in je tudi kmalu po prihodu izginila kot kafra - v lačnih želodcih seveda. Pozornost občinstva sta pritegnili tudi mični go-go plesalki, ki sta plesali ob ritmih glasbe DJ Mr. Deeja, ki je izpolnil tudi marsikatero glasbeno željo. Organizatorje poskrbel tudi za okusne cocktaile in pokušino nove vodke ob pomoči seksi hostes. »Zadovoljen sem s priredi- tvijo, ki je odlično uspela. Mislim, da smo mladim popestrili vsaj en dan zadnjih dni počitnic, kar pa je bil tudi naš namen,« je na koncu povedal Fideršek. Tretje obletnice kavarnice so se udeležili predvsem mladi. AFORIZEM Najboljša mesta pri koritu dobijo prasci. (jmm) OB SLIVNIŠKEM JEZERU istival. Big band Šentjur jev so-organizaciji z Ramno na Slivniškem jezeru pripravil prvi pravi Ramnajazz festival. » Piše in fotografira: Vid Aužner ODLIČNI PEVKI Bigbandovci z odličnirrS vokalistkama Nijolinp Novak in Matejo Rajh Jager ob zaključku lati no ritqjfl|*' Manjša zasedba banda z imenom WannaBees. Predsednik Big banda Šentjur večkrat prevzame S pravo uverturo v večer je Maruši Malec uspelo tudi pevske vloge. pričarati prisotnost Amy VVinehouse. Big bandovci so z jazz ritmi pričarali nadpovprečen večer. Ta Ramni ob I Slivniškem je-^1 zeru v Gorici -L ^1 pri Slivnici se je v soboto, 3. avgusta, odvijal prvi Ramna jazz Festival, namenjen raznolikim glasbenim zvrstem, ki so kakorkoli povezane z jazzom. Zaradi velike poletne vročine so organizatorji premaknili začetek po 19. uri, ko je vročina že malo popustila. Kot prvi se je najprej v manjši zasedbi predstavil band, pod imenom WannaBess, z Marušo Malec, ki je interpretirala pesmi preminule Amy VVinehouse. Vodja manjše zasedbe je Matic Plemenitaš, celotno skupino Big Banda Šentjur pa vodi Marko Golež. Največji hiti Za to priložnost so pripravili največje hite Michaela Bubleja, Norah Jones, Franka Sinatre ter ostale znane zim- zelene zasedbe. Večer je soo- Tvvice. blikoval tudi mladi kitarist in Sledil je latino koncert do-skladatelj Klemen Smolej, ki mačega Big banda Šentjur, je z vročico noči ustvaril pravo kjer so bigbandovci ob koncu jazz improvizacijo na kitari, nadaljevali s koncertom latino Poleg tega pa smo lahko slišali ritmov in melodij, ki smo jih še izvrstne saksofoniste, ki so zagotovo prepoznali. Poleg z interpretacijami predstavili big banda sta zapeli odlični svoj najnovejši projekt Nice vokalistki Mateja Rajh Jager NA RAMNI BODO ŠE PRIREJALI TOVRSTNE PRIREDITVE in Nikolina Novak. Po koncertu je sledil še latino after-party, za glasbeno vzdušje pa sta do jutranjih ur skrbela DJ Romario in DJ Minless (»The DJ's company«). Da pa je bil latino občutek še bolj pristen, so pripravili cocktail bar z najrazličnejšimi alkoholnimi in brezalkoholnimi cocktaili. Prireditev na tako idiličnem mesto se je izkazala za odlično potezo, saj so bili obiskovalci in nastopajoči zelo zadovoljni. Naj bučna juha Društvo kmetic Mavrica Šentjur. Letos so skuhale najboljšo bučno juho. » Piše: Milenka Blaževič » Foto: Milenka Blaževič Članice društev kmečkih žena iz vse Slovenije so se v Podčetrtku že tretje leto potegovale za lovoriko v kuhanju bučne juhe. Nastopilo je šest ekip: domačinke Društvo kmetic Ajda, Društvo žena Občine Rogatec, Društvo podeželskih žena Marin iz Pivke, Društvo Ajda Starše na Dravskem polju, Društvo žena Mlin-še - Kolovrat Izlake in Društvo kmetic Mavrica Šentjur. Zbrane žene je pozdravil Peter Mišja, župan Občine Podčetrtek in predsednik Turistične zveze Slovenije, ki je tudi predsedoval ocenjevalni komisiji v sodelovanju z Ireno Kos iz kmetijsko svetovalne službe in Barbaro Kolar, mlado kmetico leta 2011. Sledila so navodila za kuhanje, ki je trajalo eno uro. Lupljenje, strganje, sekljanje, ribanje in kuhanje so poleg komisije ocenjevali tudi številni obiskovalci. Najboljše V vsakem loncu različni dodatki zelenjave in začimb, kar je dalo juham poseben okus in vonj. Komisija je ocenjevala skladno uporabo živil, zelišč, začimb in videz ter okus. Ekipe so z veliko nestrpnostjo pričakovale mnenje komisije. Pred proglasitvijo je Peter Mišja čestital vsem kuharicam, čestitkam se je pridružila Francka Javeršek, predsednica domače ekipe DK Ajda. Za najboljšo bučno juho je bila razglašena juha Društva kmetic Mavrica Šentjur. »Ko smo se peljale v Podčetrtek, smo se pogovarjale, kaj, če bomo zmagale. Še zdaj ne moremo verjeti, da je res, srečne smo in ponosne,« so povedale zmagovalke Dragica Dobnik, Hermina Sovič in Angelca Pevec. Zmagovalke s člani komisije in Francko Javeršek. Upokojenci na Pokljuki Člani Društva upokojencev Šentjur so se s svojo planinsko sekcijo odpravili na planinski pohod po Pokljuki. Udeležba je bila polnoštevilna. Razdelili so se v dve skupini. Planinska skupina se je odpravila na krajši nezahtevni pohod do koče na Uskovnici. Pot jih je vodila po gozdni poti mimo energetskih točk, ki so jih nekateri preverjali, če resnično delujejo. Pot j e bila lepa, s čistimi razgledi po mogočnih vrhovih Julijcev z najvišjim Triglavom. Na koči Uskovnica so se okrepčali z enolončnicami ali pa z dobrim domačim kislim mlekom. Tisti, ki so ostali na Rudnem polju pri Šport hotelu, so lahko občudovali športnike na poletnem treningu biatlona ter smučarje tekače. Na povratku s Pokljuke so naredili krajši postanek na Bledu za posladek s slastno, tradicionalno kremšnito. Za ogled ali pohod okoli jezera ni bilo časa, zato so se sprehodili po parku ob ježem, naredili nekaj posnetkov in nadaljevali pot do Brezja, kjer so si ogledali baziliko Marije pomagaj. Pozno zvečer so se vsi zadovoljni vrnili domov. (V. A.) Heroji časa Jože Marinč. Znani likovnik je razstavljal v šentjurski knjižnici. » Piše: Vid Aužner Jože Marinč je slikar barve, ima jo preprosto rečeno rad in barve mu služijo. V Šentjurski knjižnici je od 5. avgusta do 7. septembra na ogled likovna razstava Jožeta Marinča »Heroji časa«. V Šentjurju redkokdaj gostijo takšne razstave akademskih slikarjev, zato je še toliko bolj zanimiva. Zapis o razstavi Heroji časa je kratek zapis o času, kot ga dojema Jože Marinč, in o herojih, ki jih razkrivajo v stoletjih zapisane zgodbe. Marinč je eden najbolj znanih, zanimivih in nenehno ustvarjajočih umetnikov, ki svoje poslanstvo opravljajo s strastjo, predvsem pa z nenehno predanostjo delu in komunikaciji z likovnim občestvom. Njegova dela so na različne načine vedno prisotna ali z razstavami ali pa, še posebej v zadnjem času, z aktivističnimi prikazi razmerja med sodobno dmžbo, umetnostjo in umetnikom. Najnovejša dela bi lahko označili kot dela, ki raziskujejo sledi časa, razkrite z odkritimi - ra- zrezanimi plastmi, skrbno naloženimi v času. V njih so odkrite črte življenja, preseki nekih zgodb, ki so bile zapisane, umetnik pa seje sam odločil, kako bo te zapise odrezal in katere bo izbral. DEJSTVO GJlfcp3 Jože Marinč ... se je rodil 19.3.1954 na Dolnji Brigi pri Kočevski Reki. Končal je Šolo za oblikovanje v Ljubljani leta 1973. Nadaljeval je pedagoško akademijo in nato akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1979 tudi diplomiral. Od leta 1979 do 1981 pa je obiskoval slikarsko specialko pri profesorju Berniku. Ukvarja se s slikarstvom, kiparstvom, grafiko ter s poslikavo notranjih prostorov in zunanjih objektov. Je prejemnik številnih nagrad, doma in na tujem pa se je že predstavil s številnimi samostojnimi [več kot 70) in skupinskimi [več kot 100) razstavami. Dan ni minil brez skupinske fotografije vseh udeležencev. (S) Naši ljudje Sodeloval že z Umekom ^ Zlatko Drovenik. Pogovarjali smo se z mladim ustvarjalcem videoposnetkov, kije posnel že dva videospota, s priznanim slovenskim glasbenikom. » Piše: Gašper Andrinek Kaj pomeni ZDart? To je kratica iz mojega imena in priimka. S tem sem se začel predstavljati kot avtor izdelkov. Zaenkrat še nimam sicer svoje firme / smeh/, ampak nekaj sem si moral izbrati, da me bodo ljudje prepoznali. Kako se ti je uspelo povezati z enim najbolj znanih DJ-ev na svetu - Umekom? Prijatelj, ki je fotografiral za neko spletno stran, mi je predlagal, ker je vedel, da rad snemam, če grem zraven njega na 20. obletnico Umekovega delovanja v kultni izolski klub Ambasada Gavioli. Predlog se mi je zdel zanimiv in sem preprosto zagrabil priložnost. Na začetku še nisem takoj uradno snemal za njega, seveda. Njegov uradni video je postal, ko sem po nekaj dneh poslal svoj izdelek njegovemu menedžerju, ki ga je nato Umek zagrabil. Videl je, daje zadeva dobra in sprejel, saj mu nihče ni uradno snemal ob njegovi obletnici. Sodeluješ tudi s priznanim slovenskim raparjem - Rokom Terkajem? Ja, z njim pa malo bolj kot z Umekom. Do najinega sodelovanja je prvič prišlo v spletni oddaji, ki sva jo ustvarjala s prijateljem