Poštnina plačana v gotovinf.
Leto XXnM št. 204
Ljubljana, nedelja jI. avgusta 1M1'X1X
Cena cent 7®
Upravništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
.ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije m inozemstva Una
Unione Pubblicita Italiana S.A.. Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—» za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
___________
CONCESSIONAR1A BSCLUSTVA per la pubblicitš di provenienza Italiana ed estera:
Unione Pubblicitš Italiana S. A„
Milano
Sestanek Duceja in Hitlerja na vzhodni fronti
Proučitev političnega in vojaškega položaja v borbi proti boljševizmu
Novo potrdilo tesnega zavezništva Italije in Nemčije, ki naj po uničenju boljševiške nevarnosti in plutokratskega
izkoriščanja človeštva omogoči nov evropski red in odstrani vzroke za nove vojne v Evropi
Rim, 30. avg. Agencija Štefani poroča:
Duce in Fiihrer sta se sestala v glavnem stanu Fiihrerja med 25. in 29. avgustom.
V	pogovorih, ki so potekli 25., 26. in 27. avgusta v generalnem štabu Fiihrerja od severne do južne fronte, so bili podrobno proučeni vsi problemi vojaškega in političnega značaja, ki so v zvezi z razvojem in trajanjem vojne. Proučitev teh problemov je narekovalo tesno tovarištvo in skupnost usode, ki označuje odnose med obema silama osi.
Razgovori so bili polni neomajne volje obeh narodov in obeh njunih voditeljev, nadaljevati vojno do zmage.
Novi evropski red, ki bo izšel iz te zmage, mora v kar največji možni meri odstraniti vzroke, ki so povzročili v preteklosti evropske vojne. Zatrtje boljševiške grožnje z ene strani in plutokratičnega izkoriščanja z druge bo omogočilo mirno, harmonično in plodno sodelovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju med vsemi narodi evropskega kontinenta.
V	teku tega obiska sta se Duce in Fiihrer podala v važne kraje vzhodne fronte in ob tej priliki sta pregledala eno izmed italijanskih divizij, ki je zapletena v bitki proti boljševizmu. Na južni fronti je Fiihrerja in Duceja pozdravil maršal von Rundstadt. Obiskala sta tudi generalne štabe maršala Reicha Goringa in poveljnika vojske.
V	Ducejevem spremstvu je bil šef italijanskega generalnega štaba Cavallero z generaloma Marrasom in Gandinom ter skupino visokih oficirjev generalnega štaba, šef kabineta Anfuso, zastopnik zunanjega ministra grofa Ciana, ki je bolan, in kraljevi poslanik v Berlinu Alfieri.
Vrste vojaških in političnih razgovorov v teku bivanja Duceja v Fuhrerjevem glavnem stanu so se udeležili z nemške strani šef vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil maršal Keitel z generalom von Rintelenom, nemški zunanji minister von Ribbentrop in nemški poslanik v Rimu von Mackensen.
Kot vojaka med vojaki
Rim, 30. avg. s. Duce in Hitler sta se sestala na vojnem področju in sta obiskala od severa do juga borbeno fronto ter preživela več dni kot vojaka med svojimi vojaki. Večkrat so potekali njuni razgovori ob bobnenju topov in so bili prekinjeni s prihodom obveščevalnih poročil iz velikih edinic, ki so zapletene v bitki.
Preveč jasno je nasprotje, da bi ga bilo treba poudarjati med tem sestankom dveh voditeljev osi na bojnem polju in sestankom med Rooseveltom in Churchillom, ki je bil v dobro zaščitenem zalivu Atlantika pod nadzorstvom številnih angleških in sever-no-ameriških letalskih eskadril. Oba velika šefa v svetovni bitki proti boljševizmu sta se sestala pod istim šotorom v prvih sprednjih črtah borbe obeh revolucij, tam kjer armade nove Evrope, ustvarjene od fašizma in nacizma, križajo orožje v končnem spopadu z boljševizmom.
Uradno poročilo govori o vojaškem in političnem značaju sestanka. Celotna panorama vojne in miru je šla mimo oči obeh velikih zgodovinskih in revolucionarnih to-
varišev. Uradno poročilo naznačuje, da se je proučitev vojne panorame zgostila v nepremakljivi odločitvi obeh narodov in obeh voditeljev, da nadaljujeta borbo do skupne zmage. Panorama bodočega miru se je zarisala obema šefoma preko delovne Evrope, ki naj bi bila osvobojena komunistične grožnje in plutokratičnega izkoriščanja. Namesto osmih toek samo en sam ideal: Napredek sveta.
Prav prijetno presenečenje je moralo biti za italijanske vojake, ki se bore na oddaljeni ruski fronti, ko so videli med seboj svojega Duceja, čvrstega kljub družinski žalosti, ki ga je zadela, toda že v napredujoči borbi. Navzočnost Duceja ob Fiih-rerju v nemških črtah in navzočnost Fiihrerja ob Duceju med italijanskimi vojaki je povedala borcem obeh revolucij, da je jekleno zavezništvo med Italijo in Nemčijo, preizkušeno v ognju skupnih žrtev in skupnih borb, bolj trdno in čvrsto kakor kdaj prej, kakor mora biti kovina, ki vzdrži z močjo svoje spojitve težo vse moderne zgodovine.
Prisrčen sprejem Duceja na nemških tleh
Z Ducejevega vlaka, 30. avg. s. Na meji sta Duceja sprejela opolnomočeni minister poslanik Paul Schmidt in princ Albrecht von Urach iz nemškega zunanjega ministrstva, ki sta prinesla Duceju prvi Hitlerjev pozdrav. Iz Berlina je dospel tudi italijanski poslanik Alfieri z vojaškim atašejem generalom Madrasom in z dvema funkcionarjema poslaništva.
Potovanje Ducejevo ni bilo najavljeno v Nemčiji. Toda častne čete v nemških predelih, po katerih je vozil posebni italijanski vlak, so vzbudile pozornost prebivalstva, ki je zaslutilo dogodek in se zgrnilo na izredno sončno nedeljo na velikih in majhnih postajah, mimo katerih je brzel posebni Ducejev vlak. Na prostorih onstran železniških zatvornic se je zbrala množica v dolžini več "to kilometrov in je tako počastila Duceja zavezniške Italije. Počastitev je prihajala iz srca nemškega naroda in se je kazala z dvignjenimi rokami in z mahanjem z robci, dočim je Duce odgovarjal na manifestacije ob oknu vlaka.
Duce je preživel ves dan ob delu, oprav-
ljajoč nujne vladne posle. Vlak je bil opremljen s posebno službo za vdrževa-nje direktne zveze z Rimom. Kadar se je ustavil, je bila takoj vzpostavljena telefonska zveza z glavnim italijanskim mestom. V ponedeljek ob 7. zjutraj je Duce že vstal in je sprejel zaporedoma raporte svojih sodelavcev, generala Cavallera, ministra Anfusa, poslanika Alfierija in zasebnega tajnika dr. De Cesarea.
Kancelar Hitler je pričakal Mussolinija na doI poti. Z njim so se postavili šef generalnega štaba nemških oboroženih sil maršal Keitel, minister za zunanje zadeve von Ribbentrop, šef tiskovnega urada dr. Dietrich. vodja pisarne nacistične stranke Eks. Broman, za njimi je bila vrsta visokih oficirjev in nemških diplomatov.
Mussolini, ki je nosil vojno uniformo orvega maršala imperija, je pozdravil po rimsko in prisrčno Fiihrerja, ki je bil oblečen v sivo-zeleno uniformo. Po vstopu v vojaški avtomobil sta se oba kondotiera napotila proti kraju, kjer ima Hitler svoj glavni stan.
Mazgovori obeh voditeljev
V ostalih avtomobilih se je vozilo spremstvo Pričeli so se razgovori, ki sta jih imela Duce in Fiihrer med štirimi očmi in deloma ob navzočnosti svojih najvišjih vojaških in diplomatskih sodelavcev. Ti so se potem med seboj sestali in proučili v podrobnostih vsa vprašanja, ki intere-sirajo oba zavezniška naroda v sedanjem trenutku in v niuni bližnji bodočnosti. Ni dovoljeno in tudi ne bi bilo mogoče sklepati o vsebini razgovorov Toda uradno poročilo potriuie. da so bili vsi razgovori v skladu 7 odločno In dalinosežno ustvarjalno volio obeh voditeliev. Treba ie podčrtati lojalno tnvariški značai teea in drugih sestankov Ni na svetu državnikov, ki bi se mogli pogovoriti s tako čisto odkritosrčnostjo. s tako enakim poštenim zaupanjem.
Ure in ure sta ostala Duce in Fiihrer sama in sta proučevala vse strani poli-tično-vojaškeg? položaja. Hitler je spremljal Mussolinija pri obisku tehnične organizacije generalnega štaba vojske in poveljnika tega maršala von Brauchitscha, ki je na obsežnih zemljevidih pojasnjeval Duceju razvoj operacij na ruski fronti.
Dospela so prav tedaj potrdila o novih važnih uspehih. Ob puščicah, ki so označevale sovražne divizije, so bile zavarovane številke o plenu in ujetnikih, ki so pričale o njih uničenju.
Večer prvega dne sta prebila pod velikim šotorom. Duce in Fiihrer sta se raz-govarjala z navzočimi oficirji, nekateri izmed njih so pripovedovali o vojnih dejanjih, v katerih so sodelovali, drugi so obujali spomine na junaška dejanja na
ostalih frontah. Zunaj je globoki mir no- | či prekinjal samo težki korak straž in motor avtomobila kakega oddaljenega kurirja.
Obiski na Sronti
Duce in Fiihrer sta nasilednii dan ob zori pričela svoie obiske na severni fronti in se napotila v leta''h v odseke kamor ie prišel Hitler po uspehu svojega orožja prvič. Mussolim je na povratku pilotiral sam močno Fiihrerjevo letalo.
Istega dne po pristanku pri raznih visokih poveljstvih katerih generaM so obvestili v vseh podrobnostih Fiihrerja in Duceja o pridobljenih izkustvih in c dosie doseženih osvojitvah v tej vojni ko vi ^toji nasproti 9 mil'ionov borcev je sledil »bisk generalnega štaba maršai'a Goringa. Poveljnik nemške letalske sile. ki je toliko prispeval v tem kakor v prejšnjih vojnih f/ohodih za pripravo in omcgoc tev zmag, ki so zagotovile Nemčiji oblabt v zraku uad sovražnikom je šel nasproti Duceju, ki ga z njim vežejo že dolga leta vezi glo-ookega prijateljstva in se mu je zahvalili prisrčno za prihcd ter mu poka-tail na grafikonih gigantske rezultate nemškega zračnega orožja, od prvega tedna vojne proti Sovjetski zvezi Mussolini je v ostalem našel jasne sledove te zmage ob robeh ruskih letališč, ki so bila že zasedena in kjer so bila nakopičena c-orodja sovjetskih, na tleh uničenih letal. Ob tej priliki je Goring podani Duceju album fotografij, ki so bile napravljene ob priliki obiska Bruna na letalskih oponščih v Atlantiku.
Od severne do južne fronte je potovanje nudilo vse polno ugotovitev. Povsod so se
ob prihodu Duceja in Fiihrerja ponavljali enaki prizori. Poveljniki so se javili Hitlerju in mu javljali najnovejše vesti Vojaki nisc postroiem temveč se zbirajo okrc>g obeh šefo-v svobodno, se približujejo v s iih vojnih in zdelanih uniformah. se ustavljajo nekaj korakov za drugimi voja ki. ki so se prijel za roke in napravili ve rigo. HitleT je naznačil. da hoče govoriti z nekom na *igar prvh se je svetil železni križec Predstavil ga je Duceju. Oba dr žavnika sta v tem trenutku bolj kakor kdaj prej vojaka med voiaki. Obkrožajo ;u soborci. ki se nikakor ne čutijo v zadregi Sto in tisoč fotografskih aparatov se je naperilo proti njima da ovekovečijo ta sestanek med dvema velikima tovarišema. Zdi se. da ima vsak nemški vojak fotoaparat v svojem tornistru Mussolinija je obdala simpatija teb vojakov. V teku zadnjih obiskov na fronti sta Duce in Hitler s svojima spremstvoma zaužila vojaško porcno med četami: juho in črn kruh
Sonce je žgoče siialo. dočim ie do 5. are zjutraj deževalo. Ceste so bile vse kakor močvirje, toda te se niti ne mere jo imenovati ceste. So to kolovozi in steze ko maj naznačene. kanali črnega blata po katerih se motorna vozi>a naporne premikajo in dostikrat napredujejo korakoma Vsak čas se kolona ustavi, voz se zaril v zemljo, vojaki in potniki izstopijo da ga porinejo iz blata
Ducejeva in Fiihrerjeva kolona je na južni fronti Vozi se s spremstvom okloo-nih avtomobilov in na avtomobilih trans-portiranih protiletalski baterij .To je neskončna ravnina na kateri se vidi pospravljena žetev. Ni pa videti žive duše.
Dsice med italijanskimi borci
V teku drugega zadnjega dneva, ki ga ie prebil na južni fronti je Duce srečal svoje vojake. Na nekem križišču, kjer so bila na rdečih lesenih tab'icah ruska imena in vojaške označbe v nemščini, je Duceja pričakal poveljnik italijanskega ekspodi-cijskega zbora z nekaterimi oficirji svojega generalnega štaba. Avtomobili se ustavijo. General se približa Duceju in mu poroča o silah, ki se nahajajo v bližini. Ke vstopi v avtomobil, mu hitro poroča o doslej izvedenih operacijah c odlični morali in popolni učinkovitosti čet. Nekaj kilometrov od tu so naši docela motorizirani oddelki na pohodu proti prvi črti, kjer se še bore in napredujejo njih tovariši. Mladi, očr-neli obrazi z vedrim izrazom, s katerih sije moško zdravje, vojaki in črne srajce naperjajo oči v Duceja. Stoječ v avtomobilu Duce ogleduje vojaka za vojakom in pozdravlja oficirje, vojake in borce.
Poleg Duceja odgovarja tudi Fiihrer na pozdrave. Samo brnenje motorjev prekinja molk izredno obsežne puste. Nekakšna ponosna svečanost je v tem nemem razgovoru med Mussolinijem in njegovimi vojaki, ki so obrnjeni proti njemu kakor vojak proti svojemu j>oveljniku z udanostjo in zaupanjem. Tako pozdravil ja jo s šefom tudi svoje družine in svoje domove, ki so daleč in zdi se. kakor da jih vidijo vse v Duceju. ki je prišel do najoddaljenejših krajev Evrope, kjer se bore, — družine in domove, ki jih branijo tudi v oddaljenosti 3.000 km proti grožnji sleherni red in mir ogražajočega sovražnika, korakajo mimo oddelki italijanskega ekspedicijskega zbora, korakajo vojaki in borci fašistične Italije. Korakajo s tako popcilno disciplino in videti so tako čudoviti, da so Fiihrer in ostali nemški oficirji, ki stoje ob Duceju, vidno prevzeti od občudovanja in simpatije.
Kolona na pohodu vozi dolgo ob strani. Na čelu sta Mussolini in Hitler. Izredno obsežna pcilia solnčnic dobesedno zakrivajo kolono nogledu. ko se je oddaljila. Ta prizor je kronal obisk Ducejev na južni fronti. Potem sta oba voditelja skupno na močnem štiri motornem letalu odletela več sto kilometrov daleč.
Tudi to pot je na povratku Duce pilotiral letalo in vzbujal občudovanje nemških pilotov. Ob koncu je druga kolona motornih vozni odpeljala Duceja in njegovo spremstvo do predsedniškega vlaka. V četrtek zvečer so se vsi napotili proti Italiji preko osrednje in južnovzhodno Evrope. Fiihrer je bi' na peronu z zunanjim ministrom von Ribbentropom in z Maršalom Keitelom ter z ostalimi sodelavci.
Najbolj prisrčno je bilo slovo obeh šefov in do naše meje je prebivalstvo obnovilo svoj pozdrav Duceju jn fašistični Italiji. Na obmejni postaji sta se opolnomočeni minister Schmidt in princ Albrecht von Uracht poslovila cd Duceja in se vrnila v Berlin.
Ducejeva brzojavka Hitlerju
Rim, 30. avg. s. Ob prehodu meje, vračajoč se v Italijo, je Duce naslovil na Hitlerja naslednjo brzojavko:
Ekscelenca Adolf Hitler, Fiihrer in kancelar Rajha, Berlin.
Fiihrer! Navdušeni dnevi, ki smo jih preživeli skupno v vašem generalnem štabu in obisld pri naših četah, ki so v borbi proti boljševizmu, bodo ostali, kakor sem vam rekel, v neizbrisnem spominu v moji zavesti. Kakor sem ugotovil, se očituje
nad Sovjetsko zvezo čedalje bolj neizpodbitno zgodovinska daljnosežnost naših revolucij, ki sta rešili evropsko civilizacijo pred smrtno boljševiško nevarnostjo. Vračam se v Italijo z neizbrisljivo vizijo velikega pričetega dela in z bolj kakor kdaj prej absolutno gotovostjo v njegovo zmagoslavno zaključitev.
Sprejmite mojo prisrčno zahvalo za prijateljsko gostoljubje, ki ste mi ga nudili ob sebi in med junaškimi in neutrudljivimi nemškimi oboroženimi silami in sprejmite moje prisrčne tovariške pozdrave. — Mussolini.
Odmevi v tisku
Berlin, 30. avg. u. Nemški tisk danes že živahno komentira zgodovinski sestanek Duceja in Hitlerja na vzhodni fronti. Vsi listi naglašajo, da Italija soodločilno posega v borbo proti Sovjetski uniji.
Tako ugotavlja »Nazional Zeitung«, da so se vojaki Mussolinija že udeležili gigantske bitke, v kateri so skupno z ostalimi silami osi prodrli do Dnjepra. Borili so se m se še bor s z občudovanja vredno hrabrostjo in v polni zavesti visoke naloge, ki jim je bila poverjena, pa z neukrotljivim srcem in trdno roko. Duce je lahko ponosen in ponosni sta lahko 'nanje tudi Italija in vsa Evropa. Evropa je lahko ponosna spričo zavesti, da je svojo usodo poverila dvema voditeljema, ki ji zagotavljata njeno bodočnost v miru, blagostanju m pravem napredku. Glasilo nemških oboroženih sil ugotavlja med drugim, da je prišlo do sestanka ob Koncu drugega leta vojne, ki se zaključuje s sijajno bilanco v prilog osnima silama. Agencija »Deutscher Dienst« objavlja v zvezi s tem nekaj zanimivih podatkov. V petih vojnih pohodih, ki jih je Nemčija zmagoslavno dovršila, je bilo poraženih* S narodov. Nemci so ujeli 4 in pol milijona ujetnikov ter ogromne množine vojnih potrebščin, med drugim 7000 angleških letal. Nemčija ima danes največjo rezervo starega železa na svetu. Vse to je dosegla v 128 dneh dejanske borbe. Pri tem pa ruski ujetniki in zaplenjene ruske vojne potrebščine niti niso vštete.
PodmorniSke site na delu
Italijanska podmornica je na Atlantiku potopila en rušilec In en parnik — Neka druga ladja poškodovana — Dve
letali sestreljeni
Glavni stan Oboroženih Sil je dne. 30. avgusta objavil naslednje 452. vojno poročilo:
V severni Afriki živahno delovanje topništva na odseku pri Tobruku. Nemške baterije so s svojim ognjem zadele neko tovorno ladjo v luki in jo hudo poškodovale.
Naša letala so bombardirala sovražne naprave v oazi Džarabubu. Nemška lovska letala so v bližini Soluma sestrelila dva angleška aparata. Sovražna letala so na-
padla Catanio in Bengazi. Ni bilo ne žrtev ne škode.
V vzhodni Afriki je prišlo na odseku pri Čelgi do spopadov med prednjimi oddelki, ki so se ugodno končali za naše čete, ki so prizadejale sovražniku izgube, ne da bi jih same utrpele.
Neka naša podmornica, ki je pod vodstvom mornariškega poročnika Maria Pol-line operirala na Atlantskem oceanu, je potopila moderen angleški rušilec tipa »Jer-vis« in 2600 tonsko ladjo.
Razcepljenost ameriške javnosti
Vedno hujši odpor proti sodelovanju Zedinjenih držav
v vojni
Washington, 30. avg. s. Na nekem pro-tiintervencijskem zborovanju je znani senator Nye znova poudaril absolutno potrebo, da ostanejo Zedinjene države izven vojne. Posilanec Fish je zahteval, da se vprašanje o vojni in miru predloži kongresu v odločitev. Kongres naj bi se s tri-četrtinsko večino izrazil proti vojni. Vojna bi za Zedinjene države pomenila katastrofo. konec svobode in izgubo 3 milijonov mladih Američanov na afriških, kitajskih in ruskih bojiščih.
Prirejena so bila tudi še druga protiin-tervencijsika zborovanja, na katerih je prisilo do hudih protestov proti Rooseveltovi peflitiki. -»American Legion«, vplivna organizacija bivših bojevnikov, j*a je na svojem kongresu, ki ga je imela v FJladel-fiji, sprejela resolucijo, v kateri je »popolnoma odobrila ukrepe vlade za obram-
bo in zaščito ameriškega življenja proti vsem napadalcem«. Kongres je malo prej odklonili resolucijo, s katero naj bi bil enostavno odobril zunanjo politiko Roosevelta, o kateri se je na kongresu vnela zelo živahna debata.
V	Laconu je govoril vodja izolacioni-stov senator Wheller in je naglasil, da je ameriški narod združen za državno obrambo, da pa je prav tako složen in odločen proti sodelovanju v vojni na tujih tleh.
V	Ocklahoma Cityju je nameraval Lindbergh govoriti v mestnem gledališču, a mu oblasti niso dale dovoljenje za to. Lindbergh je tedaj prejel mnogo privatnih ponudb in je nazadnje govoril na športnem igrišču, na katerem se je zbrala ogromna množica ljudi.
Letalski boji na zapadr
Stockholm, 30. avg. d Kakor poročajo iz Londona, javlja britansko letalsko ministrstvo v svojem jutranjem komunikeju, da so bili napadi nemškega letalstva preteklo noč, dasi manjšega obsega, osredotočeni v prvi vrsti proti ciljem v vzhodni Angliji, kjer so nemške bombe povzročile gmotno škodo.
Berlin, 30. avg. d. V noči na soboto je britansko letalstvo prodrlo nad južnozapad-no Nemčijo. Kakor je bilo davi sporočeno z merodajnega mesta v Berlinu, so britanska letala metala bombe, ki so povzročile požare in s tem nekaj škode na stanovanj-
skih poslopjih. Nekaj oseb je bilo ubitih in ranjenih. Protiletalska obramba je sestrelila eno sovražno letalo.
Lizbona, 30. avg. s. Kar se tiče dveh angleških letal, ki sta pristali na portugalskih tleh, se je zvedelo, da je bila na enem izmed njih vojaška pošta. Letalo je bilo na poti iz Gibraltarja na Malto, a so ga napadla letala osi, pa je tedaj krenilo proti severu. Njegova posadka je bila sestavljena iz enega častnika in dveh podčastnikov. Spočetka niso niti vedeli, da so na portugalskih tleh. Ko so spoznali položaj, so zažgali letalo in pošto. Tudi drugo letalo, ki je pristalo kakih 300 km severno od Lizbone, je njegova posadka zažgala.