iz srednje šole, ko je bil najin gost. No, na koncu je videl, da sem resen pri svojem delu in smo se dogovorili za snemanje videospota, ki si ga že lahko ogledate. Kakšna je ta spletna oddaja? Cilj te oddaje je bil, da mladi perspektivni in neuveljavljeni raperji v določenem času predstavijo po njihovem mnenju najboljši del kakšnega njihovega komada. Jaz sem ustvaril cel dizajn, uvodno in zaključno špico, montažo, snemal sem, kolega, ki je tudi sam glasbenik, pa je iskal mlade talente. Naredila sva vsega skupaj 11 epizod in imela nekje po tisoč ogledov na oddajo, kar se mi pa zdi premalo. Mislim, da če bi predstavljala kakšno narodno-zabavno glasbo, bi verjetno imela precej več ogledov / smeh/. Koliko časa ti vzame za snemanje videospot? Kakšen dober mesec. Od tega so recimo, trije snemalni dnevi. Potem pa ti veliko časa vzame Kariera v videoprodukciji bo pri nas težko dosegljiva. seveda montaža. Delal sem vse sam. Dobil sem posnet zvok v studiu, potem pa sem sinhroniziral sam. Kako in kam naprej? Zanima me predvsem video produkcija, kar pa se mi zdi v Sloveniji težko dosegljivo. Torej čaka me ali tujina ali pa, da mi res uspe ustvariti kakšno manjše podjetje, kjer bi se ukvarjal z grafičnim oblikovanjem, s fotografiranjem, snemanjem itd., vse v enem tako rekoč. Drugače pa me zanima seveda tudi delo na televiziji. Z izjemno paroprepustno barvo JUPOL Classic boste sedaj lahko enostavno pobarvali še več, saj vam bomo med 1. septembrom in 15. oktobrom podarili kar 10 odstotkov dodatne barve. Za vse, ki pleskanja še niste vešči, smo pripravili brezplačno JUB-ovo malo šolo pleskanja, ki bo potekala v JUB Design Studiu v Dolu pri Ljubljani. Termini: 18.9., 24.9., 16.10,20.11. in 18.12.2013 ob 16. uri. Vaše prijave sprejemamo na info@jub.si ali na brezplačno tel.št.: 080/15-56. Več na www.jub.si Naši ljudje (S) Talent, volja in trdo delo Simona Romih. Mlada, a polna cvetličarskih uspehov. » Piše: Jasna Romih Simona, po poklicu cvetličarka in hortikulturna tehnica, danes študentka prvega letnika na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, se pri svojih dvajsetih letih lahko pohvali s številnimi uspehi s področja floristike. Njen recept za uspeh je veselje do dela, pri čemer odkrito priznava, da jo vrtnarjenje sprošča, narava pa je tista, ki jo pomirja in ji daje moč za nove izzive. Že kot otroka so jo privabljale domače gredice, s katerih je vedno znova in znova nabirala rožice, šopki pa so vedno krasili prostore njihove hiše. Ob konče-vanju osnovne šole je prišla do spoznanja, da soji roke podarjene za ustvarjanje. Tako se je ob podpori družine vpisala na Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Njena poklicna izbira je bila vsekakor pravilna, ob čemer vsem otrokom in njihovim staršem, ki se še odločajo za svoj poklic, polaga na srce: »Najpomembnejše je, da se otrok odloči sam, z vsem srcem in dušo. Brez vpliva splošnih imen izobraževalnih ustanov in programov.« Uspehi v Sloveniji in tujini Ljubezen do cvetličarstva in narave, veliko vloženega truda in neprespanih noči ter strokovno mentorstvo in pomoč so jo je pripeljali do številnih uspehov na tekmovanjih. Med najpomembnejšimi lahko izpostavimo udeležbo na mednarodnem tekmovanju v Italiji Festival dei Fiori Torino in na državnem tekmovanju mladih cvetličarjev na sejmu Flora v Celju, kjer se lahko pohvali s 3. in z dvakratnim 1. mestom, saj je to pomlad že drugič zasedla mesto državne prvakinje v cvetličarstvu. S to uvrstitvijo je postala kvalifikantka za tekmovanje Euroskills, ki bo prihodnje leto potekalo v Franciji. Prvo mesto pa je lanskega aprila ekipno zasedla tudi na mednarodnem tekmovanju v Belgiji za najboljšo velikonočno dekoracijo Sambre-ville. Njene dekoracije pa lahko Simona Romih je državna prvakinja v cvetličarstvu. Futoristična občudujemo tudi na številnih poroka. sejmih, prireditvah, razsta- vah, informativnih dnevih ter raznih delavnicah. Vseh teh uspehov in priložnosti, da pokaže svoj talent, pa zagotovo ne bi bilo tudi brez pozitivnih odzivov ljudi, ki so ji dodatna motivacija, ter družine in prijateljev, ki jo ne le spodbujajo in podpirajo, temveč ji s svojim znanjem in spretnostmi tudi večkrat priskočijo na pomoč. Prihodnost cvetličarstva Kljub svoji aktivnosti na področju floristike, pravi, da še nima zagotovljene službe, je pa že prejela ponudbe s strani uglednih in uspešnih tovrstnih podjetij. Upa, da bo v prihodnosti kljub razmeram in napovedim trga lahko delala delo, ki jo veseli. Glede prihodnosti cvetličarstva pa pravi: »Cvetličarstvo in hortikultura sta pomembna poklica glede na bogato bio-diverziteto v Sloveniji. Število vpisanih dijakov v ta poklic pa se je z leti močno zmanjšalo. Ravno zato menim, da so potrebne spremembe tako na področju šolstva kot na področju razmišljanja posameznikov. Cvetličarstvo je izjemno zanimiv poklic, kateremu je nujno potrebno dvigniti ugled.« KOLUMNA Vsaj lepe pramene je imela... » Piše: Tom Costo Medtem, ko se dva črička na moji trati ob sončnem zahodu prerekata o tem, kateri izmed njiju je kriv, da poletja skoraj ni več, jaz ležim v viseči mreži ob kozarčku primerno staranega - konjaki niso tako kot ženske, raje imam starejše. Različni spomini privrejo na plan, spomnim se vseh nastopov, predvsem pa žu-ranja po veličastnem stopanju z vsakega odra. S svojo ekipo imamo že uigrano prakso, da dodobra proslavimo vsako predstavo. Nekoč smo po naključju pristali v lokalni »oštariji«, ki pa niti ni bila klasična »oštarija«, saj je izgledala vse prej kot poceni - pustimo cenene prte, ki so jih najverjetneje odkupili od Motela, ko je v 90-ih zamenjal lastnika. Nasmejani vstopimo, kravate se obrnejo proti nam. Slišimo prijetno cmokanje z usti lokalnega bradatega veljaka s trikrako zvezdo na avtomobilskih ključih, saj si z lastnim vakuumom skuša spraviti drobce govedine iz vrzeli med »šestko« in keramično »sedmico«. Natakarica je prijazna, a ker ne ve, kdo sem, nemudoma odkorakamo ... Sej ne, okoli štirih zjutraj smo s kravatami na čelu z »veljaki« na šanku, pijemo Škote, irce, vmes tudi kakšnega francoza - hvala bogu, da zmeraj najamemo kombi s šoferjem. Ko korakamo proti avtu, dobim SMS: »Se vidiva jutri. Karmen iz bara.« Zakaj deliš telefonske kot župnik hostije dečkom na prvem obhajilu? Tommy, Tommy, le kdaj se boš naučil? Ker sem gentleman, se v Celju dobiva na kavi. Ona meni, da je zmenek, jaz njej, da je kava. Ona meni, daje le za resno, jaz njej, da sem komik ...No, vsaj lepe pramene je imela. P. S.: Karmen iz Šentjerneja, če bereš to - to nisi ti! mn Hoja po vodi v napihnjenem balonu ni enostavna. Zabavi v vodi so se pridružili tudi gostje MCŠ. V nogometu na drseči milnici se je pomerilo osem ekip. Nekateri so se po drsalnici peljali tudi 20 metrov in več. Zastonjsko masažo so preizkusili mnogi. V rm j l y h Tf yj. "■'f? FLAPJACKS Šentjurski stari rokerji so pošteno segreli plešoče občinstvo. tudentski klub mladih Šentjur ^%(ŠKMŠ)jetudi k V letošnje poletje popestril s tradicionalnim projektom Bazenjenje. Na bazenu v Športnem parku Šentjur ter igrišču za košarko so pripravili raznolike popoldanske aktivnosti in večerni koncert. Čez cel dan so tako privabili veliko obiskovalcev, ki so do večera kljub tradicionalno nekoliko bolj ohlajenemu vremenu vseeno skočili v bazen. Obiskovalcem so ponudili pester program, ki je zajemal (ob)bazenske igre, za katere je bilo letos veliko zanimanje. Pomerilo se je šest ekip, najboljši v igrah so prejeli nagrade. Čez dan so na stojnicah ponujali sveže sadje in limonado, na stojnici »fit« življenja so predstavili, kako bolj zdravo živeti, vodi, ne da bi se zmočili. Trebušne in druge mišice Najbolj popularen je bil so obiskovalci lahko kre- zopet turnir v nogometu pili ob zabavnem rekvizitu na milnici, prijavilo se je »hodi po vodi« v bazenu; osem ekip. Prav tako pa se v zračnem balonu namreč je bil hud boj v taroku. Po-posamezniki hodijo po zabili niso niti na najmlaj- BAZENJENE JE TRADICIONALEN PROJEKT ŠTUDENTSKEGA KLUBA MLADIH ŠENTJUR. še, saj so zanje pripravili ustvarjalne delavnice. Čez dan je za glasbo že petič skrbel domači D J Crocy, obiskovalce je zabaval komik Tom Costo. Zvečer je sledila podelitev nagrad za najboljše tekmovalce ter koncert šentjurskih Flapjacks. Zaključil je Crocy v zgodnjih jutranjih urah, ko so še zadnji žurerji zapustili prizorišče. Dramfest Igrišče Šedina. Delavnice, druženje in narava. » Piše: Jasna Romih Na predzadnji vikend avgusta je v Dramljah potekal ustvarjalno-gibalni festival v organizaciji športnega društva Šedina in vsestranske umetnice, večini poznane kot pesnice Katje Gorečan. Prvotno bi moral dogodek potekati dva dni, vendar so nedeljsko dogajanje zaradi slabega vremena odpovedali. Kljub temu pa je dogodek na sobotno popoldne privabil okoli 60 obiskovalcev, s čimer je izpolnil pričakovanja organizatorjev. Športno igrišče Šedina, k-jer je potekal festival, je nedvomno bilo več kot primeren prostor za vadbo joge in plesa, ki sta bila sestavni aktivnosti festivala. Zaradi njegove odmaknjenosti od prometnic, miru, tišine in narave, ki ga oblegajo, je omogočil izvedbo festivala v stiku z naravo. V soboto, 24. avgusta, so se zvrstile številne delavnice. Izvedene so bile pod vodstvom priznanih mentorjev in ustvarjalcev z različnih področij, tudi iz sosednje Hrvaške. Joga Iz Zagreba je tako prišla Dora Špehar, ki izvaja jogo že 14 let, na festivalu pa je vodila tako imenovano acro jogo, ki je trenutno v Sloveniji še prava redkost. Tovrstna joga je namreč novejša oblika joge, ki se je razvila v ZDA, izvaja pa se v paru. Ker združuje prvine joge, akrobatskih vaj in tajske masaže, je primerna za drznejše in za ljudi, ki nimajo težav s hrbtenico. Ta joga je s svojevrstnostjo navdušila mnoge obiskovalce, saj v primerjavi z ostalimi jo-gami zahteva več kreativnosti v gibanju, ravnotežja in moči. Adriana Dallapicca Vučer pa je omogočila tudi izvajanje joge našim naj mlajšim, saj je predstavila in izvedla družinsko jogo z otroki. Obiskovalci teh dveh delavnic joge so bili mnenja, da sta bili izvedeni na zelo visokem nivoju, kljub temu, da sta bili zastonj. Za konec sobotnega dogajanja pa je Mateja Bobek, ki se že več let ukvarja z glasom, obiskovalcem predstavila zdravilne vibracije glasu, ki jih je v preteklosti v svoji težki življenjski preizkušnji uspešno preizkusila tudi sama. Poleg vsega omenjenega je potekala pod vodstvom vsestranske ustvarjalke Tee TUrk tudi delavnica izdelovanja vilinskih simbolov in mandal. Nad izdelovanjem slednjih je bil s strani obiskovalcev velik interes. Prav tako nad delavnico izdelovanja naravne kozmetike v izvedbi Andreje Uirk, ki sicer izdeluje poleg naravne kozmetike med drugim tudi naravne masažne ploščice ter naravna sredstva za pranje perila. Ob vseh teh aktivnostih je potekala tudi prodaja izdelkov ter menjava oblačil. Festival 5 poudarkom na naravi in tistem, kar izhaja z nje, je festival privabil obiskovalce iz različnih koncev Slovenije, kijih zanima gibanje, ustvarjanje in sodelovanje. Dobitnice priznanj, naj pršjača s predsednico TD Izviri Danico Recko. 17 let. Turistično društvo Izviri Dobrina organizira Dobrinsko noč, na kateri se prepletajo družabne, športne in kulturne vsebine z dobro kulinariko. » Piše: Milenka Blaževič » Foto: Milenka Blaževič Že več let preizkušen program privablja obiskovalce iz vseh koncev Slovenije, ki tu sodelujejo ali se pridejo zabavat. Sam uvod v prireditev je bilo ocenjevanje pršjač, ki jih na ocenjevanje prinesejo gospodinje. »Upoštevali smo obliko, okus, vonj, zapečenost skorje, prožnost sredice, zunanji in notranji videz,« je povedala predsednica Društva kmetic Ajda Francka Javeršek, ki je s Srečkom Krajnčanom, predsednikom Sveta Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu, in z vodjo podružnične šole Prevorje Marijo Frece Perc ocenjevala, kako so bile posamezne gospodinje spretne. Na žalost niti ena ni bila pečena v krušni peči, prav tako pa so bile pečene v modelih. Naj pršjačo je spekla Mira Rupnik iz Zibike. Vlekli vrv Naj zmaga najmočnejši, so dejali vrvovleki - člani ekipe Izviri Dobrina, ki so letos spremenili pravila tekmovanja in omejili število tekmovalcev na sedem, tehtnica pa jim skupaj ni smela nameriti več kot 900 kg. Vodja ekipe Franci Bevc je s ponosom povedal, da so za šalo premagali štiri ekipe iz Prekmurja, Domžal in Peč pri Moravčah. Članice in člani TD Šentilj pri Velenju, ki so se posestrili z domačim TD Izviri, so skuhali šentiljsko enolončnico. V kulturnem programu so nastopili člani etno skupine Noj ek iz Bistrice ob Sotli. Članice TD Izviri pa so prikazale svoje izdelke, med njimi je 85-letna Marija Drobne prikazala, kako so na kolovratu predle niti. Za dobro voljo je na koncu poskrbel ansambel Simona Gajška. 5let zapored prirejajo teden domače obrti in običajev. — ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2013. ULL°A_y33 urednistvo@5entjurskenovice.5i Zadnji teden v avgustu so pripravili teden starih obrti in običajev. » Piše: Vid Aužner » Foto: Vid Aužner DEJSTVA Vsak dan Od torka do sobote, ko so potekali dnevi starih obrti in običajev na Kozjanski domačiji v Dobju, je bilo vsak dan na voljo: prodajalna domačih izdelkov, razstava "Bilo je nekoč", peka koruze, jabolk in krompirja, mletje žita na ročne žrmlje ter pokušine domačih jedi. Mojstri in mojstrice so v teh dneh vsak dan prikazali in predstavili življenje in opravila iz starih časov. Lastnik Kozjanske domačije lepo skrbi za kulturno dediščino. Kozjanskem PET LET STARIH OBRTI IN OBIČAJEV Slavno ime je privabilo številne gledalce. Na Kozjanski domačiji se je kuhalo, peklo, plesalo in pelo. Pripravili so mlienčuko in pršjačo. V f M e tradicio-M nalno, letos M že peto leto, na Kozjanski domačiji pripravijo teden starih obrti in običajev. Vsako leto dodajo kakšen nov program, nekatere uspešne prikaze običajev pa tudi ponovijo. Teden naj bi se pričel s torkom, vendar so ga zaradi požara na domačiji organizatorji morali odpovedati in preložiti na naslednji dan. Pri peki domačega kruha so se namreč vnele saje v dimniku, a so skupaj z domačimi gasilci hitro ukrepali, da ni prišlo do večje katastrofe. Otroški in dan zelišč Prvi dan so pričeli ta glavni pri hiši - ženske in otroci. V duhu starih časov seje pelo, plesalo in kuhalo. Seveda pod vodstvom njihovih vzgojiteljic in ob pomoči odličnih kuharic. Starši so pripeljali svoje otroke, da so se za nekaj ur odpovedali televizijskim ekranom in računalnikom ter zaživeli malo drugačen dan, kot je v navadi. Starši so med tem v Kozjanski krčmi lahko spoznavali stare jedi in jih tudi poskušali. Otroci so se vozili z zapravljivčkom, zaplesala je tudi otroška folklo- ra. Zaključili so z otroško glasbeno skupino Kozjanski zmajčki iz Kozjega. Ker so torkov dan združili s sredo, je bil zato program malo okrnjen. Martina Vodeb je obiskovalce popeljala po Veronikinem vrtu, kjer so si lahko privoščili pomirjujoč čaj, si zmasirali noge s hojo po Kneippovi poti, malo posedeli ali se kako drugače spočili med zelišči. Čebelarstvo Medokošt je pripravilo krajše predava- nje o čebelah, čebelarjenju in apiterapijah. Ogledali so si lahko slovenski čebelnjak in poskusili različne vrste medu. Kuharice so med tem pripravljale krompirjeve murke in kurejuvko (korenjevo juho), krompir z zeliščnim namazom in še kaj je zadišalo iz Kozjanske krčme. Nastopili so tudi Vaški godci in Vaški kuharji. Literarni dan Četrtkov dan so namenili literaturi, starim glasbi- lom ter kmečkim jedem. Veronika Gradišek je vodila pogovor s pesnikom, slikarjem, fotografom, pisateljem in velikim domoljubom Janezom Medveškom, ki je avtor že skoraj ponarodelih zgodb o Sloveniji in zamejstvu. Spoznali so lahko nekaj starih ljudskih glasbil: oprekelj, citre, zvočilo monokord in lajno. Vsi tisti, ki igrajo na kakšno ljudsko glasbilo, pa so se jim lahko pridružili. Kuharice Alenka, Darinka, Helena, Marjana, Marta, Martina, Milena, Minka in Silva so bile še zadnjič letos na kozjanskih dnevih. Za pokušino so pripravile staro kmečko NA KOZJANSKI DOMAČIJI LAHKO TUDI SODELUJETE PRI STARIH OPRAVILIH. Med stara opravila sodi tudi mlatenje žita na mlatilnici. Janez Medvešek je s svojimi zgodbami in Obiskovalci so vsak dan imeli možnost kupiti kakšen fotografijami opisal, kako prelepa je Slovenija. domač proizvod. ... lahko v prijaznem ambientu neokrnjene narave sprejme tudi zaključene družbe do 60 oseb. Možna je nočitev na seniku ali v apiterapevtskem čebelnjaku. Med ponudbo domačije najdete tudi čebričenje, medene masaže ter obisk zeliščnega vrta s Kneippovo potjo in učno pot. Kozjanska domačija je tudi lokacija za tiste, ki imajo zmožnost čutenja in so občutljivi na energije v naravi in objektih. Stara kmetija stoji na zelo kakovostni lokaciji - v srčnem centru širšega območja, slamnata streha jo v celoti ovija v energije zemlje, čebele, ki nežno brnijo v spalnici, pa delujejo na duševnost in pomirjajo živčni sistem. Vabijo vas, da jih kdaj obiščete in preživite dan v neokrnjeni naravi. jed mlienčuko (mlinčevko) in ocvirkovko pršjačo. Košnikova gostilna Kozjanska domačija in Dobrodelno društvo France Trefalt je organiziralo zabavno prireditev Košnikova gostilna z znanim igralcem Mitom Trefaltom. Oddaja Košnikova gostilna je bila na sporedu od leta 1984 do 1987. Zanjo je Mito pisal scenarije in v njej igral vlogi