Vladar In Duce Ljubljani
Brzojavna zahvala z najvišjega mesta za izraze vdanosti — Poročilo o deln mestnega sveta
Ljubljana, 28. avg.
Snoči ob 18. je bila v mestni zbornici redna seja mestnega sveta ljubljanskega. Takoj na začetku je župan dr. Adlešič med spoštljivim molkom vseh članov sveta, ki so nagovor poslušali stoje, dejal:
Visoki mestni svet!
Na vdanostno brzojavko, ki smo jo s svoje fSfejšnje seje poslali Nj. Vel. Kralju in Cesarju, mi je prvi pribočnik brzojavno sporočil naslednjo vladarjevo zahvalo:
»Vzvišeni Vladar je z živim zadovoljstvom sprejel čustva, ki mu jih izraža ljubljanski občinski svet v imenu meščanov in me pooblašča, naj izrazim njegovo hvaležnost za prijazno misel.«
Prav tako mi je pa Nj. Ekscelenca Visoki Komisar sporočil Ducejevo zahvalo s temle pismom:
»Duce mi je dal prijetno naročilo, da se Vam zahvalim za brzojav, ki mu je bil poslan ob priliki prvega sestanka občinskega sveta po ustanovitvi Ljubijanske pokrajine.«
županov govor je zbornica sprejela z živahnim odobravanjem in prisrčnimi ovaci-iami Kralju-Cesarju in Duceju.
Zatem je župan dr. Adlešič sporočil, da so bili po odredbi Eksc. Visokega Komisarja dne 2. julija kraji Dolnice, Kamna gorica, Glinice in Podutik priključeni mestni občini ljubljanski. Za priključene kraje velja mestni proračun in se v njih pobirajo iste davščine ko v mestni občini ljubljanski. 2upan je toplo pozdravil nove občane in izrazil željo, naj bi z drugimi občani složno sodelovali pri prizadevanjih za napredek občine.
Ureditev cest, tržnic in parkov
Obširno je poročal o občinskih javnih delih, ki so pravkar v najbolj živahnem razmahu. Velika pozornost se zlasti posveča zboljšanju cest in ulic. Razna dela so v šiški. na Mirju, za Bežigradom, pri Svetem Križu, na Ižanski cesti in Linhartov" cesti. Odsek za ceste je prav dobro uredil glavne ceste in ulice mestnega središča od Kongresnega trga do Križevniške ulice in Emonske ceste. Razveseljivo je izboljšana Zaloška cesta, a pravkar se Cesta na Rožnik razširja od železniškega prelaza do Svetčeve ulice na 12 m. Virantov vrt, ki ga je občina kupila od države, bo deloma uporabljen za razširitev Grudnovega nabrežja, po katerem bo speljana državna cesta na Dolenjsko, deloma pa bo preurejen in izročen javnosti. V zvezi s podaljšanjem šubičeve ulice na Kongresni trg smo dobili novo Muzejsko ulico ob hišah Pokojninskega zavoda, hkratu pa smo dobili novo zvezo s tivolskimi nasadi, predvsem z »otroškim paradižem«, ki spada med največja javna dela v Ljubljani. Poročal je še o mostiču čez Gruberjev prekop, ki bo te dni izročen prometu, o tramvajski čakalnici pred kolodvorom, o zidanju delavskih stanovanjskih kolonij — ob Cesti v Mestni log je zraslo 25 hiš s 50 stanovanji in vr-tiči, ob Cesti dveh cesarjev pa 2 hišici za 4 družine. — o Domu onemoglih na Bokalcah, o novem ljudskem kopališču v Kcleziji, o delih na Grajski planoti, zlasti o obnovi severnovzhodnega grajskega trakta, s katerim dobi naš Grad mogočen por-tal in dostojne restavracijo z veliko razgledno teraso na slikovitih arkadah in o mestnih tržnicah, s katerimi je mojster Plečnik izvršil svoj veliki načrt ureditve in zazidave vsega desnega brega Ljubljanice od tromostovja do Zmajskega mosta. Lepi načrti o ureditvi našega mesta, do katerih smo prišli po nedavno zaključenem natečaju za regulacijo Ljubljane in okolice, bodo v kratkem razstavljeni v Jakopičevem paviljonu.
Preskrba z živili
Izčrpno je župan poročal o prizadevanju mestne občine za čim bolj uspešno preskrbo prebivalstva z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami. Občina je povečala proizvodnjo pridelkov z razdelitvijo mestnih zemljišč siromašnim slojem za obdelovanje. Gospodarski urad je razdelil 15 ha mestnega sveta na 555 parcel po 350 do 400 kv. metrov. Jetnišnici je občina odstopila 27.000 kv. metrov sveta v svetokriš-kem okraju, a tudi zasebniki so siromašnim občanom stavili na razpolago lepo število parcel. Mestna občina sama je letos kmetovala v mnogo večjem obsegu kakor doslej. Draginjo je pobijala ne samo s strogim tržnim nadzorstvom, temveč tudi z velikimi nabavami najpotrebnejših živil in kuriva. Tudi to jesen bo poskrbela za velike zaloge, posebno krompirja in drugih živil, za maščobe pa se bo potrudil Prevod. Zlasti nameščenstvu, ki se nahaja v stiski, bo skušala olajšati razmere z dobavo najnujnejših potrebščin po zmogljivih cenah. — Na koncu je poročal še o uvedbi živilskih nakaznic za razna živila in pa o ra-cioniranju mesa in mleka, s čimer je bila zagotovljena pravična odmera vsem.
Poročilo finančnega odbora
Za finančni odbor je poročal načelnik prof. Dermastja. Za kritje zvišanih prejemkov po odredbi Visokega Komisarijata mestnim uslvžbencem in delavstvu se je ustanovil poseben sklad z zneskom 800.000 lir. Iz tekočega proračuna bo določenih za sklad 100.000 lir, ostalih 700.000 lir pa iz prihrankov. Rodbinske doklade mestnega delavstva se bodo izplačevale ob koncu prvega meseca po prijavi novega člana družine. V primeru kasnejših prijav bodo doklade za zamujene mesece zapadle. — Cerkvenokonkurenčna doklada v trnovski župniji v višini 7.6% od vseh doklad se bo pobirala dve leti in ne samo eno leto, kakor je bilo na zadnji seji pomotoma v zapisniku. Določen je bil izreden kredit za socialno skrbstvo v obliki posebnega sklada v višini 500.000 lir. Iz proračuna se bo prispevalo v sklad 100 000 lir, iz proračunskih rezerv 250.000 lir, ostanek pa iz proračunov mestne plinarne in mestne elek-
trarne. — Za kritje stroškov izdaje »Knjige Plečnikovih del« je potrebnih še okrog 25.000 lir, ki se bodo vzele lz proračunske rezerve.
Kot naknadni kredit za vzdrževanje mestnih avtomobilov je bila določena vsota 1500 lir. Za napravo zaščitne stene v mestnem vložišču je bilo določenih 1200 lir. Za prehrano pomožne policije v Delavskem domu je bil določen kredit okrog 5250 lir. Za nabavo razorača tehničnemu oddelku pa kredit 3295 lir lz proračunske rezerve. — Podpora društvu Atena za ortopedlčno zdravljenje siromašnih ljubljanskih otrok za leto 1941. je že v proračunu, za 1. 1940. pa se mu bodo iz rezerve povrnili stroški za zdravljenje otrok, ki jih je poslal mestni flzikat v znesku 5352 lir. — Finančni odbor je zavrnil večino ugovorov ln prošenj glede predpisov vodarlne, prirastkarine.
pristojbin, kazni ln taks. Odpisani so bili neizterljivi dolgovi za prevoze z reševalnim avtom v znesku 1451 lir.
Trošarinske, gradbene in osebno-pravne zadeve
Za trošarlnskl odbor je prav tako poročal prof. Dermastja. Med drugim je bil zavrnjen ugovor splošne bolnišnice v Ljubljani zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za povračilo plačane uvoznine na zdravila. — Za gradbeni odbor je poročal profesor dr. S t e 1 6. Odobrena je bila gradbena prepoved za parcelo št. 140/1 v kat. občini Sveti Peter. — Za personalno-pravni odbor je poročal Avgust Novak. Sprejeti so bili predlogi glede izvolitve članov mestnega sveta namesto izpadlih članov v razne odbore. Kot zastopnik Združenja pekov je bil izvoljen v preskrbovalni odbor Vinko Požar, za njegovega namestnika pa Josip Megušar. Uredba o kaznovanju prekrškov gasilskega reda za mesto Ljubljano je dobila sankcijo s sprejetjem določb o višini kazni proti kršilcem.
S tem je bil dnevni red javne seje Izčrpan ln sledila je tajna seja.
Ogromne Izgube
sovjetskega brodovja
Nemško letalstvo in vojna mornarica sta potopili na Vzhodnem morju nad 122.000 ton sovjetskega ladjevja
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. avg. Nemško vrhovno poveljništvo je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, sta nemška mornarica in letalstvo prizadeli sovjetskim pomorskim vojnim silam in transportnemu brodovju v Finskem zalivu najtežje izgube.
Pri poskusu, da bi vdrli iz Revala in dosegli druga pristanišča, so se zaradi operacij vojne mornarice z minami potopih dva rušilca, devet čolnov za iskanje min ln trije stražni čolni sovjetske mornarice. Dva druga rušilca in en čoln za iskanje min so bili hudo poškodovani od mine. Bojna letala so v trdovratnih napadih potopila eno sovjetsko križarko ter dva rušilca in z bombnimi zadetki poškodovala tri druge rušilce in eno pomožno križarko.
Transportne ladje, ki jih je sovražnik odposlal za prevoz čet in vojnega materiala iz Revala, so zašle pod vodstvom vojnih ladij v sredino nemške zapore z minami. Doslej se jc potopilo 21 transportnih ladij s skupne 48.200 tonami. Osem transportnih parnikov je bilo hudo poškodovanih z minami. Bojna letala so uničila 22 trgovskih ladij s skupno 74.000 tonami in zadela 39 ladij tako hudo, da se lahko računa z izgubo velikega dela tudi teh ladij.
Na morju okrog Anglije je doseglo letalstvo podnevi zadetke v polno na petrolejsko ladjo južno od Irsko in poškodovalo veliko trgovsko ladjo pri Faroerskih otokih. Zadnjo noč je dobila neka ladja vzhodno od Tyemoutha bombni zadetek težkega kalibra. Bojna letala so bombardirala vojaške naprave na angleški vzhodni obali in napadla uspešno razna angleška letališča.
Ob kanalski obali je Izgubilo angleško letalstvo včeraj 17 letal in sicer 13 v letalskih bojih, dve po protiletalskem topništvu, dve pa po akcijah čolnov za iskanje min in mornariškega topništva.
Angleška letala so zadnjo noč z neznatnim učinkom napadla ozemlje med Renom in Meno. Protiletalsko topništvo je sestrelilo tri sovražne bombnike.
Viborg v plamenih
Helsinki, 30. avg. s. Viborg je v ognju. Požari, ki so jih povzročili sovjetski vojaki, so izbruhnili istočasno na raznih točkah mesta in pokriva seiaj ogromna odeja dima ves kraj na desetine kilometrov. Mnoge znamenitosti, ki so jih hotele finske čete rešiti za vsako ceno, so umikajoče se boljševiške tolpe uničile.
Uspešne akcije finskih letal
Helsinki, 30. avg. s. Službeno je bilo objavljeno, da so sovjetska letala 27. t. m., razen Pargoa, bombardirala tudi Kyni. V četrtek ni bilo nobenega sovražnega letala nad Finsko. Finske letalske sile pa so bombardirale in s strojnicami uspešno obstreljevale ogromne sovražne kolone, ki so se umikale po cestah na Karelski ožini. Mnogo vozov in avtomobilov je bilo uničenih. Podobni napadi so bili izvršeni tudi v vzhodni Kareliji, kjer so finska letala bombardirala vlake z municijo in važno sovjetsko oskrbovalno središče. Finska lovska letala in protiletalska obramba so na fronti sestrelila tri sovjetska lovska letala in en bombnik. Finska izvidniška letala so v četrtek zvečer opazila več tucatov sovjetskih vojnih in tovornih ladij, ki so plule z vso naglico iz Tallina proti vzhodu.
Napadi na sovjetske ladje
Berlin, 30. avg. d. Nemško letalstvo je tudi v petek doseglo pomemben uspeh v borbi proti boljševlškemu brodovju v Finskem zalivu. Kakor je bilo v petek ponoči sporočeno s pristojnega mesta v Berlinu, so nemška letala v petek potopila tri sovjetsko-ruske trgovinske ladje s skupaj 11.000 tonami, ki so bile v celo zadete od nemških letalskih bomb. Razen tega je nemško letalstvo hudo poškodovalo tudi še sedem nadaljnjih sovjetsko-ruskih trgovinskih ladij, med katerimi je bil tudi velik lO.OOOtonskl parnik. Na Istem operacljsk. področju so nemška letala z bombami učinkovito zadela tudi neko sovjetsko-rusko križarko.
Berlin, 30. avg. d. Kakor poročajo službeno lz Helsinkov, so snoči finske obalne stražne posadke izvršile uspešen napad proti sovjetsko-rusklm vlačilcem. Finskim stražam je uspelo polastiti se dveh sovjetskih vlačilcev, ki sta bila nato odvedena v Helsinki. Z njima vred je prišlo v finsko ujetništvo tudi 35 mož, ki so bili na krovu obeh sovjetsko-ruskih ladij.
Demanti o napadu na sovjetsko bolniško ladjo
Berlin, 30. avg. d. V petek ponoči je bila s pristojnega nemškega mesta kategorično demantirana sovjetsko-ruska vest o bombardiranju sovjetsko-ruske lazaretne ladje »Sibirije«, ki naj bi jo bila napadla nemška letala na vožnji od Talina proti Leningradu.
Bitka ob Dnjepru
Budimpešta, 30. avg. s. Poročila, ki jih je sprejel glavni stan madžarskih oboroženih sil, javljajo, da se bitka ob Dnjepru bliža pričakovanemu zaključku. Neprijateij pošilja s poslednjimi napori razpoložljive enote v boj. Ruski protinapadi niso več v skladu z rednim načrtom ter odkrivajo hudo zmešnjavo, ki vlada v vrhovnem po-veljništvu sovjetske vojske.
Sovjetske čete so zadnjih 24 ur imele silne izgube ljudi in vojnega materiala. Ogromno število oklopnih voz je bilo izločeno iz boja v odseku dolnjega Dnjepra, kjer operirajo obenem z zavezniškimi tudi madžarske čete. Vsi sovražni protinapadi so se zlomili ob energičnem odporu zavezniških čet, ki so se trdno zasidrale vzdolž reke. Sovjetsko poveljništvo ni moglo nikjer zaustaviti ritma operacij nemških in zavezniških čet. Sovjetski ujetniki, ki so padli v roke Madžarom, pripovedujejo, da so dobili povelje, da morajo svoje postojanke braniti za vsako ceno. Operacije se nadaljujejo z izredno točnostjo.
Sovražno topništvo, ki je v silni množini osredotočeno ob Dnjepru, je bilo hudo prizadeto. Veliko število topov je prišlo v roke zaveznikom in mnogoštevilne sovjetske baterije je uničil izredno hud ogenj topništva oziroma bomb, ki so jih metala letala. Zavezniško letalstvo je gospodar neba in vsak poskus sovražnika, da bi omejil to premoč, že v kali zatro zavezniški lovci.
Veliki uspehi rumunskega letalstva
Bukarešta, 30. avg. d. Kakor poročajo rumunski listi v današnjih jutranjih izdajah, je ena sama rumunska eskadrila na vzhodni fronti sestrelila 22. avgusta 53 sovjetsko-ruskih letal. Razen teh letalskih zmag, ki so potrjene, pa je prejelo romunsko letalsko poveljništvo še 18 nadaljnjih prijav o sestreljenih sovjetskih letalih, ki se zdaj proučujejo. Vsak član te rumunske letalske eskadrile je na ta način dosegel najmanj pet zmag v spopadih s sovjetskim letalstvom.
Bukarešta, 30. avg. s. Glavni stan ru-munsko-nemških oboroženih sil je izdal uradno poročilo št. 8, v katerem pravi:
Ze tri tedne se borita naše letalstvo in naša protiletalska obramba vsak dan proti sovražnemu letalstvu v Izredno težkih okoliščinah. Ta borba za uničenje je izredno težka in predrzna, tako glede letalskih dvobojev kakor napadov v skupinah. Iz vseh teh borb sta izšla naše letalstvo in naša protiletalska obramba zmagovita. Vsak dan smo v tesnem sodelovanju z zavezniki sestrelili 5 do 10 neprijateljskih letal, dočim naše letalske sile po pretežni večini niso Imele nikakih izgub. Dan 28. t. m. je bil dan slave za naše letalstvo, kl je sestrelilo nad 30 neprijateljskih aparatov. Predvsem sta se odlikovali prva in tretja eskadrila lovcev ter druga skupina protiletalske obrambe. Domovina in vojska jima izražata globoko hvaležnost.
Obnavljanje cest v Ukrajini
Berlin, 30. avg. d. Organizacija Todt, ki jI je na vzhodnem bojišču poverjena tudi skrb za prometne zveze med fronto in zaledjem, je uvedla v vzhodnih pokrajinah, kjer primanjkuje kamna, nov način gradnje cest. Kakor poročajo s pristojnega mesta v Berlinu, se je treba prav temu novemu načinu gradnje cest zahvaliti, da se oskrbovanje nemške vojske dobro razvija-Način gradnje cest je v glavnem naslednji: Vzdolž trase nove ceste se teren globoko preorje, nato pa premeša s cementno vodo ter takoj nato zvalja. Pokazalo se je, da majhen odstotek humusa in gline, ki ostane v vrhnji plasti ceste, ne škoduje mnogo trdnosti nastale ceste. Na ta način nastane nekakšna primitivna betonska cesta, ki pa je dovolj trdna za potrebe prevoznih sredstev. Novi gradbeni postopek, ki v veliki meri štedl tako z gradivom kakor tudi z delovnimi silami, se je tako dobro obnesel na vzhodnem bojišču, da ga bodo v bodoče uporabljali tudi pri gradnji deželnih cest v Nemčiji.
Zaposlitev Židov v bivši Poljski
Krakov, 30. avg. d. Po končani koncentraciji in registraciji židovskega prebivalstva na področju generalnega guvernemaja je bil že pretežni del židovskega življa uvrščen v obrtniško proizvodnjo. Nemška podjetja so za židovsko prebivalstvo zgradila velike delavnice za vsakovrstna obrtniška dela. 2idje delajo pod vodstvom nemških strokovnjakov. Delavnice prejemajo zmerom več naročil tudi iz tistih nemških pokrajin, kjer primanjkuje delovne sile. Naročila posreduje posebni transferni urad v Varšavi, židovski obrtniki so bili organizirani v posebnih obrtniških zvezah.
Pobude za kmetijsko delo v septembru
Delo na polju. Setev začnemo z ozimnim ječmenom, nadaljujemo z rž j o in ozimno mešanico in končamo s pšenico. Če je le mogoče, sejmo s sejalnim strojem, ker prihranimo seme in posevek bolje uspeva. Nabava sejalnega stroja je dobičkonosna za gospodarstva, ki posejejo jeseni in pomladi vsaj 10 oralov. Manjši posestniki naj se združijo v podr. Kmet. družbe zaradi skupne nabave in rabe sejalnega stroja. Pomnimo, da zahtevajo vsa ozimna žita, posebno pa rž, sesedeno zemljo pri setvi, da jih sejemo le v dovolj osušeno zemljo in da moramo setev takoj prekiniti, ako se zemlja maže. Ce smo po zgodnjem krompirju ali krmilnih rastlinah zemljo sprašili, pognojili z dodatnim umetnim gnojem (na primer fosfatnim gnojilom), nato jo srednje globoko preorali ter pustili 10 do 14 dni sesedati, smo gornjim zahtevam zadostili. Priskrbeli si bomo seme dobrih vrst, če le mogoče priznanih. Da moramo seme očistiti, sortirati in razkužiti, se samo po sebi razume. Strogo se bomo držali navodil za razkuženje in opustili razna neučinkovita domača sredstva. — Izkopavamo krompir in če nismo pridelali semenskega krompirja na posebni njivi, ga na polju sortiramo v tri vrste: semenski, za prodajo in za hrano. Spravljamo tudi fižol, turščico. proso in ajdo. Kosimo semenske in druge detelje, travne mešanice in zeleno turščico, ki jih sušimo, odnosno razrežemo in ansiliramo (kisamo v silu). Vse shrambe smo pred tem dobro očistili, pobelili in temeljito prezračili. — Opravimo žetvo ajde in prosa.
Na travnike in pašnike raztrosimo vsako četrto leto apnenj prah Pognojimo jih tudi z umetnimi gnojili (kalijeva sol, kostna moka ali fosfatna žlindra), toda le, če jih nismo apnili. Kolikor imamo komposta, ga bomo tudi raztrosili V deževnih dneh bomo strgali ceste in ostrgano uporabili z drugimi odpadki za napravo novega komposta.
Vrtnarstvo: Nastopil je zadnji čas za
setev motovilca, zimskega graha, zimske solate in radiča. Posadimo zimski česen in presadimo jagode. Dozorele pridelke spravljamo in nabiramo seme. Pripravljamo sok in mezgo paradižnika. Občutljive cvetice zavarujemo pred mrazom.
Sadjarstvo: Obiramo sadje in ga skrbno sortiramo. Samo lepo sadje privabi dobre: ga kupca in le tako smemo izročiti svoji zadrugi. Nasušimo mnogo sadja, kar je v današnjih časih važno. Sadjevec naprav-ljajmo le iz sadja, ki se drugače ne da porabiti. Tudi žganjekuhe se izogibljimo. Rajši nakuhajmo dosti sadnih mezg.
Vinogradništvo in vinarstvo: Zaznamuj-mo kakovostne in rodne trse zaradi rezanja cepičev, slabo rodne zaradi precep-ljenja. Dvigajm0 polegle trse in mladice, popravljaj mo vezi pri šparonih. obiraj-mo gnilo grozdje in trgajmo namizno grozdje zaradi prodaje. V kleti in stiskalnici popravimo in očistimo, kar je potrebno. Namočimo za trgatev potrebno posodo. Nove sode ovinimo. stare popravimo, operemo in zažveplamo.
Živinoreja: Dokler je mogoče pasimo živino tako, da je paša njena glavna hrana. Boljšo dodatno hrano dajemo v hlevu govedi in starim svinjam, ki jih pitamo. Pitanje govedi uredimo tako. da bo za prodajo ob koncu novembra ali v začetku decembra. Svinje za domači zakol naj bodo spitane pred božičem ali takoj po njem. Pri svinjah za prodajo pa smo dobro storili, če smo jih opitali že poprej, tako da so spitane v novembru. ker je takrat zaradi pomanjkanja svinj cena najboljša. Zdaj, ko že vemo, koliko imamo živinske krme pripravljene po kozolcih, kaščah, kleteh in šilih, sestavimo načrt hranjenja do zelene krme in presodimo, ali bomo shaiali. odno?no, kaj smemo prodati. Erez takšnega pregleda razumen gospodar ne nrod.aja 'živinske hrane, ker bo imel sicer nepopravljivo škodo.