Prleka Južeka in Gorenjca Janeza Košnika. Kljub temu, da je bilo na sporedu le 11 oddaj, je serija gledalcem ostala v lepem spominu. Na predzadnji dan, v petek, so v goste povabili še Šentjurske muzikante, Mlade korenjake, Paridolske pevce, Vokalno skupino Grič, Folklorno skupino Šentjur in 86-letno Milico Prešiček, ki je zaigrala na harmoniko in zraven tudi zapela. Ker je bil ta večer humanitaren, je bila tudi vstopnina, ki je znašala 9 EUR za odrasle, 5 EUR za mlade, otroci so imeli brezplačno. V ceno je bila vključena tudi pijača v vrednosti 2 EUR. Zbrani denar od vstopnic in prostovoljnih prispevkov je bil namenjen družini Saša Perca iz Jakoba pri Šentjurju, ki je imel meseca marca hudo prometno nesrečo. Zbranih je bilo 932 EUR, ki so jih kasneje zaokrožili na 1.000 EUR. Za odlično veselico in zaključek petkovega večera pa so poskrbeli Mladi korenjaki. Zaključni dan Zadnji dan na Kozjanski domačiji je bil zaradi slabega vremena le delno speljan. Glavni namen je bil obuditi spomine s prikazi mlačev na cepce in na mlatilnico na ročni pogon ter čiščenje in ravnanje slame. V košnji z ročno koso se je preizkusil tudi sam gospodar Bojan Guček. V kotlu se je kuhalo pravo domače žganje, izpod preše pa je pritekel naravni jabolčnik. Sobotni dan se je zaključil ob zvokih ljudskih pevk z imenom Pušeljc, ki prihajajo iz Zgornje Savinjske doline. Kaj so javna dela in kdo jih izvaja Javna dela. Javni delavci so nujno potrebni za urejenost občine. » Piše: Zoran Borovšak Javna dela so, z eno besedo, skrb za javne, občinske površine v mestih in krajevnih skupnostih. Namenjena so tistim, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in ustrezajo ciljnim skupinam za vključitev v programe. Do prejšnjega leta je bilo zakonsko določeno, da so morali biti vsi javni delavci invalidi tretje kategorije, z letošnjim letom pa se lahko na razpis prijavi kdorkoli. Število javnih delavcev, potrebnih za urejanje javnih površin, je določeno z državno direktivo, odvisno pa je od površine občine in območja, ki ga morajo urejati. Šentjur ima tako lahko do 6 javnih delavcev. Bruto plača javnih delavcev znaša 611 evrov, poleg tega pa dodatno sodijo zraven še dodatki za prehrano in prevoz na delo. Plačo za delavce v do 75 odstotkih pokrije država, preostanek pa zagotovi občina. Programe javnih del izvajajo neprofitni delodajalci, ki jih je Zavod republike Slovenije za zaposlovanje izbral na podlagi javnega povabila. Delavcem pripadata tudi letni dopust in regres, višina obeh pa je odvisna od trajanja pogodbe. Pogodbe sklepajo za najmanj šest mesecev do največ enega leta. Zaposleni so za polni delovni čas. Brezposelna oseba je lahko v program javnih del vključena največ eno leto, razen če sodi v katero izmed sledečih skupin: invalidi, Romi, moški, starejši od 58 let, oziroma ženske od 55, ki so bili v javna dela vključeni manj kot eno leto, in udeleženci javnih del, ki izvajajo osebno asistenco in so bili v zadnjih dveh letih vključeni v javna dela manj kot eno leto. Po novem zakonu imajo prednost tudi mlajši, ki iščejo prvo zaposlitev. Javna dela. Kdo so naši javni delavci in kaj sploh počnejo? » Piše: Zoran Borovšak Verjetno ste že kdaj med potjo skozi Šentjur opazili nekaj oseb, ki na križiščih sadijo rože, kosijo zelenice, urejajo okolico ... Te delavce z eno besedo imenujemo javni delavci. Čeprav se njihovo delo ne pozna kaj dosti, so izjemno pomembni za izgled in urejenost mesta. Javni delavci poleg tega pomagajo še pri pripravi občinskih in državnih prireditev in proslav ter nudijo podporo občini v smislu fizične pomoči. Trenutno je v Šentjurju 5 delavcev, ki v vsakem vremenu, včasih tudi ponoči, skrbijo, da je Šentjur mesto, v katerega radi povabimo prijatelje in smo nanj ponosni. Dela ne zmanjka Nekatera dela se izvajajo sezonsko. Pred prvim novembrom delavci uredijo okolico pokopališč in spomenikov NOB, prav tako je sezonsko obrezovanje drevja in grmovnic, sajenje zasaditev na križiščih in javnih površinah ... Druga dela pa se odvijajo pogosteje. Košnja in čiščenje nekaterih vaških jeder se izvajata tedensko, košnja nogometnega igrišča pa v sezoni celo dvakrat tedensko. Javne delavce prav tako najemajo nekatere krajevne skupnosti za urejanje in čiščenje vaških jeder. Ta dela financirajo krajevne skupnosti same. Med vsemi že naštetimi opravili se skriva še mnogo skritih del, ki so navadnim občanom praktično nevidna. DEJSTVO Površin ni malo Javni delavci skrbijo za urejanje in čiščenje več kot 150.000 kvadratnih metrov javnih površin in zemljišč. Največ od tega, skoraj 80.000 kvadratov, je v sklopu urejanja KS Šentjur -mesto, sledijo občinska zemljišča v skupni velikosti nekaj več kot 50.000 kvadratnih metrov, nato pa še ostale krajevne skupnosti s posamezno nekaj več kot 1.000 kvadratnih metrov. Približno tretjina teh površin se kosi in čisti tedensko oziroma po potrebi. Nevidni, a skrajno pomembni Javni delavci so večinoma ljudje, ki so bili dolgotrajno brezposelni, priložnost za zaposlitev pa so našli ravno tu. Nekatere je doletela kruta usoda najprej propada Železarne Štore, nato pa še našega paradnega konja Alposa. Tako so čez noč ostali na cesti. Vodja delavcev Aleš Cvetko nam je povedal, da se je odnos občanov do njih v zadnjih letih precej izboljšal. Ko naslednjič srečate javne delavce, jih le lepo pozdravite, saj so ravno oni zaslužni, da je izgled Šentjurja takšen, da smo lahko nanj ponosni. AFORIZEM r Pot od kritike do kritizerstva vodi skozi strankarski filter, ideološke zablode in verski fanatizem, (jmm) Kakšna je zgodba? Pri delu smo zmotili tudi dva nasmejana in prijetna javna delavca, Ivana Pergamoša in Rajka Firanta. Ravnokar sta v blokih pomagala urejati izpraznjeno stanovanje. Ivan nam je povedal, da je pri javnih delih že enajsto leto. Pred tem je delal v železarni. »Z delom moram biti zadovoljen, saj drugega žal ni. Še to imam srečo, da imam. Delo sicer ni lahko. Predvsem v vročini se trudimo čim manj izpostavljati in težja zunanja dela opraviti čim bolj zgodaj zjutraj. Razen pozimi, ko ima prednost skrb za okolico, se lotimo manj nujnih in notranjih opravil.« Rajko je povedal, da je tukaj šele od lani, ker je v Alposu ostal brez službe, za v pokoj pa ima premalo let. »Glede na starost in tretjo kategorijo invalidnosti druge zaposlitve nisem mogel najti. Težja dela se nam prilagodijo glede na kategorijo invalidnosti. Plača sicer ni visoka, vendar dobimo izplačan tudi regres. Imamo tudi letni dopust.« Čeprav plača ni visoka, sta vesela, da imata delo. Srečanje vasi z imenom Javorje Naši Javorčani so obiskali Javorce nad Škofjo Loko. Četrto srečanje. Javorčani vseh dežel so se družili v Javorju. » Napisal: Jože Artnak Na pobudo vasi Javorje iz Gorice pri Slivnici je v nedeljo, 4. avgusta, potekalo četrto srečanje vasi z imenom Javorje. Udeležili so se ga tudi Javorčani iz Gorice pri Slivnici. Organizator izleta je bilo Društvo Sveta Helena in istoimenska Vaška skupnost Javorje. Gostitelj tokratnega srečanja je bila vas Javorje nad Škofjo Loko, občina Gorenja vas Poljane. Javorčani iz naše občine so se izleta udeležili z avtobusom in bili so opremljeni v enotne majice. S sabo pa so imeli tudi eno bivših vinskih kraljic ter muzikanta. V Škofjo Loko Vas Javorje je na nadmorski višini okoli 700 metrov, v zelo lepem in skrbno urejenem, turistično zelo naprednem okolju, kjer so bili gostje zelo prijazno in lepo sprejeti. Vas Javorje je tudi tam krajevna skupnost, v katero je vključenih dvanajst naselij. Ogledali so si center vasi in sodelovanje pri maši v cerkvi sv. Tilna, po tem pa je bilo skupno druženje s pogostitvijo. Sledil je krajši panoramski pohod do znanega smučarskega centra Stari vrh, kjer je popoldan potekala vseslovenska, kultumo-etnografska prireditev Dan oglarjev. Prireditev je potekala kot zelo zanimiv, nazoren in poučen prikaz poteka dela od drvarja, preko oglarja do kovača. Vmes so nastopale kulturne skupine, med njimi folklorna skupina in pevski zbor iz Javorja. Sledilo je druženje in zabava z ansamblom Toneta Rusa in skupino Kingston, na kateri se je zabavala več tisočglava množica. Dan se je prevesil v večer in naši Javorčani so se polni zelo lepih vtisov in doživetij ob pesmi in glasbi domače harmonike vrnili domov, vendar se še bodo z veseljem vračali. Vseslovensko srečanje pa bo prihodnje leto potekalo v Javorjah pri Litiji. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 031/622-220 Martin Laubičs.p. rWWir/«j».vw.iAyr/tj Dramlje 33, 3222 Dramlje e-moil: laubic.martinfisiol.net EN IN STROPOV GSM: 041672302 IZREDNO IZOBRAŽEVANJE (izobraževanje odraslih) Pot na Lavo 22. 