Gospodarske vesti
= Prodaja olja. Prehranjevalni zavod Visokega Kumisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča glede na vprašanje Zveze trgovskih združenj, da bo počenši z oktobrom letos delež olja na živilskih nakaznicah izražen v centilitrih. Trgovci na drobno smejo v mesecu septembru prodajati imetnikom živilskih nakaznic olje po meri namesto po teži, in sicer tako, da ustreza okroglo 10.8 centilitra 100 gramom olja.
— Razpis nabave premoga. Rektorat kr. univerze v Ljubljani razpisuje na podlagi čiena 87 zakona o državnem računovodstvu nabavo premoga, in sicer: 500 ton kosovca, 115 ton kockovca, 415 ton ore-hovca in 260 ton grahovca 5—15 mm. Premog mora biti lepo separiran, brez smeti in prahu. Količina premoga posamezne vrste se more po potrebi zvišati ali zmanjšati. Ne zahteva se ponudba celotne dobave od istega ponudnika, temveč more posamezen ponudnik staviti ponudbo tudi samo za posamezno vrsto kuriva. Cene je ponuditi v lirah, in sicer za tono, franko vagon Ljubljana glavna postaja. Dobavni rok za prvo pošiljko 150 ton kosovca, 30 ton kockovca, 50 ton orehovca in 50 ton grahovca bo takoj po odobritvi dobave, ostanek pa po posebnem odpoklicu. Premog se bo prevzemal na glavni železniški postaji v Ljubljani. Taksirane ponudbe je vložiti v zaprtih kuvertah pod značko »Ponudba za premog« najpozneje do 15. septembra 1941 pri rektoratu kr. univerze v Ljubljani. Natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami na rektoratu kr. univerze v Ljubljani. Kongresni trg 13.
== Reka bo Hrvatska izvozna luka. Iz
Zagreba poročajo: Te dni je italijanska vlada sklenila s hrvatsko dogovor o najemu reškega pristanišča za hrvatski tran-sitni promet. To pristanišče je imela prej v na'emu bivša jugoslovanska vlada, a ga je malo rabila, ker se je rajši posluževala sušaškega pristanišča. Ta moment je zdaj odpadel, ker je Sušak priključen Italiji. Od Zagreba do Reke drži 190 km dolga proga.
= Pospeševanje hrvatskega morskega ribarstva. V Crikvenici so zbrani zastopniki hrvatskega kmetijskega ministrstva in hrvatski ribiški strokovnjaki, da ugotovijo stanje hrvatskega morskega ribarstva in možnost za pospeševanje te gospodarske panoge. Uvede naj se čisto nova metoda ribarstva. V to svrho se vrše poizkusi, ki jih na licu mesta vodijo strokovnjaki.
= Hrvatska podpira gradbo gnojišč m silov za krmo. Hrvatska vlada je dovolila podporo 1.1 milijona kun za gradnjo 2141 gnojišč in 596 silov za krmo. Gradnja teh naprav se bo izvršila po enotnih načrtih.
Dunajski jesenski velesejem
Izredni uspehi zadnjih štirih dunajskih velesejmov živo pričajo o mogočnem gospodarskem razmahu v Vzhodni Marki, ki ga niti neprestano vojskovanje ni moglo zavzeti, in potrjujejo važno nalogo, ki jo ima Dunaj kot posrednik in zbliževalec gospodarskih kultur v Podonavju.
Letošnji dunajski velesejem (od 21. do 28. septembra) bo pokazal v zelo privlačnem okviru pestro sliko trgovinstva, kar bo gotovo zanimalo vsakega obiskovalca.
Tehnični del velesejma (v Pratru), ki je bil v zadnjih letih izdatno razširjen, bo obsegal številne paviljone, med katerimi bo gotovo najlepši paviljon narodov. V njem bo posebno lepo zastopana fašistična Italija, tesna zaveznica Nemčije. Organizacijo italijanske razstave je prevzel Istituto Nazionale Fascista per il Ccmmercio Es-tero v Rimu. Poleg Italije bedo zastopane tudi: Bolgarija, Danska, Finska, Holand-ska, Hrvatska, Norveška, Madžarska, Rumunija, Slovaška, švedska, Švica, Turčija. Razstavljene oodo razne skupine strojev, aparatov, gradbeni materiai, lahke kovine, elektrotehnika, živilska industrija, sadjarstvo, vinarstvo in drugo.
Vzorčni velesejem (velese^mska palača) bo nudil obširno zbirko izbianih izdeikov, zlasti s področja estetične industrije, obrtništva, mode.
Udeleženci dunajskega velesejma bodo imeli posebne popuste na železnicah in druge ugodnosti na podlagi izkaznice, ki jo izdaja delegat za Italijo Alois Wend-ler, Milano, Via Pio IVo 1.
Naše gledališče
Sobota, 30. avgusta. Nenavaden človek.
Premiera. Izven. Nedelja, 31. avgusta: Nenavaden človek. Izven.
Radio Ljubljana
Nedelja 31. avgusta.
Ob 8: Napoved časa — poročila v slovenščini. 8.15: poročila v italijanščini. 8.30: prenos orgelskega koncerta iz bazilike Carmina Maggiore v Napolju. 11: prenos pete maše iz Firence. 12: čitanje in razlaganje evangelija v italijanščini
(p. Eusebio Zappaterreni). 12.15: čitanje in razlaganje evangelija v slovenskem jeziku (p. Krizostom Sekovanič). 12.30: poročila v slovenščini. 12.45: operna glasba. 13: napoved časa in poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana ODoroženih Sil v slovenščini. 13.17: koncert orkestra Arlandi. 14: poročila v italijanščini. 14.15: radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca, igra zabavno glasbo. 14.45: poročila v slovenskem jeziku. 17.15: kmetijsko predavanje (Franc Pergar). 17.35: koncert sopranistke Sokove in tenorista Jarca, pri klavirju ju spremlja prof. Lipovšek. 19.30: poročila v slovenščini. 19.45: operetna glasba. 20: napoved časa in poročila v italijanščini. 20.20: komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini. 20.30: prenos iz gledališča Rozzi v Sieni: orkestralni koncert. Izvajajo gojenci glasbene akademije Chigana. V odmoru predavanje v slovenščini. 22.15: koncert. Vodi maestro Petralia. 22.45: poročila v slovenščini.
Obnova ribiških legitimaciji
Visoki Komisarijat za Ljubljansko pokrajino poziva vse imetnike »ribolovnic« in »ribarskih izkaznic«, ki so jih izdale bivše jugoslovanske upravne oblasti za ribolov v 1. 1941., da jih v lastnem interesu čim prej predlože zaradi prežigosanja svojim pristojnim občinam, upravnim oblastem I. stopnje.
f
GRADBENO PODJETJE G. T6NNIES, nasl. družba z o. z. v Ljubljani javlja, da je dne 30. avgusta 1941 umrl gospod
Emil Tonnies
stavbni podjetnik, soustanovitelj družbe, njen bivši družabnik in dolgoletni ravnatelj.
Prominentnemu strokovnjaku in izkušenemu veščaku bomo ohranili trajen časten spomin.
Ljubljana, 30. avgusta 1941.
•Va (8 ar{u
Široka ravan, postlana med hribovje, ki jo v slikovitih vencih obdaja, da bi jo tako obvarovalo najhujših vetrov. Tu je obrasla z dolgimi vrstami drevja, tam s poedinimi skupinami, v katerih nam prijetno prestrežejo oko v lahke halje odete bele breze. Vsepovsod so razpeljani manjši in večji jarki, kjer se razvija bujno življenje. Vrstijo se potočki, rečice, zatem grički osamelci, raztreseni v krajših ali daljših presledkih po vsem Barju nalik otokom v zelenem morju. Na njih in okoli njih pa so naselja, obdana z njivami, ki jim je prst mestoma črna ko Doc. Slednjič še šotišča s temnimi gomilami šote, med katerimi se svetijo bela debla brez, kakor spomeniki na vrtu večnega počitka. To je ljubljansko barje v poletju, v vsej svoji mirni, tihi in resni lepoti.
Na Barju, ki je bilo nekoč močno zamočvirjeno in kjer so se razprostirala plitka jezera (jarku pri Babni gorici pravijo še dandanes Izer — jezer), so začeli pod cesarjem Avgustom z delom Rimljani, narod z izvrstnim, po mnogih pokolenjih podedovanim civi-lizatoričnim nadarjen jem. Dokaz temu je cesta, posuta z gramozom, ki so jo odkrili Barjani pri Babni gorici že v prvi polovici preteklega stoletja in ki je bila tedaj 2.48 m pod površino Barja. Izhodišče je imela po vsej priliki pri Lavrici, premostila je pa Barje^ v smeri Kremenice, ki leži na južni obali Barja. Ko so Rimljani zapustili naše kraje, je delo na Barju počivalo nad 1500 let. Bujno rastlinje je zaje-zevalo odtok vode in v tem razmeroma kratkem časovnem razmahu so rastline nakopičile skoraj 3 m visoko plast šote. Tako je ostalo do 1760, ko so začele avstrijske oblasti z deli na izsuševanju močvirja, ki tudi dandanes še niso zaključena.
Vsemu temu se zahvaljujejo mnogi ljubitelji prirode za raznovrstna uživanja. Barje ima mnogo častilcev, prirodoslovce raznih vrst, kakršni so: botaniki, akvaristi, hroščarji, metuljar-ji, geologi in še drugi. Vsi ti so kulturni delavci s težnjo, da vzbude čim večje zanimanje za prirodo in za njene lepote. Zavedajo se dejstva, ki je v ostalem zgodovinsko dokazano, da so bile dobe, ko je človeštvo povečalo zanimanje za prirodoslovje in za prirodo v splošnem, dobe civilizacijskega in kulturnega napredka. Priroda je visoka šola za vsakogar, ki se je naučil čitati v njeni vedno nam odprti knjigi.
Vsem tem ljubiteljem se je Barje priljubilo, polno čarov je in dražesti. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni so na delu tkalci matere prirode, ki pričarajo skoraj vsak mesec druge barvne odtenke na prostrani zeleni preprogi. Iz davnih časov so ostala še nekatera mesta, ki nas spominjajo na Barje od nekdaj, kakor na primer jame pri Bistri, Stara Ljubljanica, šotišča pri Bevkah, barska okna južno od bevškega griča, ob Ižanski cesti pred Igom, kraj Matene in Iške Loke, zemljišča okoli Grmca, na Hauptmanci, pri Blatni Brezovici in drugod. Tu so lepe, širokolistne vodne kiselice, tam okroglolistni nežni šejek, v tem oknu beli črni ploskavci, v sosednem jarku činklje. f* te i vodi uloviš linje, v drugi tolarčke ali koreslje. v tem ba jarju ploščice, v drugem ostrižke, v tej jamici lepe pupke in polže, v drugi po-tapnike in še kaj drugega. Na gričkih se nam pa odkrivajo razne tvorbe, usedline mor ja, ki je pravcato večnost valovelo nad našo pokrajino. To so raznovrstni dolomiti, premogovna in jurasična tvorba, razni zemeljski skladi. ki so se nagomilili v teku neštetih milijonov let na dnu morja in ki so jih v tercijaru dvignili podzemeljski velikani na beli dan.
Neznaten delčič teh krasot si pa lahko prenesemo iz prirode domov, kar store vedno zlasti ljubitelji vodožitja. Uredijo si namreč mične sobne ribogojnice. Debelejša plast gozdne zemlje, nanj mivko, vanj pa vtaknemo nekaj vejic povodnega rmanca, morda še kak rumen lokvanjčič ali pa kako drugo prikladno rastlino — in ustvafjen je podvodni gozdiček. V ribogojnico spustimo nekaj maihnih krapovcev, saj jih imamo čez 30 vrst v naših vodah, nekaj polžev, nekaj postranic, kako majhno školjko, nekaj rdečih pršic — in rajčič je gotov. Akvarij nam bo dal pobudo za raznovrstne študije, približali se bomo prirodi, vzljubili jo bomo — in ko smo v njenem objemu, ji ostanemo zvesti, ker je polna dražesti in ker nam pripoveduje nad vse liubke, zanimive in resne povesti o delu stvarstva.
Sami samcati v prirodi akvarirajoč in razmišljajoč o lepih dovršenih tvorbah stvarstva se zavedamo jasno višje sile. ki nam je med ostalim ustvarila naše Barje in naše nad vse ljubljeno domovino Razneženo srce uživa v vtiskih človeka preveva drug duh, ki nas oplemenjuje s srčno kulturo.
Črn težje si človeštvo utira pota v neznano bodočnost, tem pomembnejša je kultura srca Samo oni. ki so od nje prekvašeni. uspevajo v svojih težnjah. kajti le ona je vir vseh vrlin, ona je znamenje moči duha in le ta usposablja in bo usposabljala poedince kakor cele narode, da se uveljavijo na svetu
Ven v prirodo pohitimo, zvesti učenci ji bodimo!	O. S.
Slovenski iulii v Iranu
n primo treno Riunto a Teheran — Prvi vlak je prispel v Teheran
Iran, ki je tako nenadno stopil v ospredje zanimanja vsega sveta, je bil doslej premalo znana dežela. Seveda pa ga bo poslej natančno spoznala vsa svetovna javnost po številnih opisih v časopisju. Slovenci bi morali biti še prav posebno dobro poučeni o Iranu, saj si je v teku zadnjih 20 let precejšnje število slovenskih ljudi poiskalo zaslužka v tej državi, ki je pod vodstvom Rize šaha Pahlevija začela napredovati hitreje kakor kdajkoli prej in je privabljala mnogo delovnih moči iz Evrope, še prav posebno pa z Balkana. V »Jutru« smo pred sedanjo vojno objavili več dopisov, ki nam jih je iz Perzije pošiljal naš ožji rojak Hajnšek, uslužben tam kot civilni pilot. Odkar pa je vojna vihra vnovič zajela svet, so žal izostali tudi njegovi zanimivi opisi in tako lahko danes samo obujamo spomine na delo in življenje naših rojakov v Perziji, kjer so se zlasti izkazali pri izgradnji transiranske proge. To veliko delo je bilo krona vseh dotedanjih prizadevanj podjetnega vladarja Rize khana Pahlevija. Prometu je bila proga izročena lepega pomladnega jutra, dne 20. februarja 1937.
Gradnja transiranske proge
Ideja izpeljave železnice čez perzijsko visoko ravan, po kateri naj bi zvezala Ka-spiško morje z Indijskim oceanom, ni bila nova. Ze v preteklem stoletju je Rusija stremela po tem načrtu. Anglija pa se je zlasti po prvi svetovni vojni bavila z mislijo, da bi zvezala Bagdad s Kaspi-škim morjem in bi na ta način — posebno tudi s prometom po Volgi — obvladala drugače skoraj nedostopna tržišča osrednje Rusije. Toda leta 1928. je iranska vlada povsem sama pričela trasirati progo. Vodilne tehnične naloge so bile v rokah Nemcev, ki so jih nemške tvrdke postopno spravile v švedski konzorcij.
Delo se je pričelo istočasno od Kaspi-škega morja in od Perzijskega zaliva. Na obeh straneh je bilo treba premagovati velikanske ovire. O tem pač dovolj zgovorno povč dejstvo, da teče proga samo na daljavi 150 km v pogorju skozi 68 predorov in da na tej kratki daljavi preseže višino 2100 m. Tehnika tu ni bila nič manj zmagovita kakor pri Simplonu, v nekaterih pogledih je bila tod še drznejša m uspešnejša. Proga se na nekaterih mestih vije v takih zavojih, da pri naglem vzpenjanju ali padanju napravi podobo številke 8. Proga je normalnotirna. Združila se je z ono, ki se ji približuje od juga nekje v bližini Ispahana.
Slovenski delovodja nam je pripovedoval
Kako so slovenski žulji pomagali graditi veličastno progo čez Iran, nam je naj-zanimiveje pripovedoval Andrej C o 1 a -r i č, ki se je pred dvema letoma zglasil mimogrede v Ljubljani. Andrej Colarič, 3Sletni posestnik iz Slinovc pri Kostanjevici, je eden izmed tistih popotnih Slovencev, ki mu kri v žilah nikoli ne da mira in ga žene za vedno novimi spoznanji, pa naj so še tako bridka. Že leta 1927. je šel v Holandijo za delom, potem pa jo je leta 1934. mahnil čez Balkan na vzhod in je prispel v Teheran, v prestolnico Irana. S seboj je imel ženo in pa harmoniko. Colarič nam je o teh svojih doživljajih v Perziji pripovedoval:
— V maju 1934 sem stopil v službo pri podjetju Redlich-Berger. Prvi je bil češki, drugi pa nemški Zid, ki sta prevzela gradnjo enega dela transiranske proge. Delo sem začel kot miner in sem od kraja zaslužil 6 tam ari ov na dan (taman je bil takrat vreden blizu 15 lir). Nesrečam, ki so bile pri težavnem delu izredno pogoste, in legarju, ki je na debelo kosil med delavstvom, sem se imel zahvaliti, da sem kmalu napredoval. Postal sem nekakšen nadzornik obrata, imel sem po 12.000 delavcev in po šest paznikov pod seboj. In-
ženjerji, ki pa so bili zaposleni samo z načrti ln so se na terenu le redko pojavili, so bili na tem odseku Avstrijci, Švicarji, Italijani in nekaj rajhovskih Nemcev. Preddelavci in pazniki pa so bili največ Hrvati, Avstrijci in Italijani. Najtežja dela so opravljali sami domačini, ki pa so bili v primeri z nami zelo slabo plačani. Pred našim prihodom so se njihove mezde štele samo v dinarjih, kakor se v Iranu imenuje najnižja denarna enota, pozneje pa so si priborili po 5 realov ali pol ta-mana na dan.
Kmetska zgodba
Nekje tam, kjer prehaja valoviti svet Slovenskih goric v širno Mursko polje, leži samotna vas. Njeno ime je za zgodbo brez pomena, zakaj dogodek, o katerem hočem pripovedovati, bi se lahko pripetil povsod, kjer žive ljudje, hlepeči po zemlji, za katero žrtvujejo vse, kar jim je drugače drago in sveto.
živel je tam kmetovalec Leskovec na lepem posestvu, ki je pošteno redilo njegovo družino. Vse bi bilo lepo in v redu in Leskovec bi bil živel mirno kmetsko življenje, polno dela in truda, ki pa ga slajšajo in lajšajo vkoreninjeni kmetski prazniki: veseli »viizem««, obilna košnja, žetev in mlat, na jesen vesela bratev, pozimi pa koline, božič s kopico starinskih običajev in kakšno »gostiivanje« v sorodstvu. Toda usoda ni hotela tako. Leskov-čeva žena Angela je zgodaj ohromela ter preležala leta v postelji, ne da bi mogla prijeti za delo in doprinesti svojega deleža za popolno družinsko srečo. Kljub temu pa je Leskovec dobro gospodaril, žena je v postelji ali v naslanjaču skrbno sledila opravilom, nasvetovala in celo naročevala. če so vsi domači odšli na polje, travnik ali v gorice, je čuvala hišo, šivala za silo in krpala, luščila grah, fižol ali tikvine ko-ščice pa česala perje. Malokdaj so ji počivale roke. Spoprijaznila se je bila s svojo težko usodo rekši: Taka je pač božja UO^ai
Zanimive In razburljive prigode
— Doživel sem — je nadaljeval Andrej Colarič — tudi nekaj krvavo poučnih dogodivščin. Domači delavci, ki so v meni po krivem videli izkoriščevalca, ker sem zanje predstavljal podjetje, so me dvakrat skoraj pobili do smrti. Obakrat sem ležal nezavesten. Prvikrat napadalcev nisem prepoznal, ker so v tunelu od zadaj planili name. Drugič — takrat sem dobil udarce s sekiro po glavi in po životu — pa so žandarji prijeli napadalce. Držali so jih nekaj tednov v zaporu, nazadnje so bili izpuščeni. Od mene pa je policija izterjala še 27 tamanov stroškov, da ne štejem zraven še računa za bolnišnico, ki sem ga moral sam poravnati. O kakšnem socialnem zavarovanju v Iranu še nimajo dosti pojma. Reči pa je treba, da zaslužek ni bil slab. Delal sem nekaj manj kakor štiri leta. Za stanovanje in hrano sem potrošil kakšnih 36.000 din, prihranil sem si pa kakšnih 275.000 din. Le večji del tega so mi pred slovesom od Perzije pobrali židje in pa cariniki, da sem domov prinesel le okrog 350 angleških funtov (okrog 87.000 din).
Tako nam je torej pripovedoval eden izmed slovenskih pionirjev na iranskih tleh. Iz Ljubljane se je Andrej Colarič odpeljal nazaj na Holandsko, od tam se je namenil v Afriko in danes tudi zanj ne vemo, kod ga vodijo pota po nemirnem svetu.
Slovesna otvoritev proge
Sonce je 20. februarja 1937 ogrevalo teheranske ulice, ki so bile vse ozaljšane z neštetimi starimi in dragocenimi perzij-
skimi preprogami. To je bil na zunaj najzgovornejši dokaz, kako se starinsko mesto Teheran veseli važnega dogodka. Prebivalstvo, ki je že itak dovolj živahno, je bilo to jutro kakor naelektrizirano in se je zbiralo v velikih gručah na prostranem peronu modernega novega kolodvora. Vse je bilo pompozno pripravljeno, da .bo dostojno pozdravilo trenutek, ko bo zavozil prvi vlak na teheranske tirnice. Proga se je že precej dolgo vzpenjala od Bender-šaha, od vzhodnega kota Kaspiškega morja — prerinila se je po ozkih soteskah in prevrtala neštete granitne predore pod vrhovi vulkanskega Demaventa, dokler se ni približala prestolnici in s tem izpolnila ponosne želje vseh Teherancev.
Točno ob 11. so ozračje prekinili zategli kriki lokomotive. Več ko sto tisoč glav je štela množica, ki se je ta trenutek zazrla v onem pravcu, od koder je prihajal šum in se je v zraku sukljal dim. Lokomotiva, ki je vlekla za seboj dolgo vrsto vagonov, se je zdajci ustavila na prvem koloseku. To je bil kaj zanimiv dogodek, marsikateremu ponosnemu Teherancu se je zasolzilo oko. Treba je poznati te ljudi, katerih kri se naglo vname, a jih tudi močno prevzame vsak »domorodni« dogodek. Sprejem je bil sila slavnosten in navdušujoč, saj sta se s tem vlakom pripeljala šah Riza Pahlevi in prestolonaslednik. Na peronu kolodvora, ki je zgrajen v zelo modernem slogu — saj so stroški znašali poldrugi milijon talmanov in mu je le malo enakih v Evropi — je bilo med Teheranci pomešanih tudi več slovenskih rojakov, še več pa jih je bilo pri otvoritvi prometa vzdolž proge. Nekaj tisoč parov slovenskih, hrvatskih, srbskih in bolgarskih rok si je pri gradnji transiranske proge z večkrat nadčloveškim naporom priborilo dober zaslužek. Kakšna je danes njihova usoda, o tem zaenkrat zaman ugibamo.
Važna rešitev o preužitku in biri
Obe dajatvi se pri prijavah žita ne upoštevata
— Najprej sem delal v Manzandaranu in Duzdaru blizu Teherana. Pozneje sem se preselil na južni del proge, kjer smo v i slikovitem, a hkratu krvavo nevarnem gorskem svetu kopali tunel za tunelom. Tu na jugu sem se lahko prepričal, kako resnična je stara beseda, da Bog Kranjca ne zapusti. Ko sem delal blizu postaje Te-gendu, v 13. tunelu v okolici Burudžira in so bili z menoj še trije prijatelji — Hrvat, Avstrijec in Italijan — smo garali v tako nezaslišani vročini, da so oni trije kmalu obupali in odšC. Našli so delo na drugem koncu proge pri 116. tunelu, blizu Benderabasa, kjer je bil vodja obrata neki švicarski Italijan. In pomislite, ta švicarski Italijan, Angelo Oprandi, ni bil nihče drugi kakor — moj svak. Moja sestra je bila namreč že davno odpotovala v Švico in si tam poiskala službo. Tam se je tudi poročila z Oprandijem, ki ga je usoda zdaj prav kakor mene zanesla v Iran. Dvakrat mi je moral pisati, da sem ga prepoznal. Z veseljem sem se preselil na njegov odsek. A preden sem prispel tja, je bila vrgla malarija, da je moral v bolnišnico v 'ieheran. Ko sem ga šel obiskat, je bolezen zgrabila še mene. Pa sva srečno odbila napad.
Trebnje, 30. avgusta.
Po vseh dolenjskih občinah je po končani žetvi pšenice in drugih žit postalo pereče vprašanje izpolnitve užitkarskih pogodb, ki nalagajo večini dolenjskim kmetom dolžnost dajatve žit preužitkarjem. Notarske pogodbe so važne listine, ki služijo tako daleč, da more oče sina na izpolnitev dolžnosti tožiti. Obenem s tem vprašanjem je nastalo letos tudi važno vprašanje cerkvenih dajatev, bire.
Znano je, da morajo letos vsi kmetovalci prijaviti svoj pridelek žit do 31. avgusta. Uredba določa, da bo od svojega pridelka vsak kmet lahko svobodno razpolagal z 200 kg pšenice za sebe in z isto količino za vsakega družinskega člana. Višek bo odkupil Prevod. Nikjer pa ni bilo pojasnjeno, kaj je z dajatvami, ki so jih dolžni kmetovalci naproti preužitkarjem in kaj je s cerkveno biro.
Zaradi tega se je občina Trebnje obrnila za pojasnilo na prehranjevalni zavod Visokega Komisarijata v Ljubljani s sledečo vlogo:
»Občina Trebnje prosi za avtentično vprašanje, ali so dolžni pridelovalci žit iz naslova izročilnih, odnosno užitnih pogodb iz-ročevati uživalcem izgovorjene količine žit, kakor to predvideva čl. 1. ureditve porabe in prodaje žitnega pridelka. (SI. list z dne 13. VIII. 1941 kos. 65 stran 420). Pri popisu žit se sklicujejo skoraj vsi kmetovalci, ki so prevzemniki užitnih bremen, da znaša njih dajatev po pogodbi več, kakor določa gori cit. uredba.
Kaj je s prostovoljno cerkveno dajatvijo, odnosno biro? Pridelovalci žit žele pojasnila, ali so dolžni dajati biro v žitu ali ne. Ako so dolžni dajati biro v žitu ali se jim tudi ta dajatev upošteva.«
Na to vprašanje pojasnjuje prehranjevalni zavod Visokega Komisarja v Ljubljani sledeče:
Lo scia Riza Kan Pahlevi sale sul treno al primo peroorso della nuova linea ferroviaria transiraiuana — Šah Riza Khan Pahlevi stopi v prvi vlak na novi
transiranski progi
»čl. 1. naredbe o porabi in prodaji žitnega pridelka dovoljuje pridelovalcem žit obdržati za prehranjevalne potrebe za kruh in kuho za vsakega člana rodbine ali uslužbenca, ki žive v skupnosti 200 kg pšenice ali odgovarjajoče količine rži, ječmena, odnosno koruze. Za člane rodbine je treba šteti tudi preužitkarje, ki jim pripada ista količina krušnega žita. V kolikor so pridelovalci po pogodbah dolžni dajati preužitkarjem več, naj ta višek izplačajo v denarju. Ponekod so že sedaj dajali namesto bire v žitu odgovarjajočo vsoto v denarju. Pri tej racionalizaciji z živili kmetom ne bo upoštevana nobena dajatev v žitih. Zato naj se vse take obveznosti poravnajo v denarju.«
S temi pojasnili prehranjevalnega zavoda pri Visokem Komisarijatu v Ljubljani sta načelno rešeni dve važni vprašanji, ki sta se pojavili z ozirom na uredbo o porabi ln prodaji žitnega pridelka in vidimo, da se dajatev nad 200 kg žit preužitkarjem in pa bira pri prijavah sploh ne bo "upoštevala.
Francetu Stropniku v spomin
Prav tako neopaženo, kakor je prišel med nas, nas je tudi zapustil in odšel brez slovesa tja, kamor vodi pot življenja vsakega zemljana.
Iz Maribora, kjer je preživel mlada leta, je prišel v Ljubljano, da si poišče kruha. Z vestnim delom v službi in z marljivim študijem, ki mu je pobral ves prosti čas, se je končno dokopal do boljšega življenja.
Krepki so mu bili udarci življenja že v mladosti in so mu dali takoj nauk, da življenje ni praznik. Tega se je Francelj tudi dobro zavedal. Od doma v službo in iz službe domov h knjigam, to je bil njegov začetek. Ni ma bilo vedno lepo pri srcu, ko je tako sedel v sobi in se učil, posebno če je pomislil, da se njegovi tovariši v tem času zabavajo v svobodni naravi. A tega jim kot dober in zvest tovariš rti zameril in je vztrajal pri svojem delu. Ko si je svoj položaj že nekoliko izboljšal, se je posvetil tudi športu. Več let je delo\'al v vodstvu Slovenske lahkoatletske zveze, bil je v upravnem odboru in načelstvu SK Ilirije. Povsod si je pridobil mnogo prijateljev, ki so dobro spoznali njegovo plemenito srce.
ln zdaj, ko bi lahko užival sad svojega truda, je omahnil v objem smrti. Bela žena, ki ne izbira, je nalahno potrkala na njegova vrata in ga odvedla v večnost. Odšel je, da prejme plačilo za svoj trud.
Dragi Francelj! Ko se poslavljamo z žalostnim srcem od Tvojih zemeljskih ostankov, Ti želimo lahak počitek v slovenski zemlji, katero si tako zelo ljubil, in bogato plačilo, katerega Ti naj pravično Nebo nakloni za Tvoj trud.
Prijatelji.
Gospodinjska dela je opravljala bližnja sorodnica, ki si je s tem služila za stara leta kot v hiši. Doraščal je sin-edinec Martin in pridno pomagal, da je bilo delo ob času opravljeno in da se je imetje celo pečasi množilo.
Leskovec je bil dober računar. Prištede-nega denarja ni hranil, ampak ga je dobro naložil. Kupil je parno mlatilnico, se izvež-bal za strojnika in mlatil potem sosedom v domači vasi in po okolici, že zgodaj mu je pri stroju pomagal Martin, ki ga je prav tako delo zelo veselilo. Zaslužek je bil dober. Nikoli ni zmanjkalo pri hiši zrnja. Bele kvasenice in gibanice, pozimi pa ajdovi krapci so bili pogosteje na mizi ko pri sosedovih, ki so z neko zavistjo gledali, kako dobro se godi Leskovčevim, dasi žena ni mogla podpirati treh oglov domačije.
čim bolj pa je Martin doraščal, tem bolj se je v njem razvijalo nekaj, kar ni bilo po godu ne očetu in še manj materi. Z vsakim letom je bil bolj samosvoj in celo grabežljiv. Kvaril ga je denar, ki ga je imel več ko drugi fantje v vasi. S časom je pri mlatilnici nadomeščal očeta, napravil je izkušnjo za strojnika in prevzel vso mlat. Mlatilniški strojnik je ob mlati velik gospod, saj odločuje o tem, v katerem redu in času bo mlatil po vaseh, kdaj naj pride vprega po mlatilnico ln po »bika«, kakor pravijo parni lokomobili. koliko težakov naj kmet priskrbi in kak posel bo kdo opravljal. Oskrbuje stroj, česar ne zna pihče drugi, in tar je najvažnejše, pazi
skrbno, da se v redu odrajtuje desetina na-mlačenega zrnja, starinski »mertik«.
Od »mertika« je odpadlo kajpada nekaj tudi za Martina. Zato je imel vedno dovolj denarja, ki pa ga ni zapravljal po nepotrebnem. Oblačil se je sicer lepše od drugih vaških fantov, si kupil kolo in včasih, ne pogosto, je v dobri volji dajal tovarišem za vino ali pivo. Vse to je dvigalo njegov ugled med fanti, v njem samem pa je rastla zavest, da je boljši in pametnejši od njih, da je med njimi že gospod. Utrjevali so ga v tem mnenju še neki lizuni med njimi, ki so se mu dobrikali zavoljo pijače, iskali so njegove družbe in mu priznavali nekako vodstvo.
Od kraja se je glede stroja in mlati še posvetoval z očetom, pozneje je že ukrepal na svojo roko. Zaradi tega se je z njim večkrat spri. Oče je pač branil svojo oblast in hotel še sam gospodariti. Toda sin ga je počasi odrival tudi pri »mertiku«. Pogajal se je s trgovci in mlinarji za ceno zrnja in ga prodajal. Od izkupička je dajal očetu vedno manj, sam pa je nalagal denar v posojilnici v bližnjem trgu. Hroma mati je morala često miriti očeta in sina, če sta se sporekla. Branila je nekoliko sina-edinca, češ, saj je skrben in varčen, dasi jo je skrbela njegova vedno bolj očitna grabežljivost.
Mlado pokolenje je doraščalo v Leskov-čevi hiši in potiskalo staro v kot. Stari Leskovec pa se ni maral vdati, čim bolj je čutil, da mn streže sin po oblasti^. teto,
uporneje jo je branil, tem bolj osorno je tudi odgovarjal sinu ter mu ukazoval. Le redkokdaj sta si privoščila prijaznejšo besedo. Tako se je prej mirno življenje na Leskovčevini izprevrglo v nezadovoljnost, prepir in celo sovraštvo, ki ga niso mogle ubližiti niti materine prošnje niti njene vroče molitve. Staremu Leskovcu je malo odleglo, ko je Martin moral k vojakom, da odsluži svoj rok. Zato pa se je sam pekel naselil v hiši, ko se je vrnil še bolj samosvoj ko poprej m si kmalu nato izbral nevesto iz premožne kmetske družine v sosedni fari. Pričel je siliti v starše, naj mu prepuste kmetijo in se umaknejo v preužitek, češ, oženiti se hoče čimprej in gospodariti sam. Saj je dovolj star in zmožen gospodariti, kar je že dokazal pri mlatilnici. Stari, še krepki Leskovec se je otepal na vse pretege, ujedljivih opazk in strastnih prepirov ni bilo ne konca ne kraja. Dve trdi kmetski glavi sta butali druga v drugo. Oče in sin si nista več voščila dobre besede, celo jedla nista več za isto mizo. Odkriti družinski spor je hudo zadel bolno Leskovčevko. Skušala je očeta in sina pomiriti in spraviti, toda zaman. Hirala je vedno bolj, gledajoč, kako ruši nesloga lepo domačijo.
Potem je zavihrala vojna čez naše kraje. Martin je moral k vojakom. Ob slovesu sta se oče in sin navidez pobotala in si segla celo v roke. Vojna je trajala le kratek čas. Že kak dober teden po odhodu je bil Martin zoget doma. Bojeval se, je bil nekie mr
. ■. f,	. TfMrfta. SL THL 10CL-XIX
=>JOTROc It 204
Kronika
t September — Sodnik
8 tem mesecem Je letošnja letina večinoma končana tn jesenski pridelki so v glavnem pospravljeni. Zreli sadež, pretežno hrano prebivalstva, Imamo pred seboj, če kdaj, mn pride v zdajšnjih časih stokrat prav.
Obiraj sadje le ob lepem vremena! Nabiraj, suši, hrani zdravilne rastline za zimo! Zatiraj mrčes! Ce je suša, zalivaj! Grozdje že lahko zoblješ, za vino pa grozdja ne trgaj prezgodaj! Po vrtovih se jemo zimsko solato, cvetačo in druge zeljna te vrste. Nekatere enoletne cvetlice se zdaj se je jo. Po sebej v lončke sadi čebulice hiacint, tulipanov, narcisov in jih postavi na hladen kraj! Proso, koruzo, korenje in fižol spravljamo domov. Po njivah sejejo ozimna žita. Namakaj travnike!
Ljudski vremenoslovci jemljejo na piko med drugimi zlasti naslednje svetnike: Tile n (1.) s svojim vremenom obilen: dežja ali sonca hoče do konca. Kot pomembna se smatrata izreka: Ce je Tilen slabe volje, ves mesec ne bo bolje; ali pa: Kakršno vreme prvi dan kane, ves mesec rado tako ostane, ker če Tilen je meglen, grda mn sledi jesen. Teden dni pozneje gredo kmetski vedeži še dalje: Device Marije rojstnega dne (8.) lastavice navadno od-Icte. Ljubitelji lešnikov sanjajo: O mali maši so lešniki naši. Utrjeni in neutrjeni se izražajo, prvi v šali, slednji pa iz prl-kladnosti: Mala maša že po suknji vpraša. Spet drugI ti zasolijo: če je gad na soncu po Malem šmarnu, potem ne bo hude zime.
—	V okolici Trebnjega se pomenkujejo: Kdor med Mašama (doba med Velikim in Malim šmarnom) na soncu ne posuši ota-ve, jo po mali maši suši na grabljah. — Sv. Matevž (21.) je za vreme v septembru v kmetskem ogledalu silno pomemben. Sv. Matej se namreč v bodočnost rad ozira »n za štiri tedne vreme vam izbira. Druga prislovica pa slove: če Sv. Matej je ves vedren, prijetna bo še vsa jesen.
Jesen se začne 23. septembra, če se zgodaj preselijo ptiči, hudo čutijo zimo še o božiči. Na Kureščku in v okolici 2e!iinelj je v navadi tale: Jesen rumena, dobra žena. Zelo spoštovan je sv. Mihael (29.), saj o njem krožijo prenekateri ljudski reki, kakor: Grom in tresk o sv. Milieli vetrove hude nam pomeni. Drugi so mnenja: Ako ptice selivke pred Mihelom ne lete, zime pred božičem se bati ni trde. Tretji spet trdijo: Sv. Mihe! leto odpre (za splošno pašo), sv. Jurij pa ga zapre, ali pa: Ako o sv. MiheT dežuje, nadejaj zime se voljnč, če pa nebo razjasnjuje, boj se zime še trde. Značilna sta še tale izreka: Kakršen veter je Mihaela, žitna cena bo rast imela; bolj ko veter se vzdiguje, višji cena mu narastuje; če pa veter ponehuje, takrat cena upadu je ... In: Kolikor snega in slane pred Mihelom, toliko za Gabrie-Icm.
Nekaj zgodovinskih dni: Rojena sta bila 4. septembra 1843 pisatelj Fran Erjavec, 19. septembra 1827 pa pisatelj Franjo Ma-selj-Podlimbarski. Umrl je 24. septembra 1882 lavantinski škof Anton Martin Slomšek, 28. septembra 1831 pa je bil rojen pisatelj Fran Levstik.
Prvi dan septembra je dolg 13 ur, 7 minut; do konca meseca se dan skrči za 1 uro 30 minut.
+
*	Apostolski nuncij med vojnimi ujetniki. Apostolski nuncij v Italiji je po papeževem naročilu obiskal nekaj umetniških taborišč. Oficirji in vojaki jugoslovanske, grške in angleške narodnosti so visokega cerkvenega dostojanstvenika hvaležno sprejeli. Nuncij se je pri tej priliki prepričal. da Italija z vojnimi ujetniki povsod ravna prav lepo. Nekaj časa se je pomudil tudi med ranjenimi in bornimi ujetniki, ki bivajo v ločenem paviljonu.
—	Pred dnevi je tudi apostolski nuncij v Angliji obiskal neko ujetniško taborišče, v katerem se nahajajo po večini mornarji. Prijazno se je razgovarjal z njimi in jim na koncu podelil apostolski blagoslov.
*	Južna stena vrha Torre Comici preplezana. Dve skupini drznih italijanskih plesalcev sta uspešno izvršili vzpon preko južne stene Torre Comici v brentskem odseku Dolomitov, ki so jo doslej zaman na-skakovali planinci. V prvi skupini so bili znani plezalci Bruno Detassis, Willy Sgor-batti in Sandro Disertori, v drugi pa Cesare Scotoni in Renzo Graffer. Za prehod preko 250 rr> ?tene so potrebovali pet ur silnega napora
=> Uspei /.• -,ijuček letalskega pripravljalnega tečaja- Na Mocognskom polju pri Modeni se je vršiia lepa, impozantna revija mladih letalcev, s katero je bil zaključen pripravljalni letalski tečaj pod okriljem Liktorske italijanske mladine. Prireditev, ki so ji prisostvovali številni predstavniki civilnih oblastev in letalstva, je v vsakem pogledu dosegla uvaževanja vreden uspeh in je izpričala veliko znanje in spretnost letalskega naraščaja. ■:sc~:rr~rrr.-jl.'i______
stran Drave. Ko je bil njegov oddelek razpršen, si je pri nekem kmetu izprosil navadno obleko in se je po stranskih poteh vrnil v domačo vas. Kmalu nato so tuje čete zasedle kraj in se naselile po vseh hišah. Tudi pri Leskovčevih jih je bilo povsod polno. Družini je ostala samo velika seba ali »hiša«, kjer je preživljala Leskov-čeva svoje zadnje dni.
Sif.ovo slovo, vojna z vsemi vznemirljivimi vestmi, strah za edinca, prihod tujega vojaštva v hišo — vse to je silno vplivalo na njo. Ugaševala je kakor dogorevajoča sveča. Pred smrtjo je še skušala pomiriti moža in sina. Navidez ji je to tudi uspelo. Dogodki sami so bili potisnili njun spor v ozadje in ob njeni smrtni postelji sta sedela oba, držeč jo za roko. Da bi storila prepiru za vselej konec, je mati volila Martinu svojo polovico posestva. Do tega je imela po pogodbi z možem pravico. Prosila ju je, naj gospodarita odslej skupno in složno na Leskovčevini.
Dokler je pokojnica ležala na mrtvaškem odru. sta občevala oče in sin kakor v prej-ftn.iit mirnih časih. Veličast smrti ju jc združevala še nekaj dni po pogrebu, ki je bil tih in skromen. Kmalu pa se je spor vn<?i znova. Martinova nevesta je silila, da b> bila poroka čimprej, ali gospodinjiti je hotela sama na vsej kmetiji, ne zgolj na polovici. Zato je Martin sklenil, da izpre-govori z očetom odločilno besedo. Ni pa si Izbral prave prilike. Oče se je nekega večera vrnil iz goric, kako uro oddaljenih,
*	Železniške ugodnosti ca obiskovalce kopališč in zdravilišč podaljšane. Danes poteče rok za 50% popusta pri izdajanju voznih listkov obiskovalcem zdravilišč in kopališč. S posebno odredbo pa je veljavnost ugodnosti podaljšana do 15. septembra za vozne listke do termalnih kopališč in nazaj. Za obisk Benetk se izdajajo vozni listki za polovično ceno do 21. septembra z veljavnostjo do 31. oktobra. Za obisk Me-rana pa se vozni listki za polovično ceno izdajajo do 31. oktobra z veljavnostjo 60 dni.
*	Za vse, ki pišejo v inozemstvo. Za ves čas vojne veljajo za pisemsko pošto, namenjeno v inozemstvo, naslednja določila: Prepovedano je, čez mejo pošiljati razglednice in vizitnice. Za pisma je prepovedano uporabljati podložene kuverte. V pisma je prepovedano vlagati fotografije pokrajin ali krajev in fotografije vojaškega značaja, prav tako izrezke iz časopisov, nepopisan pisemski papir in kuverte, znamke m papirnati denar. V pismih se smejo uporabljati samo naslednji jeziki: albanski, amar-ski, angleški, arabski, bolgarski, češki, danski, francoski, grški, italijanski, japonski, kitajski, koreanski, latinski, madžarski, nemški, nizozemski, norveški, perzijski, poljski, portugalski, rumunski. ruski, slovenski, srbsko-hrvatski, španski, švedski, turški in ukrajinski. Poštna uprava priporoča, da se znamke lepijo v desnem zgornjem kotu naslovne strani, ob zgornjem robu zadnje strani kuverte pa naj se čitljivo vpiše naslov pošiljatelja.
*	Vpisovanje v trgovsko učillšče »Christofov učui zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne, lnfo.macije in nove iltustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno aii pismeno. Telefon 43-82. (—)
*	Nova določila o klanju svinj. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je izdalo odlok, s katerim se odreja klanje svinj v letu 1941/42, obenem pa tudi odmera svinjske krme. Od 1. oktobra dalje bo smela družina do 6 članov za domačo porabo za-klati eno svinjo, družina do 12 članov dve svinji, številnejše družine pa po tri.
*	»Ustmene novine« v Trstu. V gledališču Fenicc v Trstu bo v sredo zvečer predstava ustmenih novin, ki jo pripravlja pisateljica grofica Maria Luisa Flumi. Poleg grofice Fiumi bodo nastopili še Eksc. general Rodolfo Corselli (Vojska zmage), Italo Sulliotti (Vojna na morju — drama sveta), malteški iredentist Arturo Mifsud (Evropa proti boljševizmu) in prof. Renzo Umberto Montini (Junaška milica).
*	Novi grobovi. Po daljšem bolehrsnju je umrl v najlepši debi g. dipl. phil. .vlarko šuklje, honorarni statistik Higienskega zavoda. K večnemu počitku ga bodo spremili današnjo nedeljo ob pol 18. Iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. — Pri Devici Mariji v Polju je po daljši bolezni umrla gospa Marija Tolmajnerjeva v starosti 65 let. Pogreb bo jutri, v ponedeljek. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Pomanjkanje učiteljstva na Hrvatskem.
Hrvatsko prosvetno ministrstvo izdeluje nov osnutek zakona o ljudskošolskem pouku, ki se podaljša od 4 na 6 let. Na Hrvatskem je zdaj 5000 ljudskih šol z 12.000 učitelji in učiteljicami. Da bi se izvedel novi zakon, potrebujejo še najmanj 20.000 učiteljev. Preden bodo ti izšolani, si bo treba pomagati s pomožnimi ljulskimi šolami. Nove šolske knjige so že dotiskane in od jezikovnega urada odobrene, šolske založbe bodo izdajale otroške časopise in knjige. Pričetek pouka na vseh srednjih in meščanskih šolah na Hrvatskem je določen za 21. septembra.