3000 Celjo VPIS 2013/2014 V Šolskem centru Celje smo za šolsko leto 2013/2014 pripravili razširjen program ponudbe izobraževalnih programov in usposabljanj. Vabimo vas, da se vključite v programe formalnega in neformalnega izobraževanja, in sicer: I. IZREDNO SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE (izobraževanje odraslih) STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKA • kozmetični tehnik • logistični tehnik • ustvarjalec modnih oblačil • avtoservisni tehnik • avtoserviser • avtokaroserist • frizer • izdelovalec oblačil ELEKTROTEHNIKA IN KEMIJA • tehnik računalništva • elektrotehnik • kemijski tehnik • elektrikar GRADBENIŠTVO • gradbeni tehnik • okoljevarstveni tehnik • zidar • tesar • izvajalec suhomontažne gradnje • pečar-polagalec keramičnih oblog • pomočnik pri tehnologiji gradnje STROJNIŠTVO, MEHATRONIKA IN MEDIJI • strojni tehnik • medijski tehnik • tehnik mehatronike • oblikovalec kovin-orodjar • inštalater strojni inštalacij • klepar-krovec • mehatronik-operater I. NACIONALE POKLICNE KVALIFIKACIJE Organiziramo pripravljalne seminarje in izvajanje postopka za preverjanje strokovnih znanj in spretnosti - pridobitev CERTIFIKATA za naslednja področja: • voznik/voznica v cestnem prometu - temeljna poklicna kvalifikacija (pridobitev ali podaljšanje KODE 95) • operater/operaterka na CNC stroju • TIG in MIG-MAG-varilec/varilka • vizažist / vizažistka • maniker/manikerka • izvajalec/izvajalka zidanja in ometavanja III. DRUGO IZOBRAŽEVANJE specializirani tečaji s področja strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, medijskih komunikacij, logistike, frizerstva in modnega oblikovanja brezplačni tečaji in usposabljanja za brezposelne osebe INFORMACIJE: vsak dan od 8 do 16 ure E-pošta: izobrazevanje-sspsce@guest.arnes.si Splet: http://www.sc-celje.si, Tel: (03) 42 858 28, (03) 42 858 54 (26) Čestitamo ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2013. urednistvo@5entjur5kenovice.si uu6a-{}3S ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2013. ULL°aT}233 urednistvo@sentjurskenovice.5i Zanimivo (27) POROKA jSašainZoran Saša Majer in Zoran Gaber sta dni. Na pustno soboto sta se pore Saša Majer in Zoran Gaber sta I se spoznala v ŠKMŠ, kjer sta biči la oba aktivna. Za poroko sta se I odločila na božič leta 2011, takoj I z naslednjim letom pa sta začela varčevati. Žal ju je kasneje v namenu ustavila novica o težki bolezni v družini, ki je na glavo obr-| ni la ritem življenja. Zaradi tega, I da sta osrečila Sašinega očeta, sta H poročni dan »raztegnila« na dva * Presenetite | koga tudi vi 1 Bi tudi vi koga presenetili s poročno •zahvalo in čestitko? ! Bi komu voščili za | rojstni dan? 1 Nič lažjega, vaše želje in fotografijo slavljenca nam Sl pošljite na naslov: urednistvo(g) sentjurskenovi-ce.si in poskrbeli bomo, da bo čestitka objavljena v naslednji številki Šentjurskih novic, in to popolnoma zastonj. dni. Na pustno soboto sta se poročila civilno, cerkveno pa v začetku avgusta. Protokol poročnega obreda so vodili odrasli skavti, poročno sveto mašo pa je daroval župnik Vinko Čonč. Za izvrstno glasbo na slavju, ki je potekalo v Gostišču pri Kmetec v Celju, je poskrbela skupina Selecto. Na skupni poti jima želimo veliko sreče, ljubezni in zdravja. ■S 'i :o: MKphotography) [Zasebna glasbena šola Bf of or?f ca K Wf k f j! rti Vm/Vffl: Diatonična harmonika, Klavirska harmonika Bas Kitara, Klavir, Sintesizer in Bobni gsm:031 309056*** www.diatonica.si *** Starost ni omejena! Slovenske Konjice, Loče, Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah PRIPRAVA VRTA NA POČITEK JESEN NA ZELENJA VRTU Še eno poletje bo kmalu za nami. Tudi letos nas je narava presenetila. Tokrat s peklensko vročino. » Piše: Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline. Kmetijski Zavod Maribor * Zaradi temperaturnih preobratov so rastline na vrtu pestile težave. Tudi zemlja je precej izčrpana in potrebuje zimski počitek. Kaj še pustimo na gredicah? Vendar vsega z vrta ne bomo pospravili. Vrtnine imajo vedno največ vitaminov in mineralov takoj, ko jih odrežemo. Zato jih hranimo čim dlje kar na vrtu. Tako rdeči glavnati radie prenese veliko nizkih temperatur. Zato ga ne porežemo, ampak ga pustimo še kar nekaj časa na vrtu. Zunanji listi so lahko že čisto črni, znotraj pa se še vedno skrivajo krhki, rdeči listi. Pospravimo ga šele, ko zemlja zmrzne. Takrat pa izberemo suh dan, ga izpulimo, očistimo mokre in gnile liste, zavijemo v časopisni papir in ga s koreninami vred obesimo v hladno klet. Prezimite sorte radiča porežemo na kakih 10 cm in ogrnemo z zemljo. Ravno zato j e smiselno, da ga kombiniramo z brstičnim ali s kodrolistnim ohrovtom, ki ostaneta na vrtu do pomladi. Dolgo v zimo pustimo na gredicah tudi glavnati ohrovt in pozno zelje. Katere vrtnine bodo na vrtu tudi prezimile? Brstičnemu ohrovtu ne trgamo listov, če ga nameravamo prezi-mljati. Samo z zemljo ogrnemo steblo ali pa ga privežemo ob oporo, da ga ne bodo prelomili zimski vetrovi in sneg. Če pa želimo pospešiti dozorevanje brstičev, mu odščipnemo vrh. Tako bodo vsi brstični popki hitreje in boj enakomerno dozoreli. Čez zimo ostane na vrtu tudi blitva ali mangold, ki jo lahko spomladi najmanj dvakrat še porežemo, preden dokončno zacveti. Zato jo je škoda puliti že v jeseni. Poleg tega pustite vsaj eno vrstico korenastega peteršilja za pr- ve spomladanske zelenjavne juhe. Nekaj rastlin pa posadite v globlje lonce in jih postavite v stanovanje. Tako bodo sveži listi na razpolago tudi pozimi, spomladi pa se ne bo tako mudilo z novo setvijo. Trajnih zelišč ne režemo v jeseni, saj jih tudi suhe vejice varujejo pred zimskim mrazom. Pri trajnicah je vedno pomembno, da zavarujemo koreninski sistem. Če jih porežemo do tal, je le-ta najbolj izpostavljen zimskemu mrazu. Tudi njih le ogrnemo s kompostom. Zelo uporabni v ta namen so tudi ostanki balkonskega cvetja. Običajno iz korit dobimo kar nekakšne opeke koreninskega spleta rastlin. Ravno te naložimo okoli trajnih zelišč. Pozimi bodo kot plašč varovale korenine, počasi razpadle in spomladi jih bomo kot humus zakopali v tla okoli rastiin. Uporabimo pa lahko tudi listje, odpadlo z okrasnih rastlin, ali pokošeno in posušeno travo okrasnih zelenic. Tudi na vrtu je pomembna analiza zemlje Pred gnojenjem je zelo smiselno zemljo z vrta dati v analizo. Analize zemlje delajo vsi Kmetijski zavodi, Kmetijski inštitut in Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Zelo pomembno je, da pravilno vzamete vzorec. Zemljo je potrebno odvzeti vsaj na 15-ih mestih. To lahko naredimo tudi z lopato. To storimo tako, da najprej naredimo z lopato prvo luknjo. Zemljo pa vzamemo šele iz drugega vboda lopate. Zemljo dajemo najprej v vedro; ko to storimo vsaj 15- krat, zemljo v vedru dobro premešamo, nato pa okoli kilogram zemlje damo v vrečko, ki smo jo označili s svojimi podatki. Šele analiza zemlje vam bo povedala, kako gnojiti in ali je potrebno tudi apnenje na vrtu. Na vrtu pustite vsaj eno gredico neprekopano, saj prekopavanje uniči mnoge koristne organizme. Na to gredico lahko nasujemo organsko maso, ki bo zemljo varovala pred negativnimi vplivi zimskega vremena. Pomrznjene rastline lahko pustimo za zeleno gnojenje; še bolje bi bilo, da bi imeli gredico, posejano z zelenimi rastlinami. Proti koncu oktobra lahko še vedno posejemo pšenico. Le-ta se bo do zime še obrasla, do maja pa naredila že veliko listne mase, ki jo nato podkopljemo. Pšenica s svojimi koreninami zadrži vsa hranila v zgornji plasti zemlje, da se z zimskimi padavinami ne iz-perejo v podtalnico. Sedaj se lahko spustimo v boj z bramorji Če ste imeli težave z bramorji, jih lahko zdaj zatrete na naraven način. Na vrtu izkopljite kakšen meter široko in globoko jamo ter jo napolnite s svežim in toplim hlevskim gnojem. Pokrijete jo s tanjšo plastjo zemlje in označite jamo, dajo boste v januarju brez težav našli. V tej ja- mi bodo z nekaj sreče prezimovali vsi škodljivci, ki so vam poleti delali težave. V januarju ali najkasneje februarja vso vsebino jame izkopljete in uničite. Poskrbimo pa tudi za koristne prebivalce vrta Predvsem pa ne pozabite na koristne prebivalce vašega vrta. Postavite krmilnice za ptice pevke in ne pozabite tudi na primerne posode z vodo. Ptice so namreč pozimi tudi žejne, ne samo lačne. Krmilnice tudi napolnite s hrano, da se bodo ptice nanje navadile. Za ježke v mirnem kotičku vrta pripravite kupe vej in listja, da bodo tudi oni imeli kje prezimiti. V bližini jim lahko nastavite tudi nekaj hrane: ježki so mesojedci, zato jim ponudite koščke mesa. Tako bodo tudi naslednje leto ostali na vašem vrtu in vam pomagali v boju z mnogimi škodljivci. Letni radie ostane na vrtu do januarja. Bramorja lovimo v zimskem spanju. Pomembni so tudi mali pomočniki na vrtu, zato poskrbimo zanje. Brstični ohrovt ne zmrzne Poskrbimo za analizo zemlje. 