*	Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 2986). Vpisovanje se vrši vsak dan do pričetka pouka dne 22. septembra. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo. (—)
*	Borbe s komunisti. Sreski načelnik Krunislav Ožavkovič v Aleksincu je bil s petimi streli samokresa tako nevarno ranjen, da je umrl v bolnišnici v Nišu. Zločinec je pobegnil. Sodijo, da je neki komunist, ki je pred dnevi poslal Ožavkoviču grozilno pismo. — V Podgorcu in Zlatu v zaječarskem okraju je bilo, kakor uradno poročajo, zažganih 14 hiš, last članov čete, ki je pognala v zrak rudniške naprave v Bogovini in železniški most mel Bogovino in Boljevcem. Ta četa je tudi umorila župana v Podgorcu. — Preki sod v Sarajevu je obsodil dva mlada moška zaradi komunističnega rovarjenja. Prvi je bil obsojen na smrt, drugi pa na 20 let ječe. Hrvatski uradni list je pravkar objavil naredbo, da se smrtna kazen na Hrvatskem od 27. t. m. dalje izvršuje z ustreli tvijo.
*	Sprejem hrvatskih upornikov iz dobe prevrata 1918. Kakor je našemu starejšemu pokolenju še dobro v spominu, je prišlo i dne 5. decembra 1918 v Zagrebu do krva- i vega upora zoper ustanovitev kraljevine
kjer si je bil ogledal delo ln pokusil tudi lanski pridelek. Po večerji se ga sin loti in mu prigovarja, naj se umakne v pre-užitek ter mu prepusti še svojo polovico kmetije. Pa je' bil takoj ogenj v strehi! Beseda je dala besedo. Oče osorno zavrača sina ln mu očita nehvaležnost in grabežljivost.
—	Tak smrkavec — zakriči naposled srdito, — mi še ne bo ukazoval. Dokler bom živ, ne dobiš mojega dela! Meni luč, tebi ključ! —
—	O, vem, — odvrne sin — kaj nameravate! Materino truplo se še ni ohladilo in že se hočete znova oženiti. Taka je vaša ljubezen do nje in do mene! —
Neutemeljeni očitek je raztogotil starega Leskovca do kraja. Ves besen je planil izza mize in vsekal sina za uho. Nato ga je še sunil vsega presenečenega skozi vrata v priklet, kjer je sedelo nekaj vojakov pri večerji, čuli so seveda ves prepir v »hiši« in videli, da je bil sin celo tepen. Takrat se je v Martinu zrušilo vse dobro in plemenito: spoštovanje in zadnji ostanek ljubezni do očeta, odkritost in poštenje. Globoko užaljen v svojem moškem ponosu je sklenil, da se maščuje.
Za nekaj dni je odšel iz hiše, toda vračal se je na skrivaj, ko očeta ni bilo doma. Ta se je kesal, da se je v vinjenosti in jezi izpozabil, ln Je pripravljen, da se na nekak način pobota, a sina nI na spregled. Pač pa se zgodi nekaj drugega. Naredniku, ki prenočuje v »štibelou«, izginejo nenad-
SHS. Uprli ao ae zlasti nekateri bivši vojaki 53. pešpolka, ki je Ul v avstrijskih časih štacioniran v Zagrebu. Na Jeiačiče-vem trgu je nastal krvav spopad, pri katerem je obležalo več mrtvih in ranjenih. Prijeti puntarji so bili nato obsojeni na daljši ali krajši zapor. Te dni je poglavnik sprejel posebno odposlanstvo takratnih upornikov, ki so ga prosili, naj proglasi 5. december za dan narodnih žrtev in naj dovoli vsako leto javni nastop in pohod takratnih revolucionarjev. Poglavnik je zagotovil, da se bo.lo njihove želje izpolnile.
*	Nemški študenti na Hrvatskem zborujejo te dni v Osijeku. Programatičen nagovor o njihovih nalogah je imel vodja Altgayer. Zagrebški družbi nemških študentov je podelil ime »Princ Evgen«. Iz Nemčije je prispel poseben odposlanec vodje nemške državne študentovske zveze, v imenu hrvatskih študentov pa je bil sporočen pozdrav njihovega vodje Blažekoviča.
» Nov sarajevskj župan. Hrvatski notranji minister je postavil za novega sarajevskega župana industrijca Hasana Demiro-viča. Dosedanji župan dr. Atif Halžikadžič je bil na lastno prošnjo razrešen in imenovan za vodjo sarajevske trgovske akademije.
*	Savski most pri Brodu je spet obnovljen. Z današnjo nedeljo bo spet izročen prometu železniški most pri Brodu. Kakor smo nedavno poročali, je bil most v vojnih dneh razstreljen. Pod nemškim vodstvom in v sodelovanju s hrvatskim železniškim ministrstvom so se takoj pričela obnovitvena dela, ki so trajala štiri tedne. Najprej so iz Save dvignili sestreljeno konstrukcijo in jo obnovili, obenem so prispeli nadomestni Jeli. Z obnovljenim mostom bo promet z Bosno v veliki meri olajšan.
*	Srbski delavci na poti v Nemčijo. Pretekli četrtek popoldne se je z beograjskega glavnega kolodvora odpeljal velik transport srbskih delavcev v Nemčijo. Namenjeni so v industrijo na Dolnjem Saškem, v Gdan-sku in Berlinu. Nekaj med njimi pa jih pojde na nemške kmetije. V teku zadnjih dveh mesecev je bilo odposlanih že več takih transportov.
*	Nesreče pri delu. Na kirurški cddeleK ljubljanske bolnišnice so pr.peljali Ano Ru-sovo, 37 letno ženo posestnika iz Velikega Gabra, ki je doma opravljala živino, pa ji je spodrsnilo in je padla pod konja, da si je zlomila levo nogo. — Ciril Habič, 15 letni sin delavca iz Zgornjega Kašlja, si je pri delu zlomil desno roko. — Jože Korbar, komaj 4 letni sin posestnika iz Trebnjega, si je dajal opravka na kozolcu, pa je izgubil ravnovesje, padel in si zlomil desno nogo. Podobno nezgodo je doživel 9 letni Bojan Jerina, prometnikov sin z Rakeka, ki je padel in si zlomil levo roko.
*	Dekliški internat Franje Tavčarjeve sprejema dijakinje v popolno oskrbo. Vsa pojasnila daje uprava internata v Ljubljani, Novi trg 5. (—)
*	Nadaljevalni in začetniški tečaji italijanščine pri Trgovskem učnem zavodu, v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 2986) Prijave se sprejemajo do pričetka predavanj dne 10. septembra. (—)
Glasbena akademija in srednja glasbena šola. Vpisovanje na drž. srednjo glasbeno šolo se začne 1. in traja do 15. septembra, dnevno od 9.—12. in od 15.—17. (za nove gojence od 1. do 15. septembra). — Na srednji glasbeni šoli se poučujejo naslednji' predmeti: harmonija, kontrapunkt, solo-petje, klavir, orgle, violina, čelo, vsa pihala in trobila ter operna in dramatična umetnost. Pojasnila glede vpisa brezplačno v pisarni Glasbene akademije, Gosposka ulica št. 8.
Absolventi srednjih šol, ki se nameravajo posvetiti glasbi ali dramatični umetnosti, dobe potrebne informacije pri rektoratu Glasbene akademije, Gosposka ulica št. 8.
IZ LJUBLJANE
u— Iz vremenskih zmešnjav se letos kar ne moremo izmotati. Po nedavni nevihti se je ozračje čez noč ohladilo in iz megle se je izbavil spet krasen dan. Toda obnovljenemu lepemu vremenu je bilo spet usojeno le kratko življenje. Zaman so letos vse napovedi stoletnega koledarja, zaman ugibanja »izkušenih« vremenskih prerokov, zaman celo barometer, ki se je ravno v petek držal prav visoko. V teku noči na soboto je sledil spet vremenski preokret in sobotno jutro je po letošnji šegi iznova pridno zalivalo vso Ljubljansko pokrajino. Z manjšimi presledki je rosilo ves dan in je le malo upanja, da bi se vreme uravnalo za nedeljo. Toda stoj! Mogoče bo ravno današnja nedelja spet ena izmed velikih letošnjih kapric spoštovanega nebeškega vre-menarja.
u— Cerkveni koncert, katerega bodo izvajal! v petek 5. septembra, ob 20. uri v frančiškanski cerkvi domači umetniki: Franja Golobova (alt), prof. Jan Slais (violina) in prof. Pavel Kančigaj (orgle) bo imel naslednji spored: 1. Frescobaldi: Preludij in fuga v g-molu — orgle solo. 2. Handel: Sonata v g-molu za violino in orgle. 3. Bach: Blagor tebi in Ljubljena smrt ter Reger: V podobah tisočerih gle-
no boljše vojaške hlače. Preiskava med vojaki, ki so nastanjeni na Leskovčevini, je brezuspešna. Zato pretakne razjarjeni narednik vso hišo in res najde hlače. Visele so v omari, skrite v hlačah starega Leskovca. Sum, da jih je ukradel in skril, pade kajpada nanj. Zaman trdi zaprepa-ščeni kmet, da jih ni izmaknil, ker ima sam dovolj obleke. Da mu jih je podtaknil izprijeni in razžaljeni sin, kakor sam domneva, tega si ne upa trditi, ker bi potem zaprli sina. Moža aretirajo in odženo v zapor, čaka ga dolga preiskava in še daljša zaporna kazen, ker se je pregrešil na državni lastnini.
Martin se je vrnil na domačijo. Pripravlja poroko ln gospodari na vsej kmetiji, ki je po njej hlepel s tako strastjo, da je celo rodnega očeta spravil v nesrečo. Bt.
KJER JE PROSTOR
i
Pesnik Grabbe (kakor mnogi drugi lite-rati) ni bil Sovražnik kapljice. Nekega dne se je zibal domov tako lahno, kakor bar-eica na morju. Sreča ga znanec in začne zlobno opazovati, kako se pesnik bori z ravnovesjem. Nazadnje ogovori pesnika:
—	Mojster, ali n> čudno, da meni vino vselej zleze v glave, vam pa v noge.
—	Da, da — je malce s težavo odvrnil Grabbe — vino gre pač tja, kjer je prostor.
Idam Tvoj obraz. Pesmi za alt solo s sprem-ljevanjem orgeL 4. Bach: Arija — violina s sp remijevan jem orgel. 5. Premrl: Fuga — orgle solo. 6. Stradella: Molitev, Handel: Mesija — arije za alt solo s spremljeva-njem orgel. Prodaja vstopnic za ta cerkveni koncert je v Knjigarni Glasbene Matice. Cene od 10 lir navzdol. (—)
u— Redni letni občni zbor Zadruge Učiteljski dom bo v nedeljo, 14. septembra 1941 ob 10. uri v Učiteljskem domu, 2i-bertova ulica, z običajnim dnevnim redom. Ce bi ob napovedanem času ne bilo navzočih zadosti zadružnikov, se bo vršil občni zbor pol ure kasneje pri vsakem številu zborovalcev.	(—)
u— Tečaj italijanščine za začetnike se prične 1. septembra. Prijave sprejema šolski sluga g. Miklavčič na učiteljišču (desni vhod).	(—) u— Veseli teater. Od torka dalje nov program. Gostovanje gospe Polonce Juva-nove. (—)
u— Združenje čevljarjev v Ljubljani naznanja cenjenemu članstvu, da se vrši vpisovanje vajencev v strokovno nadaljevalno šolo v nedeljo 31. avgusta. Uprava. (—) u— Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na Trgovskem uči-lišču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica 15, se prične 1. septembra. Pojasnila v pisarni ravnatel štva. (—)
OČESNI SPECIALIST
Dr. E. BASSIN
ZOPET REDNO ORDINIRA
u— VpiseV2 nje vajencev v strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrti na Grabnu bc to nedeljo, 31. avgusta od 8. do 12. ure. Vajenci-novinci morajo predložiti učno pogodbo m zadnje šolsko izpričevalo, ostali vajenci pa samo lansko izpričevalo. Mojstri, opozorite vajence na vpis!
u— Vpisovanje vajencev na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani bo danes, dne 31. avgusta 1941, dopoldne pri upravitelj -stvih posameznih šol.
u— Na šoli uiasbene Matice se bo začelo jutri, v ponedeljek, 1. septembra vpisovanje za šolske leto 1941-42. Vpisovanje bo trajalo do vštetega 4. septembra in se bo vršilo dnevno od 9. do 12 m od 15. do 17. ure v Vegovi ulici št. 7. Gojenci naj se zglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov. V pisarni morajo izpolniti stanovski izkaz, ki ga podpiše tisti, ki prevzame plačilo ukovine. Prosimo starše, da vpišejo gojence v gori navedenih dneh. Naknaden vpis ovira redni potek pouka, ki se bo začel 5. septembra in poznejši vpis zapade posebni pristojbini. Od zunanjih gojencev sprejema pisarna tudi pismene prijave. Vse podrobnosti daje pisarna Glasbene Matice v Vegovi ulici št. 7-1.
Ginekolog
dr« Ivo Rakiiliic-Zeiov
javlja, da so neresnične vesti o izselitvi iz Ljubljane in da redno ordinira naprej.
u— Glasbena šola »Sloga« bo poučevala tudi v bodočem šolskem letu solo petje, sviranje na klavir, kitari in orkestralnih glasbilih, osnovno glasbeno teorijo, harmonijo, glasbeno zgodovino ter orkestralno igro, zborovsko petje, mimiko in komorno glasbo. Vpisovanje gojencev bo od 1. do 12., pričetek pouka bo 15. septembra t. 1. Ukovma za september bo zaradi krajšega pouka sorazmerno znižana. Ostala pojasnila daje šolska pisarna v Praža-kovi ulici 19. (Ljubljanski dvor, pritličje.)
(—)
u— Učiteijstvo ljudske šole v Mostah je darovalo Učiteljskemu odboru za socialno pomoč 72 lir namesto venca na grob pok. nadzorniku g. Koscu. Iskrena hvala! Odbor.
u— Delo na stavbi. Na oglu Kolodvorske ulice in Tavčarjeve' ulice že delj časa gradijo novo večnadstropno palačo. Dela so napredovala do prvega nadstropja. Novo poslopje stoji v regulacijski črti, tako da se že izraža bodoči izgled Kolodvorske ulice, ki bo speljana v ravni črti od glavnega kolodvora do Ljubljanice in po širokem mostu čez njo sredi novih tržnic do projektiranega magistrata na trgu.
Dentist
Pleničar Vladimir
sprejema od 7. do 9. in od 13. do 19. ure Izven teh ur po dogovoru
LJUBLJANA, ŠKRABČEVA ULICA ŠT. 10 (Pod Rožnikom)
u— Nov prometni otok. Na oglu Erjavčeve ceste in Gradišča pred Dramo so v teku dela za nov prometni otok. Stari, ki ni ustrezal zahtevam, je že odstranjen. Novi prometni otok bo iz rezanega kamna in bo imel svetlobne znake, ki bodo vidni tudi v temi. Take otoke imajo že Cesta 3. maja, Verdijeva ulica in važnejša križišča.
u— Nesreča s kolesom. Na kirurški oddelek splošne bolnišnice so pripeljali Ivana Perparja, 15 letnega sina preglednika finančne kontrole iz Ljubljane. Peljal se je s kolesom, pa je padel in se nerodno poškodoval po obrazu in po rokah.
Iz Novega mesta
n— živilski trg. V petek je bilo na trgu edino mnogo zelenjave in sočivja, prevladoval je stročji fižol in kumare. V večjih količinah je bila prinešena na trg zelena paprika, ki se je pocenila na 4 do 5 L kg. Kljub deževju v poslednjih dnevih pa je bilo na trgu le malo gob, večinoma lisičk, jurčkov pa nič. Dobro je bil trg založen s sadjem, zlasti jabolkami. Prvič se je prodajalo domače grozdje po 4 L kg. Občutno se je pocenilo uvoženo lepo sadje. Prodajalo se je grozdje po 5 do 8 L kg, breskve po 7 do 8 L kg, hruške po 6 do 8 L kg in slive po 6 L kg. Največje povpraševanje je bilo na trgu za mlečnimi izdelki, ki jih pa razen mleka ni bilo. Na stojnici se je prodajal edino dolenjski sir po 20 L kg.
n— »Okence«, veseloigra češke pisateljice Olge Scheinpflugove, je dosegla že lani prodoren uspeh; zato bo občinstvo sijajno zabavala. — Glavno moško vlogo bo igral Jože Kovič, ki je delo zrežiral. Nadalje bodo sodelovali Kraljeva, Nakrst, Branka Rasbergerjeva, Vladimir Skrbin-šek, Košič, Verdonik, Pavle Kovič in Košuta. Na predstavo opozarjamo posebno okoliške prebivalce, za katere bo v petek popoldne ob 15. posebna predstava.
n— Vpisovanje na meščanski šoli bo samo 1. in 2. septembra od 14. ure dalje v realni gimnaziji in ne tudi 3. septembra, kakor je bilo prvotno javljeno.
Zahvala
Po svoji pokojni materi Nadi Grtso-gono roj. Ciuha, ki je 27. junija t. L nenadoma preminula, mi je Zedinjena zavarovalnica v Ljubljani izplačala 3.800.— Lir Iz »Jutrovega« zavarovanja naročnikov. Za točno izplačilo zavarovalnine se ugledni zavarovalnici lepo zahvaljujem, zlasti pa se iskreno zahvaljujem upravi »Jutra«, ki s tem zavarovanjem doprinaša velike žrtve za blaginjo svojcev po nezgodah preminulih staršev.
V Ljubljani, dne 30. avgusta 1941.
KATJA GKISOGONO, Ljubljana, Frančiškanska ul.
n— živilske nakaznice. Mestni prehranjevalni odbor je že razdelil vsem trgovcem živilske nakaznice za september. Stranke naj jih dvignejo pri svojih stalnih trgovcih katerim pa morajo ob dvigu nove nakaznice predati izpolnjeno in podpisano glavo nakaznice za avgust.
n— Soseda je nevarno poškodoval. Na Sodjem vrhu pri Semiču sta se zaradi malenkosti sprla 66 letni posestnik Jožef Vav-tar in sosed. Vavtar je dobil po glavi, hrbtu in rokah več poškodb. Leži v kandijski bolnišnici, vendar ni v nevarnosti za življenje
n— živinski sejmi so ponovno dovoljeni. Zaradi slinavke in parkljevke so oblastva pretekli mesec prepovedala v novomeškem okraju vse živinske sejme. Zdaj pa so sejmi ponovno dovoljeni in sicer začasno le prašičji sejmi, dočim je prepovedana prodaja goveje živine in drobnice po sejmih. Prvi sejem v Novem mestu bo jutri, ponedeljek.
n— še vedno je nekaj priseljencev, ki se niso prijavili socialnemu odseku Rdečega križa ali pa so to storili le po znancih in sorodnikih. Rdeči križ opozarja, da se morajo priseljenci prijaviti osebno. Le na ta način more vodstvo odseka dobiti želene podatke. Prijavi naj se tudi šivilja, ki je pripravljena sprejeti šivilsko vajen -ko-priseljenko, ki se je že dve leti učila v Zagrebu.
Iz Trebnjega
t— Lep dar. Krajevnemu odboru Rdečega križa je darovala tvrdka Ivan A. Gro-sek 1500 lir kot prvi prispevek za pomoč najsiromašnejšim, ki so bili prizadeti zaradi vojruh dogodkov. V isti namen je daroval notar g. Jelko Ravnikar 300 lir. Posnemajte !
t— Prebivalstvo občine. Po končanem popisu prebivalstva je ugotovljeno, da živi na področju občine Trebnje 4481 prebivalcev in sicer 952 družin, ki štejejo 2134 moških in 2347 žensk.
t— Karte za živila bo občinski prehranjevalni urad izdajal za september po že določenem vrstnem redu od ponedeljka dalje.
t— Cestna dela. V območju nadzonrške-ga okoliša Trebnje se aovršuje pokrajinska cesta Tihaboj-Mirna. Piopusti so bili izvršeni na cesti Velika Loka-čatež in PIu-ska-Dobrniče. Pričeta pa so tudi dela na prestavitvi vznožnega klanca pod pokrajinsko gospodinjsko šolo na Mali Loki in bo po tem končanem delu čateška cesta, ki vodi na prijazno dolenjsko izletniško točko Čatež in Zaplaz končno v vseh odsekih izboljšana in čatežkih klancev ne bo več.
t— Seja cestnega odbora je bila v četrtek. Zastopnik trebanjskega okraja je predlagal prestavitev ceste mimo klanca na pokrajinski cesti Trebnje-Račje selo in je bil predlog sprejet v delovni program ter je pričakovati, da bo v najkrajšem času izginil tudi račjeselski klanec, ki je velika ovira za promet na tej prometni cesti.
t— Ajdova pasišča. V okolici, posebno v dobmiški dolini, so letos nasejali kmetje mnogo polja z ajdo. Od Opčin tja do Do-brniča je vsa dolina eno samo ajdovo polje. Ajda je zdaj v najlepšem cvetju. Pričakovati je, da bodo na ajdini paši čebele nadomestile izgubo, ki so jo zaradi deževja utrpele med letom na drugem cvetju. Cvetlični med prodajajo kmetje po 30 lir za kilogram.
t— Objava občine. Od 1. septembra so uradne ure na občini od 8. do 12. in od 14. do 18. Stranke se bodo sprejemale samo dopoldne.
Iz Mokronoga
m— Zegnanje na Žalostni gori. Lepa in solnčn anedija je privabila na Jernejev nedeljo mnogo romarjev na žegnanje na Žalostni gori. Čutilo pa se je pomanjkanje vsakoletnega jernejskega sejma v soboto pred žegnanjem.
m— Obisk sanitetne avtokolone. V ponedeljek, 25. avgusta, je posetila drugič naš kraj sanitetna avtokoiona. Ob sprejemu, ki je bil ob 9. uri, se je zbrala vkljub delavniku velika množica ljudi. Zdravniki specialisti so takoj začeli z delom. Pregledali so do večernih ur skoro vso šolsko mladino, delavce in delavke Mckronoške tovarne usnja in precejšnje število dojenčkov, predšolskih otrok in mnogo odraslih. Skupno je bilo preiskanih več ko 600 ljudi. Ljudstvo našega kraja je zelo hvaležno Eks. Visokemu Komisarju, dalje g. dr. Petragnaniju. šefu italijanskega zdravstva ter vodji sanitetne avtokolone g. dr. Duceju, ki so omogočili obisk pri nas. Naša iskrena zahvala pa tudi gg- zdravnikom in sestram pomočnicam, ki so z vso požrtvovalnostjo opravili preiskave.
m— Ljudstvo opozarjamo, da mora biti vsakdo poslušen, kadar koli ga straže, pa-trole ali vojaki na straži pozovejo. da se ustavi, pa naj se zgodi to kjer koli in ob kateri koli uri.
Lava lova zdravstveno stanje
Pariz, 30. avg. s. Zdravstveni poflofaj Lavala in Deata je še nekoliko resen. Izstrelek, ki je zadel Lavala, mu je prodrl skozi pljuča in se je ustavil en centimeter pod srcem. L a val mora ostati nekaj dni popolnoma miren, da ne bi nastale kake komplikacije. Kar se Deata tiče, je vprašanje, kako bo fizično prestal težko operacijo, ki so jo izvršili na njem. Sele v nekaj dneh se bodo zdravniki lahko izrekli o stvarnem stanju obeh ranjencev.
Kanou sin
in marjetica
Živel je Kan, sosedom strah in bič podložni raj L Požgana sela, kraji — povsod grozote in preplah.
Imel je sina strašni Kan, slabička — siromaka, ubogega bedaka, bil je pokveka, ves bolan
Ko štel je dvajset let in dan, ga sklene oženiti, nevesto mu dobiti mogočni oče, Kan-tiran.
Razpošlje snubce v širni svet... Vse dvore so obrali, neveste so iskali povsod zaman — pet dolgih let.
ŠLJ&L
Zdaj grozni Kan se razjezi: ogromno vojsko zbere,
v deželo bližnjo vdere---
Tam — so poročali mu sli —
cvete prečudno nežen cvet-Marjetica devica, sirota-krasotica, lepota rajska zornih let...
VtCado fluho
Lepota je nje dota! Marjetico ir.oj sin dobi!«
OtfV*
V nosilnico jo zaneso Ko so verige sneli, v tenčice jo odeli, so odvihrali jadrno---
j
Ugleda devo Kanov sin. si prste v usta vtakne, v preprogo se spotakne, oči izbuli iz votlin---
Ko ga Marjetica uzre, z ročicami zakrije oči, obraz, zavpije — kot klas pod srpom zruši se
Uklenjena pred njim stoji... Bila je pa že taka, da Kan — o, glej ga spaka! — prevzet mežikal jez očmi...
»Kaj briga me kraljevska kri! In kaj, če je sirota!?
Zaman jo Kanov vrač budi! Zastonj zdravila, sveti! Ne more cvet cveteti brez solnca, izrvan! Zblazni
nesrečni sin. A divji Kan se v besu grize, vpije, do smrti se zapije... Pokopljejo ga tretji dan —
Brezsrčni kraljeuič
Ko je čarodej dokončal svojo nalogo, je še naročil: »Izpolnil sem naročilo, kralj evičevo srce ostane vedno takšno, le skrivnostna roža mu more vrniti preišnie lf»s*nosti: nien cvet ie srebrn, zlat in rdeč. Kje ta roža raste, pa nihče ne ve. m če poduna sraijevič to rožo. bo imel zopet prejšnje srce. Skrbite, da ne dobi te rože!«
Drugi dan je izšel ukaz da novi vladar imenuje Krutost. Zlobo in Sovraštvo. Prepovedano je tudi bilo. gojiti srebrne, zlate ali rdeče cvetlice. Ljudstvo je bilo veselo, da je dobilo novega vladarja. V izpolnjevanju ukaza zastran cvetlic je šlo tako daleč, da je začelo ruvati vse cvetlice Nastalo je splošno gibanje. Ne samo po vrtovih, temveč po travnikih, gozdovih in gorah so pulili cvetlice iz tal.
Kraljeviču so dali posebnega učitelja. ki ga je podučeval in navaial le h krutosti zlobi in sovraštvu. Strogo so ga tudi varovali, da ne bi dobil skrivnostne rože; uničili so vse čudovite dvorne vrtove sežgali botanične knjige, skratka, odstranili so vse. kar je bilo naravoslovnega.
Vsi ti ukrepi pa so bili odveč, ker je imel mladi krali srce spremenjeno. Kralj je vsakega ki se ie v kakršni koli stiski zatekel k njemu po pomoč, pa naj je bil starec ali otrok, mladenič ali dekle, neusmiljeno odgnal ali na ga je dal vreči v ječo in mučiti ter se je radoval njegovih muk. Ni ga bilo trpljenja, ki si ga kraljevič ne bi bil izmislil za nesrečne žrtve. Nihče na dvoru si ni bil v s vesti življenja; kralj je pobil svoje najboljše prijatelje in svetovalce. Odšel je na deželo, hodil po mestih in vaseh in povsod je s svojimi krvniki počenjal najhujša grozodejstva.
Tretjina prebivalstva je bila že pobita. Ljudstvo je trepetalo, z bridkostjo se je spominjalo prejšnjega vladarja in preklinjalo nasvet, da se kraljeviču spremeni srce. Poskusili so se s silo upreti, a vstaja je bila kruto udušena. Pripravili so mu strupa, a kralj je za vse zvedel, in naklep je padel v vodo. Neki svetovalec, ki je bil pobegnil z dvora in se je potikal po deželi, je svetoval: »Kralju manjka ljubezni: poišči-mo mu plemenito družico, ta ga bo spreobrnila in mu požlahtnila srce.«
Zbrali so iz vsega kraljestva najlepše in naj plemenitejše deklice, da si kralj izmed njih izbere družico. Kralj pa je dal vse mladenke neusmiljeno pobiti, ker je imel v srcu sovraštvo namesto ljubezni.
Ostalo ni drugega, kakor poiskati čudovito rožo, toda kje, ko ni nihče vedel, kje raste. Staro in mlado je šlo, da jo poiščejo. Prebredli so širne gozdove, kamor prej ni stopila človeška noga, obšli neskončne poljane, preplezali najbolj vratolomne pečine; z vseh strani so nanašali cvetje, da na dvoru že ni bilo več prostora, a vse zaman, čudovite rože ni bilo med niim.
Krali ie zbolel Dežela se je oddahnila: »Umrl bo. pa bomo rešern'« Krqli pa ni hotel umreti in ie bil v bolezni še okrutneiši Poklicali so čarodeja, prav tistega ki ie b1'! spremenil kraljeviču srce »Ozdravi me!« ie ukazal krali »Ne morem«, ie spregovoril r-^T^ei. »le srčna kri te more ozd^-pv^ti'« Raziarien ie krali odgovoril' »Po+ern fcoš t; prvi. ki bo dal kri za r^o^e ■"■''"•'vi"'« Padla ie čarodeieva slava, nfrl-«1« ?n slave tiso-
čev a krali ni ozdrav"1
(Dalje prihodnjič)
Počitniška
pustolouščina
Dečki so svetovali orožniku, naj poišče tihotapca v gostilni, kjer sta imela pribežališče In res je našel tam oba nepridiprava. Grdeža sta se kakopak rotila, da sta nedolžna, toda orožnik je vzlic temu preiskal niun stari avtomobil, čeprav zaman Tisti mah pa so pri-drevili na kolesih vsi štirje dečki; na čelu je vozil Dušan, ki je orožniku zmagoslavno mahal z roko.
Dečki so se bili ta čas odpravili iskat novih odkritij, in Dušan je bil tisti, ki se je odlikoval s posebno bistroumnostjo. »Med našo kratko odsotnostjo dedec gotovo ni mogel spraviti tolikega števila kant kdo ve kako daleč,« je rekel. »Stavim, da so skrite kje v bližini!« Z žepno svetilko se je spustil v gomilo, in kmalu so začuli tovariši njegov klic: »Uganka je razvozlana!« Izkazalo se je, da so bili zviti tihotapci izkopali klet, kamor so spravili vse kante; vhod so pokrili z loputnico ki so io nato zasuli s prstjo.
Fantje so zdaj poročali orožniku o svojem odkritju, in tihotapca, naj sta se še tako branila, sta morala sesti v avtomobil, ki ju je neutegoma odpeljal v zapor. Pri slovesu je orožnik dečkom veselo pokimal; očitno se je zavedal, da bi brez njihove pomoči ne bil dobil ma-lopridnežev v pesti.
Skrivnost jezera pa še vedno ni pojasnjena. O tej bomo čitali prihodnjič.
(Se nadaljuje.)
Due za bistre glaufce
REŠITEV
I.
hiša igor šoja arad
II.
Kikiriki
Kako m ravnamo pri perilu
Sedaj, ko štedimo na vseh koncih in krajih, perejo mnoge izmed nas svoje perilo kar same doma. Tistim, ki tega posla niso bile vajene, se lahko pri pranju zgodi marsikakana nerolnost in škode, ki je pri tem nastala, pozneje ni več lahko popraviti. Na tem mestu smo zbrali nekaj preprostih navodil za »nove« perice:
Pred pranjem je treba ločiti od umazanega perila vse barvano perilo, ki ga pe-remo posebej. Tudi fino in najfinejše perilo moramo ločiti od navadnega. Belo perilo namočimo na predvečer pranja v mrzli vodi, ki smo ji dodale sode, kakšnega sredstva za namakanje ali nekaj odpadlih ostankov mila iz gospodinjstva. Pomnite: voda, naj bo mrzla ali hladna, nikdar pa ne vroča. Najprej položimo v vodo najbolj umazane in velike koma le perila, nato pa ostalo. Tako naj ostane perilo čez noč.
Pri zelo umazanem perilu (delovni obleki itd.) dodamo vodi žlico amoniaka, če je pa delovna obleka umazana z oljem, s ko-lomazom ali podobnim, jo namakamo po-sebe v vroči milnici.
Barvasto perilo namočimo samo za dve do tri ure v mrzli vodi, daljše namakanje bi barvam škodilo.
Perilo mora ležati v kadi za namakanje dovolj rahlo, tako da se posamezni kosi na vseh straneh dobro namakajo. Pri zelo umazanem perilu je priporočljivo, da po nekaj urah izmenjamo volo za namakanje. Drugo jutro ali čez nekaj ur zmencamo namočeno perilo. Prvemu mencanju s"edi namiljenje perila in poparjenje, nato pa iz-plaknjenje v čisti topli vodi. Potem napolnimo bakren kotel ali drugo pocinkano posodo z mrzlo mehko vodo, ki ji dodamo nekaj f jio narezanega mila. V dobro premešano vodo damo perilo kos za kosom in začnemo kuhati. Perilo ne sme vreti dlje kot petnajst minut. Kuhanju perila sledi izplakovanje in sicer najprvo v vroči vodi, potem pa po možnosti v tekoči vodi. Pri izplakovanju moramo odstraniti iz perila ' ves pralni lug in milnico. Zato iztiskavamo perilo, predno ga ovijemo in se mora voda
liko časa menjati, dokler ni popolnoma čista. Izplakovanje je izmed najvažnejših opravil pri pranju, če izplakujemo površno, ostane milnica še v perilu in se pri sušenju in likanju zaje v vlakna. Vlakno postane trdo in krhko, perilo pa se sčasoma lomi in trga.
Vsaka gospodinja ve, da mora pri sušenju per:lo izpostaviti soncu, kajti sončni žarki belijo perilo in mu dajejo tisti vonj po svežosti, ki je tako prikupen. Nasprotno pa moramo svileno in barvasto perilo sušiti v senci, da ne obledi. Svilenega in barvastega perila kajpada tudi ne smemo kuhati, peremo pa ga v mlačni milnici.
ženske vedo, da bodo v prvih jesenskih dneh vse šivilje preobložene z delom, in da je zato že sedaj pametno pripraviti vsaj nekaj reči, ki jih bodo rabile pozimi. Zlasti tiste stare obleke, ki jih je treba le po-
Dvobarvne volnene obleke
Govoriti o jeseni že sedaj, ko sije sonce z nezmanjšano silo s poletno jasnega neba — to se vam morda zdi prenagljeno. Toda moda prehiteva samo sebe: poletje, ki je na vrhuncu, pomeni zanjo le pripravo na jesen in zimo, a v najbolj ostri zimi misli moda na pomlad.,, Ne samo moda, tudi
praviti in osvežiti, pridejo že sedaj na vrsto. V mislih na te obleke se je pač tudi porodila dvobarvna moda, mola sestavljenih delov, moda sukna in žameta, svile in volnenega blaga. S pomočjo teh možnosti ni nobena umetnost, ustvariti iz starih oblek obleke z novo linijo, to se pravi obleke, ki imajo bluzaste živote, srednje široka krila in včasih tudi dolge kazake, ki slede dolžini modernih jopic. Takšno obleko z dvobarvnim kazakom in primerno ozkim krilom vidite na drugem mestu naše skice, prva obleka na tej skici pa ima iz kontrastnega blaga opleček in rokave. Opleček je prekrižan in mehko drapiran (skica).
Dekliški plaščki
Saj se še spominjate otroških redingot, v životu stisnjenih plaščkov, ki so malim
deklicam dajale videz miniaturnih modnih dam? Morda je res, da je bilo nekaj pretirano modnega v teh oblikah, nekaj, kar ni več v skladu z današnjo dobo, ko iščemo vsepovsod le praktično preprostost. Gotovo je, da jih je moda opustila in da bomo odslej šivale tudi malim deklicam tiste široke, ohlapne paletoje, ki so po svoji standardni obliki že skoro brezčasovni. Zaradi razlike o! deških paletojev si moda pri dekliških plaščkih dovoljuje več fantazije: plašče iz progastih ali karirastih tvoriv sestavlja v različnih smereh vzorca, enobarvne plaščke pa rada opremlja z izrezanimi zobčki ob kakem šivu ali pa z dvojno prešitim obrobkom.
SODBA O POROKI
V neki družbi, ki se je je udeležil tudi pisatelj Bernard S'naw, je rekla duhovita dama, da sta moški in ženska najpametnejša, če se zgodaj vzameta.
Tedaj se je zlobni Shaw pikro nasmehnil in rekel:
— Jaz sem žal drugačnih misli. Ko postane ženska pametna, začne misliti, da bi se omožila. Ko pa postane mož pameten... je siromak že oženjen.
Jedilnik za brezmesne dni
Mineštra na švicarski način. V slanem kropu kuhamo razno drobno narezano so-čivje: repo, krompir, zelje, zeleno, poriluk itd. in še fižolico, ki smo jo prejšnji večer namočile v mlačni vodi. Fino nasekljano čebulo in zmečkan, drobno sesekljan stre k česna dušimo posebej in nato kuhamo skupaj z mineštro, ki ji dodamo tudi nekaj pretlačenih paradižnikov in dobro pest na-lomljenih makaronov. Mineštro, ki jo kuhamo približno eno uro, začinimo in potre-semo z drobno nasekljanim peteršiljem, zraven pa serviramo nastrganega parmezana.
Nadevano zelje. Nadev pripravimo iz dušenega riža, drobno nasekljane razne zelenjave in nekaj pretlačenih paradižnikov. Zelo dober je, če mu dodamo nekaj dušenih lisičk ali jurčkov. Zelje skuhamo skoro do mehkega, žile na posameznih listih nekoliko obrežemo in nato položimo 2—3 liste skupaj. Na tako pripravljene liste polagamo kupčke na leva in okoli nadeva dobro ovijemo liste, da tvorijo nekake zavojčke. Ognjavarno posodo ali večjo kožico namažemo s kakršno koli maščobo, nato pa polagamo vanjo zeljnate zavojčke drugega poleg drugega, da z njimi tesno pokrijemo dno. Vse skupaj zalijemo z veliko zajemalko juhe, lahno začinimo in dušimo v pečici 10—15 minut.
Palačinke s sirom in zelenjavo
Pripravimo običajno testo za palačinke, preden pa jih pričnemo peči, dodamo testu žlico ali dve nastrganega sira in vse skupaj dobro premešamo. Pečene palačinke napolnimo z nadevom iz dušenih melancanov in paradižnikov, zraven pa serviramo solato.
Morska sol
Znano je, da vsebuje morska sol precej joda, ki je dobro sredstvo za zabranitev golše. Zato je pametno, če jo iz zdravstvenih razlogov uporabljamo tudi v gospodinjstvu. Sicer pa je morska sol tudi cenejša od navadne ln bolj slana. Kopeli s primesjo morske soli so vrh tega nekakšno nadomestilo za morske kopeli. Za enkratno kopel vzamemo 5—6 pesti soli. Take kopeli priporočajo zdravniki zlasti otrokom, ki se nagibljejo k škrofulozi.
Obnovite naročnino!
Vodoravno: 1 kratica pri podpisih, 3 ruski glasbeni inštrument, 10 angleška kratica za »v redu«, 12 francoski komponist, 14 pritrdilnica, 15 ime filmske igralke Massey, 17 germansko božanstvo, 18 papeževi dohodki, 20 sorodnica, 21 nasprotno od dneva, 22 ovenčati za kralja, 24 jadranski otok, 25 stara oblika veznika, 26 ime balerine Čorak-Slavenske, 27 pripadnik starega slovanskega plemena, 29 egipčansko božanstvo, 30 števnik, 32 mešanec iz Južne Amerike, 35 vprašalnica, 37 vrsta telovadbe, 39 rimska boginja jeze, 40 ozvezdje, 42 s pozitivno elektriko napolnjen ion, 43 ime nemške filmske igralke Leander, 44 nota, 46 ploščinska mera, 47 mesto v severni Italiji, 49 igralna karta, 50 kratica za francoski denar, 51 ognjenik na otoku Midanao, 52 igralna karta, 54 tuji veznik, 55 brez družbe, 56 grška črka, 57 japonski filmski gralec, igra v francoskih filmih, 61 predlog, 62 ime filmske igralke Druzovič, 64 čut, 65 mesto v Boki Kotorski, 67 reka na Madžarskem, 68 bivši romunski državnik, 70 priimek umrlega papeža Pia XI., 71 italijanski predlog, 72 vrsta rečnega korita (množ.), 74 nikalnica, 75 urad, 76 vojna umetnost.
Navpično: 1 francoska reka, 2 rudnik, 3 sin (judovsko), 4 ploskovna mera, 5 reka v severni Italiji, 6 nemška filmska igralka, 7 žensko ime, 8 oziralni zaimek, 9 ženski glas, 10 država v USA, 11 muslimansko svetišče v Meki, 13 rabijo ga vozniki, 16 stouiclioavgfet deoar, 18 alkoh<?U*a
pijača, 19 praprebivalec Italije, 22 oziralni zaimek, 23 veznik, 26 francoska reka, znana iz svetovne vojne, 28 oseba iz Go-goljevega romana, 31 vrsta kače, 33 naša filmska igralka Ita, 34 zelenica, 36 nasprotno od sod (število), 37 filmska igralka Norma, 38 mesto v Albaniji, 40 govornik, 41 germansko pleme, 45 otočje v Egejskem morju, 48 italijanski otok na Jadranu, 50 strasten privrženec, 53 kratica za »športni klub«, 54 število, 57 žensko ime, 58 ime hrvatske pisateljice Brlič-Mažuranič, 59 roman Dostojevskega, 60 izvor, 63 egipčanski sveti ptič, 66 prometno sredstvo po snegu. 68 znamka Die-selovih motorjev, 69 bosanska reka, 72 kratica za »kraljevski«, 73 oziralni zaimek (narobe).
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1 meteorologija, 12 Ola, 13 Eak, 14 Perun, 15 n(ota) b(ene), 16 prstan, 18 Ant, 19 tabu, 21 temat, 23 oi, 24 uho, 26 to, 27 tank, 29 vol, 31 dm (= decimeter), 33 rt, 35 nav, 36 elan, 38 a(b) o(vo), 40 Ita, 42 ri, 43 Istra, 46 umor, 48 Eva, 50 Viktor, 52 di. 53 Senta. 55 akt, 56 via, 57 Tri stan, 58 Olint.
Navpično: 1 Mont Everest, 2 Elba, 3 ta, 4 oer, 5 rast, 6 oktet. 7 opna, 8 ge, 9 Iza, 10 Junona. 11 antikvariat, 16 puh, 17 Amor, 20 bula, 22 tt, 25 28 Aman, 30 Oliver. 32 mati 34 ti, 37 ni. 39 orkan, 41 tur, -14 .cvet. 45 atk, 47 Odin, 49 Ani, 51 i Oto, 54 ts, 56 vi.
Tihuanaku« mesto pogubljenih
Potnik, ki se je odpravil iz Cuzca, nekdanje prestolnice inkaškega Peruja, s pet-najsturno železniško vožnjo do Puna, nadaljuje svojo pot s parnikom dvanajst ur po jezeru Titikaka do bolivijskega pristanišča Guaquija, od koder ima še pet ur železniške vožnje do La Paza, prestolnice Bolivije. Na vsej tej dolgi vožnji pa opazuje isto skrivnostno sliko: vsa gorska pobočja do najvišjih vrhov, in to ob progi, kakor v sodolinah, so prepredena kakor notni listi s čudno risbo vodoravnih črt. Kakor da so jih potegnili z ravnilom, tečejo te črte v stotinah leg skozi doline in soteske in kamor koli potuješ, daleč od proge, skozi pusto, nerodovitno deželo, po-vsoi te spremljajo na gorah Peruja in Bolivije. Ozemlje, kjer preprezajo vse gore in vse griče, najmanjše vzpetine, kakor tudi orjake, n. pr. granitnega čuvarja La Paza, Illimanija, na katerem izginjajo te črte v večnem snegu v višini 5000 m, je dolgo najmanj 2000 km in široko povprečno 200 km, in nehote pričneš računati, da bi moral za njih skupno dolžino vzeti Kot merilo astronomsko enoto sončnega ravnika.
In vse te črte je ustvarila človeška roka in niso nič drugega nego zidane terase iz surovo obdelanin kamemtih klad ali pa tudi ii natančno obsekanih kamenitih kvadrov, rabile pa so nekoč v hriboviti deželi poljedelskim namenom, bile so izvrstne zbiralnice živice in vlage. Njih spodnje lege uporabljajo v okolici Puna še današnji Indijanci za poljedelstvo.
Kdaj so jih zgra lili ljudje? Nihče ne ve povedati. Moralo je biti pred mnogimi tisočletji, v davni, predzgodovinski dobi človeškega rodu, kajti vsa ta dežela je danes kamen in brezupna pustinja z vročimi, subtropskimi dnevi in ledeno mrzlimi noč-mi, dežela s povprečnimi višinami do 4000 m in skoraj brez padavin, dežela, ki le s težavo redi reiko indijansko prebivalstvo. Pred mnogimi tisočletji pa je moralo biti podnebje popolnoma drugačno, kajti drugače bi tu ne moglo živeti gosto naseljeno ljudstvo mnogih milijonov duš, ki je ustvarilo to čudovito poljedelstvo in kulturo, ki nas njeni skopi ostanki polnijo danes z globokim spoštovanjem. Vzrok, da je bilo podnebje tedaj dosti boljše, pa je bil morda v tem, da so predstavljala današnja jezera andske visoke planote, med njimi Titikaka, ogromno, enotno vodno gladino z dolžino kakšnih 1300 km in srednjo širino 200 km, tako da je dežela uživala nekakšno milo, obmorsko klimo. To nekdanje veliko jezero ali morje se očituje še dandanes s svojo nekdanjo obrežno črto.
A drugo presenečenje: ta obalna črta leži pri Oruru danes 84 m nižje nego gladina jezera Titikake, vendar pa 52 m višje nego gladina današnjega jezera Poopa. Od severa proti jugu se ta nekdanja obala premočrtno niža in predstavlja, kakor je čudno slišati, mejo poševne, torej na videz nemogoče vodne površine. To je bilo treba navesti, kajti to dejstvo je v tesni zvezi z usodo andske metropole Tihuanaka v bližini železniške proge Guaqui-La Paz v višini 3838 m. Jezero Titikaka leži 26 m nižje nego Tihuanaku, ki je njegovo pred-zgodovinsko jedro v zračni črti oddaljeno od njega 20 km.
A vendar ima Tihuanaku več pristanov z razločno opaznimi pomoli, ki njihovih težkih kamenitih klad niso mogli odvleči dru-
Dol z najemninami!