4B. Koristno Piše: Niko Turk, licencirani premoženjski svetovalec ■ Vzajemni sklad -biti vlagatelj? Je smotrno biti vlagatelj v vzajemne sklade, v katere so mnogi izgubili zaupanje zaradi slabih donosov izpred štirih, petih let? Pred investiranjem v vzajemne sklade si je bolje zastaviti vprašanje, za kakšno obdobje želimo svoje prihranke (viške) nalagati v ta kapitalski trg. Najprej moram poudariti, da je vzajemni sklad premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje in je bilo financirano z denarjem fizičnih oziroma pravnih oseb ter je v lasti teh oseb. Sredstva vzajemnega sklada se zbirajo z javno prodajo izdanih investicijskih kuponov. Imetnik investicijskega kupona ima pravico svoj kupon kadarkoli prodati vzajemnemu skladu in s tem iz njega izstopiti. S premoženjem vzajemnega sklada se trguje na borzi. Vzajemni skladi so primerni Če si želite ustvariti premoženje za lažjo prihodnost, potem je skrajni čas, da začnete dajati na stran in si bolje plemenititi svoje prihranke kot sicer na banki ali v klasičnih zavarovanjih. biti ali ne za dolgoročno varčevanje (npr. za pokojnino) in, poudarjam, niso primerni za hitre zaslužke. Z vidika likvidnosti so boljša dolgoročna naložba ob različnih rentnih oziroma življenjskih zavarovanjih ali pa od vezave na banki, saj denar v skladu ni vezan in je lahko veliko donosnejši od vezanih vlog. Pozorni moramo biti le na davek na kapitalski dobiček. Plačamo ga od dobička, ki ga ustvarimo s prodajo točk vzajemnega sklada, če te točke prodamo prej kot v dvajsetih letih. Kriza-priložnost Kriza predstavlja veliko priložnost poceni nakupa vrednostnih točk sklada - tako najbolje izkoristite efekt povprečnega stroška. Dlje kot traja obdobje krize, dlje boste poceni nakupovali in posle- dično boste nagrajeni z višjim donosom kasneje ob izhodu iz krize. Saj vsi dobro vemo, da kriza ne more trajati naslednjih 30 let. Trenutni časi so idealni za vstopanje v te oblike mesečnega vlaganja. Delniški skladi, ki imajo naložbeno strategijo usmerjeno v podcenjene trge in sektorje, imajo namreč še vedno izredno velik potencial za rast in razvoj. Pri tem imam v mislih predvsem še vedno vzhodne azijske trge in trge Južne Amerike, na pohodu pa so afriški trgi. Nikakor pa v današnjih časih ne smemo pozabiti na sklade, ki vlagajo v fizične surovine in plemenite kovine - njihovi donosi v zadnjem obdobju so eni izmed višjih. šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanjel ABITURA itno izobraževanje! <1 M višja strokovna šola 1 inženir varovanja novo! 1 poslovni sekretar 1 ekonomist telefon: 03 428 55 32 srednja poklicna in strokovna šola 1 trgovec • ekonomski tehnik telefon: 03 428 55 30 tečaji tujih jezikov www.abitura.si Skupajsva.com Epik teater, ki ga vodi Tomaž Koštomaj, je v Šentjur pripeljal zanimivo monokomedijo z naslovom Skupajsva.com. Žal so zadnji trenutek zaradi slabega vremena morali prestaviti lokacijo iz Zgornjega trga v Kulturni dom Šentjur. Kljub temu pa je bila monokome-dija, v kateri ima glavno in edino vlogo komik Marko Korenjak iz Maribora, solidno obiskana. Govori o zakonskem in partnerskem življenju. Na zabaven in lahkoten način obravnava številne vsakod- nevne situacije in zaplete ter se tako poistoveti z gledalci in njihovimi življenjskimi situacijami. Na hudomušen način se dotika razmerij med moškim in žensko, njunega načina dojemanja sveta, komunikacije, razumevanja situacij, opravljanja vsakodnevnih opravil. V začetku je Korenjaku le stežka uspelo nasmejati dokaj zadržano občinstvo, ki se je proti koncu le sprostilo in se nasmejalo do solz. (J. G.) Zdravje Dan humanitarnih dejavnosti Svetovni dan humanitarnih dejavnosti praznujemo 19. avgusta. Ta dan je leta 2008 razglasila Generalna skupščina OZN. Datum je izbrala v spomin na dogodek 19. avgusta 2003, ko je bilo v eksploziji bombe v Bagdadu ubitih 22 humanitarnih delavcev. Ta dan je posvečen odločenosti za nadaljnjo pomoč najbolj potrebnim kljub nevarnostim. ■Tekoče1 težave Driska. V večini primerov je driska kratkotrajna težava, če pa se pogosto ponavlja ali traja več kot tri tedne, lahko nakazuje resno bolezen. » Svetuje: Mateja Kadilnik, mag. farm.. Celjske lekarne Za drisko ali diarejo je značilno pogosto odvajanje tekočega blata, pri čemer se lahko količina vode, izločene z blatom, poveča tudi za štirikrat. Pri akutni driski se težave pojavijo nenadno in so kratkotrajne, drugače pa je pri kronični driski, tu težave trajajo več kot tri tedne, se ponavljajo in so lahko posledica resne bolezni. Driska se lahko pojavi zaradi različnih vzrokov: okužbe z mikroorganizmi (bakterijske, virusne okužbe, okužbe s paraziti); zaradi preobčutljivosti DEJSTVA Priporočila Samozdravljenje driske je primerno za odrasle, otroke in dojenčke od treh mesecev starosti. Samozdravljenje driske, v kolikor ni prisotnih posebnih težav, naj pri odraslih osebah ne traja dlje kot tri dni, pri starejših, nosečnicah ter doječih materah dva dni, pri otrocih od treh mesecev do enega leta pa največ en dan. organizma za določena živila (mleko, gluten); kot posledica vnosa določene hrane ali pijač v telo (hrana z veliko vlakninami, velike količine zelo sladkega sadja, peciva, večje količine zelo slane pijače, zelo slana hrana, alkohol); lahko je posledica hudega pomanjkanja cinka v telesu; posledica zastrupitve s težkimi kovinami (arzenom, svincem, živim srebrom, kromom), lahko pa nastopi tudi kot neželeni učinek nekaterih zdravil ah kot posledica dmgih vzrokov. Težave pri driski Zavedati se je potrebno, da lahko pri driski pride do izsušitve organizma, kar se najprej pokaže z manjšo napetostjo kože. Ta znak je še posebno nevaren pri dojenčkih in majhnih otrocih, pri katerih dehidracija nastopi zelo hitro, ter pri starejših osebah, zlasti če jemljejo dodatna zdravila za odvajanje vode. Pri driski, pri kateri se pojavi v blatu kri ter povišana telesna temperatura, se samozdravljenje odsvetuje, potreben je pregled pri zdravniku. Kaj lahko storimo sami Treba je preprečiti dehidracijo in nadomestiti elektrolite, ki se pri driski izločajo iz organizma. Peroralno rehidracijsko sol lahko kupimo v lekarni. Med drisko je priporočljivo uživati hrano, ki vsebuje čim manj vlaknin (riž, banane, krompir), učinkovita sta tudi prežganka in prepečenec. Izogibati seje treba mastni in začinjeni hrani, pitju gaziranih in zelo sladkih pijač. Tudi mleko in mlečni izdelki, izjema so jogurti, včasih drisko poslabšajo. Pri otrocih je priporočljiva uporaba sluzi in pekti-nov (riževa sluz, nastrgana jabolka), uporabljajo se lahko tudi posebni pripravki, ki jih dobite v lekarni. Priporočljiva je tudi uporaba probiotikov, saj skrajšajo trajanje driske in blažijo njen potek. Pri lajšanju driske lahko uporabljamo tudi pripravke iz rastlin, predvsem tiste, ki vsebujejo čreslovine. Kot zanimivost naj omenim, da čajev, ki vsebujejo čreslovine, ni priporočljivo sladkati z medom, saj postane čaj moten. Pri zdravljenju driske se v največji meri uporabljajo posušeni plod borovnice ter listi čajevca, učinek proti driski pa imajo tudi korenika srčne moči, zel gosjega petoprstnika, zel navadne plahtice, listi robide in še drugi. Pri driski, pri kateri se pojavi v blatu kri ter povišana telesna temperatura, se samozdravljenje odsvetuje, potreben je pregled pri zdravniku. ■■■ NAMIG IEX^Q33 Napitek za nadomestitev elektrolitov V primeru driske je treba preprečiti dehidracijo in nadomestiti elektrolite. Za to je primerna uporaba peroralne rehidracijske soli, ki jo lahko kupimo v lekarni. Če nimate dostopa do lekarne ali zdravnika, si lahko pomagate tako, da v liter prekuhane vode odmerite 5 jedilnih žlic belega sladkorja (priporočamo glukozo), 1 čajno žličko kuhinjske soli in sok 2 pomaranč. I Ml ! !'ll'|iili . HlllllllillllililHIilii POLOŽENO NA SRCE Nina Kovačič, mag. farm., Celjske lekarne javni zavod, Lekarna Šentjur Pektin je topna vlaknina, ki z vezanjem vode zgosti prebavno vsebino in uredi njen prehod skozi prebavila. Uporablja se proti driski ter znižuje raven holesterola in trigliceridov v krvi. V živilski industriji ga uporabljajo kot sredstvo za geliranje, zgoščevanje in stabiliziranje. Največ pektina vsebujejo jabolka in pomaranče. . ob 10.30 (otroški svet mode) Sobota, 14- sep. VEČ KOT 85 TRGOVIN 1.600 PARKIRNIH MEST OTROŠKI KOTIČEK PRILOŽNOSTNI DOGODKI @) V Šentjurju nujno potrebujemo novo dvorano! Robi Ribežl. Pogovarjali smo se z nekdanjo legendo šentjurske košarke in trenutnim pomočnikom članskega trenerja ter vodjo mladinskega