Tako pravi hišni posestnik Vampič — kajti stanuje v pritličju...
gam in stoje zato še vedno na istem kraju kakor pred tisočletji, ko je bil Tihuanaku resnično pristaniško mesto. Zgornji robovi pomolov ležijo v višini 3839 m, torej en meter višje nego vodna gladina nekdanjega ogromnega »Tihuanaškega celinskega morja«.
Tihuanaku je danes ena sama razvalina, a te razvaline so tretje dejstvo, ki nas preseneča. Vzemimo v njegovem območju za primer kraj, ki ga domačini imenujejo Puma Punku. To je veliko polje samih razvalin z jedrom iz ogromnih blokov, ki so predstavljali nekoč temelje in stene umetniško zelo dovršene zgradbe, bržkone grobnice za duhovniško kasto, ki je takrat po vsej priliki vlada v Tihuanaku. Razvaline Puma Punka ležijo na hribu, ki so ga očitno umetno nasuli m izdelali v terasni obliki s kamenitimi stopnišči. Na žalost so to polje razvalin, kakor vsa druga v Tihuanaku, tisočletja uporabljali kot ^kamnolom«, odnašali so iz njega skrbno obsekane m matematsko natančno obrušene kamne, da so jih uporabljali za nove zgradbe. Tuili Inki so v tem oziru mnogo grešili, izkoriščali so na ta način razvaline mesta, ki sami niso več vedeli za njegov izvor. Za srečo pa ni bilo mogoCe odnašati obdelanih kvadrov, ki so tehtali po 10 in več ton, ostali so na mestu, iz njih in skopih drugih ostankov, ki so ostali na površini, je bilo mogoče rekonstruirati nekuanjo veličastno grobnico z mogočnimi portali, ki so jih predzgodovinski klesarji izdolbli iz velikanskih kamnov, in z vso umetniško kiparsKo opremo, ki se je bohotila na stenah in pred stenami Puma Punka. Omeniti je treba, da se je dvigal Puma Punku nekoč na velikanskih, delno preko 100 ton težkih talnih ploščah, da je ležal ob približno 30 m široki obalni cesti in je bil zvezan z dvojnim pristaniškim bazenom ob nekdanjem jezeru, na nabrežju med obema pristanoma pa stoji še danes kip, ki predstavlja v nadnaravni velikosti božanstvo tega jezera i vklesanimi ribjimi ornamenti. Raziskovalce je presenetila najdba napustkov, ki so spominjali za čudo na podobna dela starogrških svetišč, a kar se tiče umetnostnih zakladov pod ruševinami, bodo počivali bržkone še dolgo v svojem grobu, kajt: izkopavanja na pusti bolivijski visoki planoti so tako draga, da bo težko najti potrebni denar.
Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli v podrobnostih opisati vsa čudesa Puma Punka, omenimo naj le te, da se med njegovimi kiparskimi deli pogosto pojavlja križ kot dekoracijski pripomoček in da je cela naprava vsebovala grobne celice samo za trinajst mrtvecev. Bržkone je bila namenjena najvišjim predstavnikom hierarhije, kajti med ruševinami Tihuanaka so našli še vrsto podobnih, manjših mavzolejev.
Sedaj pa najbolj čudna stvar: Mavzoleja Puma Punka niso njegovi graditelji nikoli dokončali. Težki kamniti kvadri stoje Se danes na krajih, kjer so jih pustili polirji, da jih premestijo v naslednjih dneh na določena mesta. Dleta leže poleg kiparskih del, ki so jih komaj začeli, prav tako so obležala grezila iz srebra in brona. Nekega večera, ob zaključku dela, so graditelji in delavci pustili vse na svojem mestu, da bi nadaljevali naslednji dan.
Puma Punku pa je zaman čakal, da se vrnejo. Vrnili se niso nikoli več. Kajti vsi znaki, zlasti pa tista čudno poševna obalna
črta nekdanjega TJiuanaškega morja kažejo, da je bržkone v eni sami noči pre-ogromen vodni val preplavil deželo, uničil velikansko mesto z vsemi njegovimi prebivalci in spremenil vse v današnjo puščavo, še danes so naplavine Tihuanaka daleč naokrog napolnjene z meter debelimi plastmi človeških in živalskih okostij, pomešanih s kostmi davno izumrlih živalskih vrst, in preko tega neznanskega grobišča stopaš kakor po sivo belem polju!
Učenjaki domnevajo, da se je pred dolgimi dobami južnoameriška celina iz neznanega razloga postavila nenadno poševno in da 'je po njeni poševni plošči steklo celinsko morje v visokem valu, ki je zadušil vse, kar mu je bilo živega na poti.
Zato ležijo danes pristaniške naprave Tihuanaka in Puma Punka zapuščene na izsušeni visoki planoti Bolivije, obalna črta celinskega morja, ki je izginilo, poteka tik pod tihuanaškimi pomoli, petdeset kilometrov daleč se dviga v redki zrak stožec vulkana Kjapie, kjer leži kamnolom s trdim andezitom, iz katerega so gradili stene Puma Punka in drugih še silnejših tihua-naških zgradb, a rdeči peščenec za težke talne plošče so lomili v kamnolomu, ki je bil oddaljen le kakšne štiri kilometre od Puma Punka.
Opisana razvalina in vse druge, še mogočnejše, so arhitektonsko tako dognane, da jih je moglo ustvariti le ljudstvo izredno visoke kulturne stopnje, ljudstvo, ki je gojilo poljedelstvo na sto tisoče kilometrov dolgih umetnih terasah, ljudstvo, ki je prebivalo tako rekoč v silno prostranem milijonskem mestu, ki je zavzemalo vso perujsko in bolivijsko visoko planoto in ki je izginilo v eni sami noči, tako da nam nobeno izročilo ne more več povedati, kdo je bilo to ljudstvo in od kod je prišlo.
NellUcraina — V Ukrajini
reparti motorizzati italiani atraversano un ponte riparato dai genieri — italijanski motorizirani oddelki prehajajo čez most, ki so ga popravili pionirji
Najmlajša italijanska babica
Govoriti o ženski starosti je precej kočljiva zadeva, v tem primeru pa je malo drugače: gre za najmlajšo italijansko babico, kar je že nekakšna častna zadeva, zato ni čudno, da postaja stvar pravo tekmovanje.
Neka gospa Pierina Prato iz Torina je izjavila, da je postala stara mati, ko ji je bilo samo 38 let. Ta izjava je povzročila veliko pozornost v Italiji, listi so pisali o njej in zdelo se jim je naravno, da so pro-
Smrt slovitega pomorščaka
Iz Severne Afrike so sporočili družini, da je umrl za ranami, ki jih je dobil v boju, kapitan dolge plovbe Giovanni Battista Carli.
Rodil se je 1895. v Portu Mauriziu, štu-liral je navtiko in je služboval potem na raznih ladjah, s katerimi je pieplul ves svet. Nazadnje je poveljeval proslulemu orodu »Artigliu«, s katerim je v vodovju pri Brestu na Francoskem reševal zlate zaklade, ki so se potopili s pamikom »Egiptom«. Takrat je ves svetovni tisk poročal o tem uspešnem podjetju, mornariški krogi, ki prej niso verjeli v uspeh, so govorili z občudovanjem o njem. Ko se je Carli s svojo ladjo in posadko po štirih letih trde-
ga dela vrnil domov, so ga odlikovali s tem, da so ga z vsem moštvom vred vpisali v fašistično stranko. Nekaj časa je užival zasluženi počitek, potem pa je ob izbruha abesinske vojne stopil spet v službo in je stalno plul mel Severno ter Vzhodno Afriko. Boril se je tudi proti boljševikom v Španiji.
Ko je lansko leto Italija stopila v vojno, se je javil kot prostovoljec, pri čimer naj še omenimo, da je kot alpinec služil že v prvi svetovni vojni in je tedaj prebil 14 mesecev v ujetništvu. Poslali so ga v Severno Afriko, kjer se je udeleževal vseh bojev. V enem izmed napadov na Tobruk je sedaj umrl junaške smrti.
Pogrebno letalo
Novo vrsto pogrebov si je izmislila neka ameriška pogrebna družba v San Fran-ciscu. Omislila si je letalo, ki se odpravlja v rednih presledkih nad Pacifik, kjer pre-dado vetru ostanke upepeljenih oseb. Vsa stvar ne stane več nego dva dolarja, vštevši odškodnino za pastorja, ki soieluje pri tej ceremoniji. Zato se javlja mnogo interesentov in kupčija je dobra. Doslej so izvršili že celo vrsto takšnih pogrebov. Letalo je vse črno prepleskano in ima zlate okraske kakor običajni pogrebni vozovi.
Občinsko uro je ukradel
Pred nekaj časa so prebivalci idiličnega norveškega mesteca Geirangerja doživeli nemilo presenečenje, ko so zjutraj vstali in ugotovili, da jim je ponoči na skrivnosten način izginila velika ura na stolpu mestne hiše. Bili so nanjo namreč zelo ponosni. Po mnogih preiskavah in medsebojnih sumni-čenjih, ki so vznemirjala ljudi, je pred dnevi geirangerski župan prejel pismo, ki mu je v njem neki znani, imoviti in ta čas zasluženi pokoj uživajoči trgovec iz tega mesta sporočal, da jc on sam odnesel uro, in sicer zato, ker je bila ure, polure in četrti v neposredni bližini njegove hiše ter mu
kratila nočno spanje in mu nazadnje uničila živce. Trgovec je izjavljal, da je pripravljen uro ne sicer vrniti, pač pa nadomestiti z drugo, ki bo še lepša ter bo imela žareč kazalnik, ne bo pa imela mehanizma, ki bi bil ure. Ce občina ne sprejme njegovega predloga, je pisal vrli mož, se da. rajši tisočkrat zapreti, nego da bi povedal kraj, kamor je uro skril.
župan je sklical mestne očete in ti so trgovčev predlog res sprejeli. Ljudje pa se še vedno vprašujejo, kako je bilo možu mogoče, da je v eni sami noči demontiral in odnesel nesrečno uro.
Ljudstvo iz kamene dobe
Na dnu Carpentarijskega zaliva v Avstraliji leži otok Bentinck, ki ga je avstralska vlada, kakor poročajo italijanski listi, proglasila za narodni park.
V tem parku ne čuvajo divjačine, temveč divjake. Na otoku, ki obsega kakšnih 60 štirijaških milj, prebiva nedoločeno število pradomačinov, morda jih je vsega skupaj kakšnih 500, in ti živijo popolnoma tako, kakor so živela evropska plemena v kameni dobi. Vedno so goli, a poleti spi-
jo odeti s suho travo, da se ubranijo pikov žuželk. Hranijo se s pticami in sirovimi ribami, kvečjemu da jih malo opečejo na ognju, ne poznajo pa nobene kuhinjske priprave. Ribe lovijo s primitivno izdelanimi splavi. Drugega ne znajo izdelovati :azen nekakšnih dolgih pšic s koščeno ali kame-nito konico, ki jim rabijo za lov ali kot ribarske osti. Britski imperij ni hotel nikoli civilizirati teh divjakov, ki jim ne poznajo niti jezika.
Orli proti ovcam
V navarskih gorah so jate velikih planinskih orlov napadle drobnico na paši in povzročile, kakor poročajo iz Madrida, veliko škodo. Pastirji so zaman skušali pregnati roparice, ki so se umaknile šele tedaj, ko so si nalovile dovolj plena. Domnevajo, da so ujede priletele z evropskega vzhoda, od koder jih je pregnala vojna vihra. Ker se njih napadi na drobnico ponavljajo, so oblasti odredile pogone, ki se jih udeležujejo orožniki in civilni gardisti. Doslej so pokončali že kakšnih dvajset orlov, med katerimi so nekateri imeli preko tri metre krilne razpetine.
Ribje brzine
Ribe se gibljejo v splošnem s tem večjo brzino, čim večje so same. Tarponi, ki spadajo v družino slanikov in dosežejo dolžino do 2 m in pol, brzijo s 120 km na uro. Petkilogramski losos gre kakor veter, tudi če se je ujel na trnek in v tem primeru iztrga ribiču neredko udico iz rok. Delfini sicer niso ribe, a krožijo okrog ladij z brzino 80 km, morski volkovi dosežejo približno isto hitrost, a šele po neki izvežbanosti. Kit je nasprotno prilično počasen, a tudi ni riba, temveč sesalec. Postrvi, ki se nam zdijo tako nagle, opravijo v resnici le 45 kilometrov na uro.
Pojoče miši
Po raziskavah, ki jih je izvršila ameriška naravoslovna družba, miši pojo, pojo celo neprestano in modulirajo svoje glasove kakor ptice. Ljudje pa tega doslej nismo vedeli, kajti glasovi tega petja so tako vi-oki, da jih človeško uho ne dojema več. Naše uho pa dojema prestrašeno cviljenje, ki se z njim oglašajo miši v nevarnosti. Zdi se nam zelo visoko, za miši pa predstavlja v resnici le hripave glasove.
glasili gospo za najmlajšo italijansko babico. Kmalu potem pa se je javila ga. Eva Abodijeva, ki je lahko dokazala, da je imela prvega vnučka po svoji najstarejši hčeri, ko ji je bilo samo 36 let. Prvenstvo je prešlo nanjo, a je postalo takoj sporno, kajti iz Rima se je oglasila ga. Marija Rezzano, mati šestih otrok, ki je povedala, da je postala babica isto tako v svojem 36. letu.
Listi se vprašujejo, da-li se bo javila še kakšna druga kandidatka v tej originalni tekmi, ki bo mogla to prvenstvo znižati.
Nevarno spanje na strehi
Neka Frančiška Vendesette v Marseillu si je hotela po težkem dnevnem delu od-počiti s spanjem, zaspati pa ni mogla, ker je bila noč izredno vroča. Odšla je zato na streho in se tam vlegla. Kmalu je zaspala, to spanje pa je bilo tako globoko, da se ni mogla pravočasno zbuditi, ko je začela drseti po poševnem ležišču in je zdrknila v globino. Pobrali so jo z razbito lobanjo s tlakovanih tal.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Zakaj si potrošila toliko denarja, Vera?«
»Odkrila sem poceni trgovino, dragec!« ♦
»Meniš, ljubica, da bo nama tvoj oče dovolil vzeti klavir s seboj, ko se poročiva?« »To je postavil celo kot pogoj!«
Namesto anekdote
Tudi Napoleon ni bil vedno pogumen. Tajnik guvernerja na Sveti Heleni, polkovnik Gorrequer, je poročal v nekem svojem pismu, kako se je vedel »general Bonapar-te« ob priliki neke zobozdravniške operacije. :
»Pred kratkim je izgubil zob, zob modrosti. To je bil prvi kirurški posežek, kar so jih kdaj napravili na njegovi osebi, irt pri tej priliki je bilo njegovo vedenje vs^ drugo, samo ne hrabro. Da mu je mogel izdreti zob, je bil zobozdravnik prisiljen pozvati ljudi, ki so pacienta tiščali ob tla.«
Gotovo ni bil pogled za junake, ta kričeči in otepajoči se Napoleon pod trdimi pestmi zohozdravnikovih kmečkih poma-gačev!
VSAK DAN ENA
»In potem, gospod fotograf, upoštevajte, da si želiva seveda negativnih kopij!«
J. Esteven
43
SKRIVNOSTNA KRČMA
»Rajši nikar,« je rekel mož z mehkim klobukom ter za spoznanje vzdignil samokres.
Videla sem Claveringa, kako je smrtnobled in spačeneg aobraza s svojo silno postavo štrlel nad njimi. Trenutje je bilo dolgo in napeto.
»Naj bo,« je nazadnje rekel Clavering in pobesil roko.
Tedaj se je zvezni redar polastil Claveringovega samokresa, med tem ko je mož z mehkim klobukom urno nataknil Virgincu lisice.
Vse to je šlo tako naglo, da skoraj nisem utegnila doumeti, kaj se godi. Mati pa je bila hitrejša od mene.
»Kaj pomeni to?« je vprašala. »Izpustite, prosim, tega gospoda, ki je moj gost, in poveite. kaj imate do njega! Tu gre za velikanski nesporazum.«
»O nesporazumu ni govora, gospa,« ie odvrnil mož z mehkim klobukom. »Ta človek je star znanec policije Vrhu tega imamo mnogo razlogov za domnevo, da je prav on tisti, ki vam je ukradel denar. Nekateri izmed bankovcev so se našli v Filadelfiji. Gospa, ki stanuje za potokom, nam je rekla, da ga je slišala, ko je vaši hčerki priznal tatvino.«
»Ana!«
»Ni res!« sem odgovorila. Toda čutila sem se zmedeno, ponižano, vso »krušeno. Star znanec po-
licije! Vsi njegovi zamolčki, vse njegove dvoumnosti so mi prihajale na misel!...
»Jelite da ne, Rage Clavering?« je mati zaprosila. »Recite jima, da niste bili vi!«
»Nu, gospa,« je zamrmral velikan, »najprvo morata onadva dokazati. Šerif, bodite tako prijazni pa mi dajte cigareto ... Buck, nikar ne jokaj. Pred vsem pa misli na to, kar sem ti rekel davi.«
V smrtni tišini, ki je nastala, se je začul materin glas — glas, ki ga je bilo komaj spoznati:
»Tega ne razumem! Nikoli ne bom verjela!«
»Pojdimo,« je rekel šerif in pričvrstil drugi obroč lisic samemu sebi na zapestje.
Toda ko so odhajali, sem stekla za njimi, ne meneč se za materin bledi obraz in za Gervaisov zmagoslavni nasmeh.
Pri avtomobilu sem ga zgrabila za prosto roko, ne da bi kaj rekla.
»Ana, biser si,« je zamrmral s strtim glasom.
Nato je sedel k šerifu v voz, in t?ko sta ga odpeljala.
XXV
NOC BREZ SPANJA
Ko sem se vračala, sem na pragu zagledala Ger-vaisa, ki me je čakal s smehljajočim se obrazom To je bil nasmeh igralca, ki stavi na srečno številko.
»Všeč ste mi,« je rekel. »Pameti imate malo, za to pa veliko srce. To mi je všeč.«
Zamrmrala sem nekaj in hotela v hišo, pa me je ujel za komolec.
»Zdaj imate čas, da dokončam vašo sliko, ali ne?« je nadaljeval. »In neko vprašanje sem vam zadal, ki mi nanj še niste odgovorili.«
Preveč me je davilo v grlu, da bi bila mogla kaj reči, zato sem rajši zmajala z glavo.
»Prav, prav dragica,« je dejal in se lahno naklonil. »Dolgo mi ne bo treba čakati.«
Kosilo v kuhinji je bilo izmed najžalostnejših v našem življenju. Mati ves čas obeda ni omenila Claveringa, toda nikoli je še nisem bila videla tako potrte Buck je jedel molče, kar sicer ni bilo njegova navada, jaz pa se vobče nisem dotaknila jedi.
»Poslušaj, mamica,« sem rekla mahoma, »vdajva se v to, da sva premagani, in zapriva gostilno vsaj toliko časa. da najdeva trohico pomoči. Samima bi nama bilo od sile strašno prenočiti v tej hiši.«
»Ne,« je mati odgovorila, »nihče naj ne reče, da sva se vdali v poraz. Ostaneva!«
Stare žene tiste Amerike, ki danes pravijo, da je ni več. še niso vse pomrle. Moja mati je živ dokaz tega.
Toda misel na Ragea Claveringa naju ni zapustila niti za trenutek. Če nisva govorili o njem, je bil vzrok samo ta, ker bi naju bilo prehudo bolelo. Enkrat samkrat je mati prelomila najin tihi sporazum.
»Prekleti denar!« je rekla. »Mar bi ga ne bili nikoli našli Nemara je bila skušnjava prehuda. Pa nič ne de- Clavering nam ie bil vendarle dober prijatelj.« Glas se ji je prekrhnil. in zaman si ie skušala dati dostojanstveno lice s tem, da je na-
mrščila obrvi. »Tega ne smemo nikoli pozabiti, naj se zgodi kar se hoče.«
»Da, mamica,« sem odgovorila in se obrnila proč, da bi skrila solze, ki so mi zalivale oči.
Tri družbe izletnikov so ta dan zavile k nam na čaj, in delo, ki sva ga imeli preko glave, je mater nekoliko poživilo. Pripravljala je kruhke in piškote, med tem ko sem jaz nosila na mizo in se skušala prevaliti, kakor da mi srce ni težje od posode, ki jo prestavljam.
Okrog petih — stregla sem skupini potnikov, ki so sedeli okrog ene izmed miz na trati — mi je neka njihova dama zadala čudno vprašanje.
»Gospodična natakarica, aH je tod okoli mnogo potepuhov?«
»Ne gospa, nobenega ne poznam.«
»Zato vprašam,« je nadaljevala, »ker sem prejle videla dokaj čudnega dedca, kako je izginil za vašo hišo.«
Zona se mi je ulila po hrbtu.
»Kakšen je bil na oko?«
»Oh, saj sem ga komaj utegnila pogledati. Videla sem ga, ko je smuknil med hišo in skednjem. Visoke postave je bil in precej sključen.«
Takoj sem pomislila na Jakoba Gilla. Naredila sem se ravnodušno, a kakor hitro sem mogla, sem stekla v kuhinjo, da bi govorila z materjo. Toda imela je preveč dela in me ni utegnila poslušati.
»Rada bi, da mi greš poklicati Bučka,« mi je r«kla. »Poslati ga moram po oglje.«
Spomin na besede one gospe mi je takoj napolnil du£o s strahom.
ŠPORT
Kam pa danes na tekmo?
Športni spored na dveh krajih naenkrat...
Bo pač tako danes, da se bodo morali
prijatelji športa razdeliti na dve strani ali pa pogledati vsakega nekaj, če bodo hoteli videti ves današnji spored na športnih terenih. Potrebna ta istočasna izvedba na dveh straneh res ni bila, toda če ie drugače ne gre, bo moralo biti tudi tako. v š:ški bodo brcali žogo, v kopališču Ilirije pa bodo med tem kazali srvoje znanje vsi akakalci Ilirije. Izbirajte torej, kje bo več športa in več užitka.
Od 16. dalje na
stadionu Hermesa
Danes se bo torej odločilo, katero bo ono srečno moštvo, ki bo dobilo v roke pokal SNZ. Oboji — Hermežani in Ljubljančani — so tako bojeviti, da bo ta tekma pač ena najbolj napetih, kar jih je bilo zadnje čase pri na&i. Saj kaže vse tako, da sita sii postala Hermes in Ljubljana ri-vala kakor nekoč Ilirija in Primorje.
Prvi je zdlo napredoval in je danes gotovo resen konkurent Ljubljani Slednja s<e pa spet na vse kriplje trudi, da bi se rešila težavnega položaja, ki jo tlači že dobri dve leti. Zdaj je dobila v svoje vrste kopico novih igralcev, s katerimi siku-ša priti na zeleno vejo. Ni preveč priporočljivo tako neprestano menjavanje moči v moštvu, toda poskusi se vse, če gre nekomu trda. Koga vse bodo Ljubljančani postavili proti zagrizenim Hermežanom, nihče ne ve. ker molče kakor grob. Poseli bodo v boj gotovo vse najboljše, kar premorejo1, saj bo šlo za biti ali ne biti. Od prve tekme imajo sicer gol naskoka, s čimer pa še ne smejo računati na končni uspeh, kajti Hermežani govore, da jih to čisto n:č ne moti. Tudi ti so pripravili za danes najboljše meči in ker niso tako molčeči, so nam zaupali naslednja imena,
izmed katerih jih bo enajst r napoto Ljubljančanom:
Oblak, Sočan I. in II.. Žitnik. Skoporec, Klančnik, Derenda, Eržen, Sočan III., Brodnik, Goršič, Aljančič, Razbornik in Dežman.