pogona. » Piše: Gašper Andrinek Kako ocenjuješ prejšnjo sezono? Mislim, da smo jo zaključili zelo uspešno. Zdi se mi celo, daje za nas bila to druga najuspešnejša sezona do zdaj. Uvrstili smo se v polfinale zaključnega turnirja v Pokalu Špar in za eno tekmo, ki je še vedno ne moremo čisto pozabiti - to je domača tekma s Heliosom, zgrešili tudi zaključne boje za prvaka. Klub je zapustil eden izmed ljudi, ki so največ pustili v klubu - Damijan Novakovič. Kakšni so tvoji odzivi na njegovo odločitev? Realno gledano je tako, da si v teh časih vsak išče višje cilje in tudi boljši finančni položaj. Vsi stremimo k temu. Menim pa tudi, da mu je verjetno po vseh teh letih v šentjurskem klubu, še prej je bil tudi igralec, mogoče zmanjkalo motiva in nekih novih izzivov, ki jih je zdaj našel v Rogaški Slatini. Z novim trenerjem pa bo tudi v naši ekipi zavel nek svež veter. Kaj kot pomočnik pričakuješ od novega trenerja? Zaenkrat še težko kaj rečem, saj skupaj delujeva zgolj nekaj tednov. Čeprav ima precej drugačen koncept dela na treningih kot Novakovič, ki smo jih bili dolgo časa navajeni, se mi vseeno zdi, da vse skupaj deluje dobro, in mislim, da smo na dobri poti. Kaj pričakuješ od novih igralcev? Američan Cameron Hodges se nam je priključil šele prejšnji teden, tako da zdaj težko kaj rečem. Zagotovo je to ena izmed glavnih okrepitev. Pridružil se nam je tudi Uroš Zadnik, ki je med drugim igral tudi v Zadru pod taktirko Aleša Pipana, kar je gotovo dobra referenca. Prav tako pa imamo nekaj igralcev, kot so Zimic, Primorac in Pelc, ki lahko letos eksplodirajo. Kako se bosta ujela Zadnik in Pelc? Pelc je prilagodljiv igralec. Mislim, da lahko zaigrata tudi skupaj v peterki. Zagotovo bosta tvorila naš udarni branilski dvojec. Upam, da se bosta dobro ujela. Kakšno se ti zdi trenutno stanje v klubu? Super. Zdi se mi, da je iz leta v leto boljše. Vsako leto se pozna boljše delo v organizaciji. Vedno se doda neka nova dodana vrednost, tako pri članski ekipi kot mlajših selekcijah. Kakšno je stanje pri mlajših selekcijah? Pri mlajših selekcijah smo se trenutno okrepili z nekdanjim glavnim trenerjem Elektre Sebastjanom Krašovcem. Prevzel bo vodenje šole košarke in dveh pionirskih ekip (U14 in U12). Sam ostajam pomočnik članskega trenerja in kot vodja mladinskih selekcij vodim tudi mladinsko in kadetsko ekipo. Z mladinci, kjer mi pomaga tudi Kristjan Košak, smo se prejšnji teden vrnili s priprav na novo sezono. Kaj je potrebno izboljšati pri delu z mlajšimi selekcijami? Pri nas je bil precej velik problem pomanjkanje kadra, kar smo sedaj s prihodom Krašovca odpravili. V prejšnjih sezonah nismo delovali s šolo košarke po toliko šolah kot sedaj. Letos bomo k programu dodali že osmo osnovno šolo. Še vedno pa nam največjo težavo predstavlja prehod, seveda tistih najbolj perspektivnih, iz šole košarke do pravega treninga v Hruševec. Kaj pa prestopi iz mlajših selekcij k članom? Seveda, tudi to nam predstavlja kar precejšnje težave, zato smo tudi letos k članom že priključili dva mladinca, ki sta ves čas z ekipo in res obetata. To je skoraj edina moja zahteva oziroma želja, kot pomočnika. Že večkrat sem jasno povedal, da nismo takšen klub, ki bo ves čas kupoval nove igralce, sploh pa ne v mlajših selekcijah. Zato moramo stremeti k temu, da sami vzgojimo kakšno novo generacijo igralcev, ki bo res uspešna in potem pet, šest igralcev izstrelimo v člansko ekipo. Sebiča namreč ne bosta igrala neskončno dolgo in ju bo potrebno enkrat nadomestiti /smeh/. In ta logika se zdaj z leti že začenja počasi prijemati. Šentjurska publika pričakuje nove rezultate. Kako jo sam ocenjuješ, tudi kot eden izmed bivših legendarnih igralcev? Zagotovo novemu trenerju ne bo lahko, saj je obul velike Damjanove čevlje. Ampak, če bo stal za svojim delom in bo njegovo delo uspešno, mislim, da ne bo težav. Sicer mu bom jaz stal ob strani in upam, da bova tvorila dober trenerski tim. Kar se tiče šentjurske publike, pa mislim, da je iskrena in neizprosna. Rada pohvali in ima rada dobre rezultate, vendar po drugi strani tudi rada pograja. Je pa zagotovo naš šesti igralec, ki ga nujno potrebujemo vsako tekmo. Če pogledate lansko obiskanost, lahko vidite, da smo bili prvi v ligi. Potrebujemo v Šentjurju novo dvorano? Nedvomno. To je nujna in obvezna poteza. Ta dvorana žal ne »požira« več vseh selekcij in za res kvalitetno delo je premajhna. Zato je res potrebno apelirati na odgovorne osebe, da se začne pri kmetijski šoli, kot najbolj verjetni možnosti, tudi kaj dogajati. Dvorano je nujno potrebno imeti na razpolago zjutraj in zvečer. Tudi mladinci bi potrebovali kakšen jutranji trening, člani pa več kot nujno. Kdaj bo kompletna ekipa? Trenutno še nismo popolni, saj še vedno iščemo eno okrepitev. Ustvarjam B Pb :■ pg|^_ ypgg z dušo, s srjcern in z ljubeznijo Minless. Sentjurčan Mitja Novak ustvarja elektronsko glasbo in si z njo želi uspeti v svetu. » Piše: Jure Godler Mitja Novak med ustvarjanjem elektronske glasbe. (Foto: Jure Godler). an m Srednješolec, 17-letni Mitja Novak, ustvarja glasbo pod umetniškim imenom Minless. Njegova strast je elektronska glasba, ki jo ustvarja doma za računalnikom, vsak zvok za zvokom, beat za beatom. Razlika med ostalimi didžeji na slovenski elektronski glasbeni sceni je, da Mitja glasbo tudi ustvarja in na zabavah ne predvaja le priredb. Njegov najbolj znan »komad« nosi naslov Summer (Poletje, op. a.), vsaj sedem še nedokončanih pesmi pa še čaka na računalniku na tisti končni dotik, ko bo prepričan, da je glasbeno delo zares končano. Preboj v javnost Pred kratkim je poleg ostale house glasbe predvajal tudi svojo glasbo v Kanalu pri Novi Gorici, kjer je za mešalno mizo nastopal uro in pol, po njegovih ritmih pa je plesalo več kot 1.300 obiskovalcev prireditve. V začetku julija je sodeloval tudi na elektronskem odru Rock Otočca. Predlani je ogreval ozračje pred glavnim nastopom Nikija Belluccija v Hrastniku, leto kasneje pa pred Funkelmanom, tako da so mladega DJ-ja slišali tudi izvajalci elektronske glasbe svetovnega formata. Ima tudi nekaj ponudb za v prihodnje. DEJSTVO 23Č039 EDM Elektronska plesna glasba (electronic dance mušic, op. a.] je v zadnjih petih letih doživela preboj na radie in posledično tudi do široke množice poslušalcev. Namenjena je klubskemu okolju oziroma kateremu koli drugemu prostoru ali prireditvi, ki daje plesu pomembno vlogo. Uporablja elektronska glasbila in elektronsko produkcijsko tehnologijo ter napreduje iz ene sekvence v drugo nepretrgoma. Uporabljajo pa jo predvsem didžeji. Glasbeno ustvarjanje Za tovrstno glasbeno ustvarjanje je treba veliko časa, ki mine, da je glasbeni komad pripravljen za končno obdelavo. »Skladbe ustvarjam z dušo, s srcem in z ljubeznijo do tega, saj mi je ustvarjanje elektronske glasbe v veliko veselje. Rad bi, da bi bila moja glasba nekaj posebnega, da bi nosila sporočilo, da poleg poslušanja tudi čutiš,« je svojo strast razkril Novak. »Glede ustvarjanja glasbe sem zelo natančen, saj hočem skladbe pripraviti do tega, da bom zadovoljen jaz,« je še dodal. V tem času je bil uvrščen že na nekaj glasbenih lestvic. Na Mojem radiju je bil s skladbo Fairytale (Pravljica, op. a.) kar en mesec na prvem mestu. Prav tako je bil na prvem mestu lestvice Hey Mr. DJ Top ten. Prvič pa je opozoril nase pred tremi leti z remiksom skladbe Dajem ti vse. Svetovno znana založba Spinom' records je na svetovnem spletu pred kakšnim letom pripravila glasovanje za najboljši komad, zmagovalec pa bi pri njih celo dobil snemalno pogodbo. Na tekmovanju so sodelovali številni producenti elektronske glasbe. Na tekmovanje je prijavil skladbo Fairytale, ki je bila nekaj dni celo na prvem mestu. Ker pa nismo imeli dovolj podpore, smo na koncu zdrsnili za 150 mest. »Vseeno sem na ta dosežek ponosen, saj je mojo glasbo slišalo zagotovo nekaj pomembnih ljudi v svetu tovrstne glasbe,« je ponosno nadaljeval Novak. AFORIZEM r Obljubljajo vročo jesen, pa niso zdržali niti do avgusta, (jmm) Prosti čas @) HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Ni vse tako, kot se vam zdi na prvi pogled; oseba, s katero se razigrano zabavate, morda ni ne zrela ne prava, da bi lahko obdržala vaš ritem. BIK (22.4.-20.5) Vpliv planetov vas bo gnal v nove avanture, katerih srečni ali malo manj srečni konec za vas niti ne bo toliko pomemben. Veliko samozavesti boste imeli. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Raje, kot da bi poskrbeli za akcijo, boste videli, da vas akcija sama najde. Preleni boste, da bi iskati ljubezenske dogodivščine, raje boste izbrali preverjen recept. RAK (22.6.-22.7.) Kljub nekaj zmede, ki vas čaka, boste hoteli natančno vedeti, kam stvari peljejo. Pojdite v tem mesecu na dopust, saj boste prekipevali od želje po akciji in avanturi. LEV (23.7.-23.8.) Znašli se boste v nekoliko bolj nejasnih razmerah, zaradi česar bo na dan spet prišla vaša trma. Na vsak način boste hoteli uveljaviti svojo voljo. DEVICA (24.8.-23.9.) Resnično krasen mesec je pred vami. Nikoli vam ne bo dolgčas, mnogim pa bo pot prekrižal tisti romantični trk, ki ste ga že tako dolgo in tako željno pričakovali. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Sonce vam daje povečano energijo, potrebo po druženju in razkazovanju svojih čarov. Želeli si boste osvajati ali biti osvojeni. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) S poletjem vred se boste segrevali tudi sami, čeprav vas bo še naprej prevzemal občutek čustvene negotovosti. Potrebovali boste veliko sprostitve in miru. STRELEC (23.11.-21.12.) Znali boste osvajati z vsemi razpoložljivimi čari in sredstvi, kijih poznate, prav nič sramežljivi ne boste, kaj šele, da bi se pred čim ustavljali. KOZOROG (22.12.-20.1.) Če boste na delovnem mestu preobremenjeni, poskrbite, da boste imeli od tega vsaj finančno korist. V prostih trenutkih se predajajte lenobi in si napolnite baterije. VODNAR (21.1.-19.2.) Zelo nemiren mesec, v katerem se bo zazdelo, da so bili vsi vaši romantični napori prejšnjih tednov zaman. Vendar pa stvari sploh niso tako čme, kot se zdijo. RIBI (20.2.-20.3.) Pripravite se na neprespane noči, neskončne žure, kjer boste početi vse mogoče, da se bo le dogajalo, tako kot je treba. Osvojiti svoj plen bo za vas prava malenkost. Matični podatki UE Šentjur Poročili so se: Lovrenci Fijavž in Milena Zdolšek, oba iz Bobovega pri Ponikvi; Miran Mastnak in Jerneja Jamnikar, oba iz kraja Prekorje; Davor Razboršek in Blanka Jezernik, oba iz Gorice pri Slivnici; Darko Pogorevc s Tratne pri Grobelnem in Jožica Sovine s Tratne pri Grobelnem. Umrli so: Viljem Gothe iz Kasaz, star 90 let; Jožef Brežan iz Šentjurja, star 79 let; Jožef Urleb iz Šentjurja, star 69 let; Marija Amon iz Šentjurja, stara 90 let; Štefan Jager iz Dramelj, star 64 let; Ana Zalokar iz Vezovja, stara 89 let; Ana Plahuta iz Šentjurja, stara 87 let; Frančiška Mačkošek iz Šentjurja, stara 81 let. Naslednja številka Šentjurskih novic izide 1. oktobra 2013. Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo rTrrrv^TTA sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Dopisniki: Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, Nina Krobat, Saša Rečnik, Jasna Romih, Milenka Blaževič, Zoran Borovšak, Vid Aužner Lektoriranje: Bogdan Rahten, Urška Godler Oblikovanje: Matjaž Šreld, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Oglasno trženje: Nika Zorič 041 677 561, Suzana Zorič 031658 468 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Lema naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopisje vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. TWV Planinski župnik je tokrat za spremembo novo gasilno vozilo obilno poškropil - s Fructalovim sokom. Je morda na Planini zmanjkalo vode? Pl,uiinčani so se ob svoji 120-Ietnici prostovoljnega gasilskega društva zelo potrudili. Njihov mimohod je bil trikrat daljši kot v praznovanju 40-letnice Prevorčanov. L Še dobro, da se je koračnica, ki jo je igrala godba na gasilski proslavi, končala pred koncem mimohoda. Marsikdo sije ob tem oddahnil. *s Šentjurčanka se že veseli košarkarskega evropskega prvenstva v Celju. Upajmo, da ne bo drugo leto poplava otrok dvometrašev. V; *■ Najbolj navdušeni nad poplavo gasilskih veselic in drugih noči so ansambli, ki imajo polne roke dela. J Klopotci večinoma že stojijo. Branijo ostanek letine pred škorci in osami. Veliko dela ne bodo imeli — menda kar pol manj kot lani. L Gradimo draga in potrebna vodovodna omrežja za odročne zaselke. Sliši se lepo in ljudje, ki bodo dobili vodo, so navdušeni. Pa bodo tudi takrat, ko bodo dobili prvi račun? Na gasilskem slavju na Prevorju so proslavo izpeljali kar brez ozvočenja, ki naj bi se pokvarilo. Še dobro, da so ga usposobili vsaj do veselice. »Janezek, kje imaš spričevalo?« vpraša oče. Janezek: »Posodil sem ga Petru, da bo z njim prestrašil očeta.« V šoli pozvoni telefon. Glas: »Danes pa našega Janezka ne bo v šolo.« Učiteljica: »Kdo pa kliče?« »Moj oče,« se oglasi Janezek iz telefona. © On: »Ne, še nikoli!« Ona: »Potem pa takoj začni! Moj mož se je pravkar vrnil domov!« © Sveže poročeni mladenič je rekel svojemu tastu: »Zakon prinaša glasbo v življenje.« »Res je,« je pritrdil tast, »tudi jaz sem se hitro naučil igrati drugo violino.« © »Le kaj hočeš od mene?« se je razjezila žena na moža. »Delaš po dvanajst ur dnevno in si v tem času ne znaš poiskati česa za pod zob?« © V postelji. Ona: »Si že kdaj prodajal časopise?« »Povej mi, Silva, zakaj mi hlače vedno zlikaš le do kolen ?« »Dobro, da si me spomnil. Že večkrat sem ti hotela povedati, da bi moral podaljšati žico na likalniku.« © »Javite direktorju, da prihajam!« je ženska rekla vratarju. »Direktor je odpotoval!« »Ne boste me! Jaz sem njegova žena!« »Ta laž mi je znana. Tako pravijo vse!« © Žena je možu podarila čudovito novoletno darilo. »Krasno, zelo lepa ura, pa še nepropustna za vodo je! Lahko se bom kopal z uro na roki!« »Ja, pa posodo boš lahko tudi pomival!« © Moški je prišel k vede-ževalki in ta mu je rekla: »Vi ste oče dveh otrok!« »To vi mislite! Jaz sem oče treh otrok!« »To si vi mislite!« © (42) Prosti čas IME SLIKARJA ŠUBICA PREBIVALKE ALT SESTAVIL: FRANC PEŠEC GESLO AVTOMOBILSKI BLAŽILNIK PRESTOLNICA ZIMBABVEJA JAZ, Tl... ZIDAK IZ MALTE RIMSKA 500 VNETJE NOSNE SLUZNICE NADLEŽNA ŽUŽELKA ITINERAR (POTOPIS) NOČNA PRESTOLNICA JORDANIJE OZNAČENE SO NA KRIŽIŠČIH NJO (KRAJŠE) CIRILSKA ČRKA 'IEM.ZLOČINEC ALFRED 1000 KG PRISTAVEK UMRLIH JAP. CESARJEV BIVŠI JAP. TELOVADEC LASTNINA BRATA KATERI BOGOVI VELIKANI (GR. MITOL.) ZADNJE PREDIVO ZNAMKA AVTMOBILA (MARTIN) ZNAMKA FOTOAPARATA MESTO OB DRAVI (GORNJA AVSTRIJA) MARTIN (DOMAČE) GRAM JUGO- ZAHOD KDOR ZANIKA NEGIRA OSEBNA REKA V RUSIJI PORHOV) ARZENŠEK AMPER NAJMANJŠI DELCI VEK, DOBA ITALIJA JAPONSKI BOG (LISIČJA GLAVA) BEOTIJEC MED. ZDRUŽ. POI IT VFD PROTON SEŽIGANJE VDOV V INDIJI HODITI PRITOK VISLE KISIK NESPREMEN- JENO PAD (ORIG.) OSKAR JURAK ERBIJ 1000 VOLTOV KRAJ FILMSKIH FESTIVALOV 1000 M DAMA V ŠAHU 3. MATEMAT. NEZNANKA VEČ KOT NIČ PREGLED Srečni nagrajenci junijske številke so: Nežika Bobek s Planine pri Sevnici, Jožica Zalokar s Prevorja in Martina Zupanc iz Šentjurja. Nagrado, polletno naročnino na Šentjurske novice poklanja IET- industrijska elektronika Tovornik. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Pizzerija Zanzibar. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 23. septembra pošljite na naslov: MediaStar založništvo d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite na elektronski naslov urednistvo@sentjurskenovice.si. i SEPTEMBER 1 Nagradno geslo:. Nagradna križanka Kuhamo z VAMI Recept septembra Grahova kremna juha SESTAVINE ZA 4 OSEBE: • čebula • 4 stroki česna • Vi kg mladega svežega graha • žlica masla • Vi 1 zelenjavne jušne osnove ali vode • 1 dl sladke smetane • ščepec soli • ščepec popra • šopek drobnjaka Priprava: 1. korak: Čebulo in česen olupimo in operemo. Razrežemo ju na večje koščke. Grah operemo in izluščimo iz stroka. Drobnjak operemo in na drobno sesekljamo. 2. korak: V kozici razpustimo žlico masla in nanj stresemo čebulo. Čebulo mešamo in ko postekleni, dodamo grah, ki ga na hitro premešamo s čebulo. Na koncu v kozico stresemo še česen, da zadiši. Vse skupaj zalijemo z jušno osnovo (lahko tudi z navadno vodo) in na zmernem ognju kuhamo približno 15 minut. 3. korak: Kuhano juho zmiksamo s paličnim mešalnikom. V juho vmešamo še sladko smetano ter solimo in popramo po želji ter potresemo z nasekljanim drobnjakom. i Ime in priimek:____________________________i 1 Naslov:____________________________________1 L__ — — — — — — — — — — — — — — — — — J GOZDARSKI VITLI TAJFUN REZALNO-CEPILNI STROJI TAJFUN NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO mzvazmvosTAVA NAŠIH ODLIČNIH PIC IN OSTALE NAŠE DOBRE HRANE NA VAŠ DOM BREZPLAČNO bo 5 km fc centra šentfwrfal telefon: 05 749 19 65 mobitel: 051 415 590 MJD«Mk3 HjflJB MLADJU 5LUTJ \)H dujjlju/ jsj/sj; 3Jsxzo^ bD KULTURNO-UMETNIŠKA PRIREDITEV Sobota, 7.9.2013, ob 20.00 Kulturni dom Šentjur VSTOP PROST EK e \ obCina Šentjur NATE ČAKAM NA TEHNIČNIH PREGLEDIH Splošni pogoji nagradne igre “Odpelji me" so na voljo na spletni strani www.avtokrka Novo mesto • Postojna • Šempeter pri Gorici • Tolmin • Nova Gorica . Ljubljana • Maribor • Šentjur • Lendava . Sežr Idrija • Krško IS--—^ ^ p- " WTT»r vivivi.avtokrka .si