Tekma bo že sama po sebi vredna obiska, mimo tega, da naši nogometaši tudi zaslužijo večje zanimanje občinstva, saj v teh težkih časih strumno pomagajo našemu športu, da se drži na nogah.
Tudi za predtekmo je poskrbljeno. Igrala bosta Grafika in B-moštvo Hermesa. Začetek te tekme bo ob 16., glavna pa ob 17. na stadonu Hermesa v Šiški.
Ob 17. uri v kopališču Ilirije
Čeprav je bilo letošnje poletje za plavalni šport zelo ugodno, ni bilo nobenih večjih plavalnih prireditev. Agilna sekcija SK Ilirije se je zaradi toga odločila, da priredi danes popoldne ob 17. v lastnem kopališču skakalne tekme. Nastopili bodo najboljši skakalci sekcije. Znana imena Šega. Madon, Janowskv Pribosek, Kržan in Kober jeva jamčijo, da bodo tudi nas-bolj razvajeni gledalci prišli na svoj račun. Ker je tudi vstopnina v propagandne namene zelo niska. Ho kmr>aH5če gotovo dobro obiskano, ne glede na to. da naši vrli skakalci tudi zasilužijo vso pozornost športnega občinstva.
*
Zbor plavalnih sodnikov SPZ. Za današnje prvenstvo v skokih Ljubljanske pokrajine se določa za vrhovnega sodnika
g. prof. Kuljiš Andro. Na ostala mesta se pozivajo vsi gg. sodniki, ki morajo biti v kopališču danes ob pol 17. Službujoči odbornik g. Tramptiž bo tamkaj izbrali žirijo. — Podpredsednik.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor lSče službe, plača za vsako besedo U. —-30, takse L>. —.60, za dajanje naslova ali za Šifro L. 1.—. Najmanjši znesek Je L. 7.—. Za ženitve ln dopisovanja se računa vsaka beseda po L«. 1.—, taksa L». —.60, za dajanje naslova ali za Šifro L. 2.—. Najmanjši znesek Je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro Lu 2.—. Najmanjši
znesek je L. 10.—.
Kulturni pregled
Vprašanje nase strokovne književnosti
O tem bi bilo treba pisati večkrat in s posebnim poudarkom, zakaj gre za vprašanje, ki bo v novih razmerah zelo važno. Novi red v Evropi je združen z načrtnim sistemom, ki bo postavil vse gospodarsko življenje na novo podlago. Razdelitev in izraba surovin ne bosta več zadeva posameznikov ali posameznih interesnih skupin, kakor sta bili v času liberalnega gospodarstva, marveč bosta podrejeni novim smernicam, ki jih bodo narekovali interesi državne avtarkije ali višji in urejeni interesi kontinentalne skupnosti. Gospodarsko delo bo v novih razmerah odločilne važnosti.
Pri nas je precej surovin, prav tako imamo investirane visoke zneske v tovarnah za predelavo surovin. Osnovni pogoj za racionalno izrabo domačih surovin je poznanje- tehnoloških vprašanj produkcije in predelave ter pravilna uporaba materiala za tehnične, obrtne in druge gospodarske namene.
V tem pogledu potrebujemo naraščaja,
ki bo kes novim nalogam. Za strokovno izobrazbo pa so nujno potrebne knjige v našem jeziku, zakaj mladi rod ne pozna v toliki meri tujih jezikov, da bi lahko uporabljal tujo strokovno literaturo.
Naša strokovna literatura je na tehnično-gospodarskem polju tako revna, da ne moremo nuditi našemu strokovnemu naraščaju niti najbolj elementarnega poznavanja naših glavnih surovin: lesa in kamna. Niti ene knjige ni, ki bi nudila na primer učencu meščanske šole, kaj šele vajencu, pomočniku ali mojstru poznavanje teh snovi v večji meri, kot da pozna drevesa po imenu, da ve, kako cveto in kakšne imajo liste. Kako pa mora les tega drevja pripraviti za prodajo, kakšno vrednost ima ta ali ona vrsta glede na njene lastnosti in uporabo, vsega tega ne najde v nobeni slovenski učni knjigi ali drugačni priročni knjigi. Tudi ne pozna vrednosti kamenja, če ga ima na svojem zemljišču, kvečjemu toliko, da mu je v napoto, ker tega sveta ne more uporabiti v kmetijske svrhe. Ne ve, če se slučajno zaveda vrednosti tega gradiva, kako mora postopati pri začetnem delu v kamnolomu, katero kamenje je za te ali za druge namene uporabno, šola mu je nudila sicer nekoliko znanja o mineralogiji, nekaj o petrografiji in geologiji, skoraj docela tuja pa mu je uporaba tega gradiva, njegova obdelava itd. Vajenec, pomočnik, delovodja, mojster ali podjetnik sploh nima možnosti spoznati tehnične lastnosti onega gradiva, ki ga uporablja in predeluje vse svoje življenje. Vse njegovo znanje tega materiala je empiričnega značaja: temelji na izkustvih večletne prakse. Teoretsko znanje, ki postaja v današnji produkciji in uporabi vse važnejše, pa si more pridobiti le oni, kateremu je mogoče posečati strokovno šolo.
Gospod inž. arh. Rado Kregar, profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, je spisal priročne in učne strokovne knjige. V njih obravnava naše surovine, ki služijo v razne tehnične namene, in razne načine, po katerih izdeluje naša industrija gradivo, ki ga uporabljajo naši obrtniki za stavbna ln druga obrtniška dela.
Tvarina v teh knjigah je obdelana sicer strokovno, toda poljudno in je dostopna tako našim strokovnim krogom prav kakor naraščaju. Vsebina je v vsaki knjigi prikrojena splošni in strokovni izobrazbi onih, ki jim je namenjena. Snov je podana pregledno in obdelana enciklopedično. Slovenska strokovna literatura do danes še nima knjig, ki bi podrobno in po strokah obravnavale naše surovine, gradivo hi tehnologijo produkcije.
Tvarino za tisk je avtor pripravil v šestih knjigah. Snov prvih treh knjig je za bralce s srednješolsko in strokovno Izobrazbo, snov ostalih treh knjig pa je razumljiva tudi vsem z osnovno šolsko izobrazbo.
Prva knjiga »Naš les« obravnava sestavo, lastnosti, napake in bolezni lesa, njegovo pripravo in oblikovanje v polizdelke. Knjiga opisuje, kako moramo les pripraviti, kako pravilno vskladiščiti, kako
naravno in umetno sušiti in kako ga kon-servirati. Avtor nas v tej knjigi seznanja s trgovskimi uzancami in podaja pregled najvažnejših lesov. Knjiga obravnava ročno in strojno obdelavo lesa in izdelavo lesenih predmetov, z opisom strojev in orodja. Obsegala bo okoli 10 pol, med njimi okrog 30 strani slik.
Druga knjiga »Naš kamen« ima dva dela. Prvi del »Naš naravni kamen« podaja v preglednih tabelah najvažnejše kemične elemente, sestavne minerale hribin, najvažnejše hribine, njih nastanek in značilne lastnosti. Avtor obravnava v tem delu tudi tehnologijo pridobivanja hribin v kamnolomih, različne načine lomljenja, dalje pripravo in obdelavo kamenega gradiva z orodjem in s stroji. Drugi del te knjige »Naš umetni kamen« nas seznanja z betonom, z njegovimi lastnostmi, z načini mešanja, z raznimi dodatki, dalje z našim žganim glinastim ali keramičnim gradivom itd. Obsegala bo okrog 12 pol, med njimi okrog 30 strani slik.
Tretja knjiga »NaSe gradivo« vsebuje vso ono tvarino iz prve in druge knjige, v kolikor je ta važna za poznavanje in za pravilno uporabo našega stavbnega in delavniškega gradiva. Izpopolnjena pa je z opisom pomožnega gradiva. Obsegala bo okrog 22 pol, od tega okoli 60 strani slik.
Četrta knjiga »Naš stavbni ln dela vn iški les« vsebuje iz prve knjige vse ono, kar je važno za poznavanje našega delavniškega (mizarskega, strugar-skega, kolarskega, sodarskega) ln stavbnega lesa. Podrobno obravnava razne načine umetnega sušenja v sušilnicah, podaja opis sodobnih sušilnic, opisuje površinsko obdelavo lesa in obravnava brušenje, luže-nje, beljenje, voščenje, ličanje, poliranje, pleskanje itd. Obsegala bo okrog 8 pol, od tega okoli 30 strani slik.
Peta knjiga »Naše kameno gradi-v o« vsebuje v skrčenem obsegu vso snov iz druge knjige, ki je važna za poznanje in pravilno uporabo našega naravnega in umetnega kamna. Izpopolnjena pa je s snovjo iz tretje knjige, ki obravnava produkcijo in uporabo pomožnega gradiva. Obsegala bo okrog 8 pol, od tega okoli 30
strani slik.
šesta knjiga »Naše stavbno gradivo« podaja v skrčenem obsegu snov iz tretje knjige. V glavnem obravnava les, naravni kamen, beton, žgano glinasto gradivo, vezila in zgostitvene snovi. Obsegala bo okrog 15 pol, od tega 50 strani slik.
Ni dvoma, da so te knjige, delo priznanega domačega strokovnjaka, velik in potreben donesek v našo strokovno književnost in da jih moramo vsi pozdraviti. Na domači strokovni literaturi smo vsi zainteresirani, saj se bo z njo omogočila inten-zifikacija. naše materialne, tehnične kulture, racionalizacija in boljša organizacija dela, a to je tudi eden izmed pogojev trdnejše duhovne kulture.
Zato smo uvrstili napoved teh knjig v našo kulturno kroniko. Njih izid zavisi seveda od zadostnega števila naročnikov. Samo če bodo kriti stroški za izdajo teh potrebnih ln koristnih priročnikov, jih bo dal avtor natisniti. Razširjanje gospodarske in tehnične knjige je pa vprašanje, ki je v očitni zvezi z vsem našim gospodarskim napredkom. In tak napredek je v korist narodu in vsej naši veliki Državi.
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Krvavice
in druga razna jedila in pijače dobite v gostilni Huč, Vegova ul. 10. Na svidenje!	15166-18
Sluibo.dobi
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za Šifro L 2.—.
Služkinjo
za vsa hišna dela in vrt sprejmem. Poizve se: Pekarna Vrtačnik, Tržaška 19.
14947-1
Postrežnico
za takoi iščem. Zglasiti se v ponedeljek dopoldne. — Gosposka ulica 6'TT G»r-žina.	15039-1
Postrežnico
za popoldne iščem — Rožna dolina. Cesta V
15103-1
Prodajalce
odnosno trati';;	-
daianje zagrebškega dnevnika, iščemo. Cenjene naslove na ured-iš". \'o^>g Lista«. Zagreb, Mirovska ul. 28a.	15067-1
Mizarja
prvovrstnega za izdelovanje foteljev in kavčev, sprejme mizarstvo Sava. Miklošičeva c. 15099 1
Fotoaparate
ln vse potrebščine, rabljene in nove kupuje: Fototehnika, Tyrševa 15 (v hiši kavarne Evropa).
15083 1
Trgovski pomočnik
špecerijske strol.e, dobi tako) dobro stalno mesto prevoznika in inkasanta (važno s triciklorn). Potrebno garancijsko pismo. Predpogoj : zdrav, močan, srednjih let ter vajen tega posla. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15111-1
Trgovski potnik
vešč italijanščine, pisarniških dei ter knjigovodstva, dobi takoj stalno dobro službo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«.
151rž-r
Samostojno
kuharico
35—50 let, sprejme več-članska družina v Ljubljani. Res kuhe popolnoma zmožne n,j se javijo na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«.	15116-1
Hotelska sobarica
z večletno prakso, vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14867-2
Gospodična
išče mesta blagainičarke, prodajalke v slaščičarni, trafiki, mlekarni, bufetu tli slično. Prevzela bi tudi na račun. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14966-2
Kuharica
z znaniem it -skega in nemškega jezika želi mesto k fini družini. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Samostojna«.	15014-2
Šivilj
a
dobro izurjena v moškem in ženskem perilu, išče službo. Vzame na dom tudi konfekcijsko delo po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro izurjena 11«. • 1-5012-2
Trgovska
pomočnica
vajena steklarske in špecerijske stroke, išče službo, gre tudi izven Liubliane. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«.
15002-2
Praktikant
z znaniem km '«tva, korespondence, stenografije, strojepisja ter ostalih pisarniških del, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezplačno«.	14923-2
Kontoristinja
trgovsko šolana, urna strojepiska in stenografinja, tudi nemško perfektna, z znaniem italijanščine in enoletno prakso, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 300«.
1*025-2
Krojaški pomočnik
zmožen d-mskega dela in krojen>a, išče zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »September«.
15032-2
Prodajalka
s perfektnim znanjem italijanščine, išče namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1002«. 15034-2
Samostojna
krojačica
išče mesto v večjem cilorcu ali podobnem podjetju kot prikro;evalka (Zuschneide-rin). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra, zanesljiva moč«.	15038-2
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova tli za
šifro L 2.—.
Izložbene omare
6 X 2lh X 50 cm, pripravne za vzidavo ali vežo, prodam C. J. Hamann, Liubhatta, Mestni trg 8.	14916-6
Pozor!
Velika izbira raznih igrač, dvokoles, vozičkov itd. na drobno in debelo. Se priporoča trgovina I. Orvisi, Trieste, Via A. Ponchielli 3, vogal sv. Antona cerkve.
14930-6
Kuhinjsko kredenco
potem prodam. Doleniska ces*a 112.	14836-6
Športni voziček
malo rabljen, prodam. — Celovška cesta 99.
15017-6
Inštruktorja
za tretješolca sprejmem. — Dobi prosto stanovanje. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.	15006-4
Italijanščino
poučuje diplomirana učiteljica. Pride na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diplomirana«.
15015-4
Konverzacija!
Italijanščine popolnoma zmožno damo išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kf"verza-cija M. P.«.	14998-4
Italijansko
konverzacijo
iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektno znanje«.	15033-4
Nemščino
od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja, poučuje prof. dr. Svoboda, Emonska 2.	15060-4
Italijanščino
nemščino in francoščino poučuje dipl. učiteljica. Informacije dopoldne. Kolodvorska ul. 11, pritliči*.
15093-4
Hruške
maslenke in češplie poceni naprodai od 5 kg ->aprej Langusova 12. Laurič.
14997-6
Gramofon
in 36	1 "
1000 lir. Ogled v ponede-lic od 13. do 14. ure. — Aloiz L., Sv. Petra nasip 41.	15009-6
Vsakovrstni predmeti in klobučevina
ta modiste na debelo in drobno: L. Bellini — Trieste — Via Battisti 13.
15008-6
Imam na zalogi
vedno razno rabljeno pohi štvo. Oglejte si ga brez obvezno v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.	15001-6
Gospodično
za vsa pisarniška dela, 2 znanjem poleg slovenskega po možnosti tudi italijanskega in nemškega jezika, sprejmemo. Gdč. z malo prakse imajo prednost. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Venezia«. _ 15117-1
Sprejmemo takoj
avtomehanike, ključavničarje in avtokleparje. — Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
15121-1
Zobnega
praktikanta
Iščem s predpisano šolsko Izobrazbo. Naslov v vseh poslov. Jutra.
15146 1
Službe išče
Beseda L —.30, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L l.—.
Ekonom in gozdar
starejši samec s tu- in inozemsko vsestransko prakso, perfektno nemščino, najboljšimi referencami, išče primerne zaposlitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen«.
14927-2
Gospodična
absolventka trgovskega tečaja, vešča italijanščine, želi zaposlitve kot pisarniška moč ali kot prodajalka. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna«.
14942-2
Mlada gospodična
z malo maturo, z znanem nemškega, hrvatskega in slovenskega jezika, išče kakršno koli zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15045-2
Postrežnica
urna, poštena, išče zaposlitev dvakrat tedensko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delovna«. 15105-2
Natakarica
ki zna tudi kuhati želi premenlti službo in o-pravlja vsa dela. Cesta na Rožnik št. 3. gostilna.	15087-2
Uradnica
s perfektnim znanjem slovenščine in italijanščine s trgovsko prakso želi službe v trgovskem podjetju. Ponudbe r.a ogl. odd'. Jutra pod »Ko-respondentka«. 15079-2
161etno dekle
išče službo v	gostilni, kjer
bi se izučila	tudi kuhati. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.	15016-2
Brivec
2 lastnim obrtnim listom, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten brivec«.	14972-2
Pobijanje komunizma v Franciji
Pariz, 30. avg. s. Notranji minister Pi-chot je zbranim ravnateljem pariške policije naglasil, da je napočila potreba ostre borbe proti komunizmu. Obeležil je komunizem kot ogromno moralno sleparstvo, v katerem koreninijo vse mogoče nevšečnosti, zaradi katerih trpi sedanja Evropa, v prvi vrsti pa Francija. Minister pričakuje o i podrejenih organov brze in energične akcije v neusmiljenem postopanju proti kakršni koli anarhistični in komunistični propagandi.
Šivilja
ki dobro prenavlia in modernizira stare obleke, gre šivati na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14956-2
Šivilja
išče zaposlitve pri sami šivilji ali pa v štrikariji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna«.	14974-2
Mlad mož
star 30 let, oženjen, brez otrok, z znanjem italijanščine, srednješolsko izobražen, z znanjem pisanja na vseh vrstah pisalnih strojev in razmnoževalnih aparatov, popolnoma zmožen voditi trgovsko in službeno korespondenco in knjigovodstvo. prcsl kakršne koli zaposlitve, gre tudi za hišnika vratarja ali slugo. Resne ponudbe pod »Narednik-Ljubljana« na ogl. cad. Jutra. 15154-2
Gospodinja
samostojna, sposobna, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada in varčna«.	15171-2
Vajenci (ke)
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Učenko
zdravo, močno, z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme takoj Srečko Šircelj, trgovina z mešanim blagom, Mokronog.	14933-44
Sprejmemo
avtomehaniškega
vajenca.
šuštaršič, mehanična delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).
15123-44
Vajenko
spreime salon klobukov »CHIC«, Ljubljana. Wol-fova ulica 3. 15126-44
ČEVLJE ZA JESEN
priporočamo po solidnih cenah od 1. septembra dalje — pri
JONTES — LJUBLJANA, Mestni trg 14
Pod Trančo (prej lokal čadež) OJDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDD
Posnemalnik
nov, znamke Alfa, za 100 1, prodam. J. Predovič, Ljubljana, Poljanska 73.
15029-6
Večjo množino vreč
od moke lOOki!<-■;- -iske, enkrat rabljene, v dobrem stanju, prodam. Ponudbe na cgl. oud. Jutra pod »Ugoden nakup«.	15047-6
Prodam
dva nova brzoparilnika, 200 in 75 1 (dvojnat). Rudolf, Postojnska 1 1.	15055-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, globok, prodam. Rožna dolina. Cesta XVII., št. 8. 15052-6
Enterocleaner
aparat za črevesne kopelji, naprodaj. Ogled Vs4. do 4. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15107-6
Hladilnico
tovarniško novo, še nemon tirano, pripravno za večjega ali srednjega mesarja, prodam. Interesenti naj pišejo na ogl. oad. Jutra pod »Hladilnica«.	15110-6
Železen štedilnik
mizni, in novo žago, original amerikanko, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15133-6
Prodam
nova, stara okna, vrata, litoželezne cevii pocinkane cevi z raznimi pripadajočimi aeli. razne dimenzije ter kamen. — Kralj, Prule 6. 15063-6
Malo rabljen
mikalnik (Karde) s pred-trgalcem (Vorrliesse)) — skoro nov ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd »Jutra«.	15090-6
Voziček
globok, dobro ohranjen, prodam za 270 lir. Žve gelj, Križevniška 11-11.
15082-6
Gumo 19X3.50
»Pirelli«. dobro ohranje no, prodam za 400 lir. Vprašati: Na klančku št. 1.	15081-6
Kovčeg-gramofon
»Columbia«, 50 plošč, pro dam. Kupim dober daljnogled Trieder. — Kastelic, Tržaška c. 48, dvorišče.
15127-6
Žeblje, žico
vseh dimenzij, tudi več Jo količino prodam. Po nudbe na ogl. oad. Ju tra pod »žeblji, žica«.
15147-6
Mizni štedilnik
ugodno prodam. Poizve se pri M. Kepic, Cesta na Loko 3. (Trnovo). 15148-6
Otomane spalne
dimenzije 186X86, po niz kih cenah prodam. Gospo ska ul. 11. Tapetnik.
15169-6
n
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Strojepisni pouk
Večerni tečaji. Oddelki od 6 ure zvečer dalje za za> četnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi te-čaii se prično 1. septembra. — Vpisovanje dnevno. CHRISTOFOV UČNI ZAVOD. LJUBLJANA, Domobranska cesta 15 (telefon št. 4J-82.	14895-4
Nemško — rusko
govoriti in teorijo naučiti ie nua vsakdo hitro po moji najboljši metodi. Po-asnila od 9. do 10. in od 1. do 3. ure. Salendrova ulica 4/11. K. Ljutova.
15006 4
Italijanščino,
nemščino, francoščino in vse srednješolske predmete poučujem. Informacije dnevno v vratarjev! loži univerze. 15063-r
Brezplačno
poučujem
klavir, teorijo, nemščino in vse druge predmete za osnovne, meščanske in srednje šole proti prehrani nekaj dni v tednu. Ponudbe na oglasni od. delek Jutra pod »l*e-ščanskošolski učitelj«.
15084-4
Vida Hribar-
Jerajeva
po.:?uje violino.	Idrijska
ul. 19. Priprave	tudi za
konzervatorij. —	Ukovina
zmerna.	10114-4
Tečaje
za Italijanščino in slovensko stenografijo priredi Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani. Prijave: Gregorčičeva ul. 27 pritličje, med 8. in 14. uro. Telef. 26-52. 15072-4
Moderno
italijanščino
poučujem po zmerni ceni. Temeljit pouk slovnice in takojšnja konverzacija. Zagotovljen hiter uspeh. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitra metoda«.
Knjige
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Knjige
različne in cele biblioteke kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi tuje«.	14995-8
Radio
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Radioaparat
brez kratkih, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radioaparat«.
14959-9
Prehran a
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Soliden gospod
išče domačo hrano ali vsaj kosilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam do 300 lir«.	14982-14
Kapital
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Nemške marke
prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 94«.
14594-16
Vse denarne in
trgovske posle
izvršim hitro in točno. — Obrnite se na:
RUDOLF ZORE,
Gledališka ulica 12. — Telefon 38-10.
15143-16
Financerja
za dobro obrt sp.-L em. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sama«. 15158-16
Pohištvo
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Kuhinjo in spalnico
moderno, fino izdelano, dobite najceneje. Vsa mizarska dela sprejmem. — Sever, Tržaška cesta 17.
15026-12
Italijanska kolesa
Legnano io druge znamke, ženska io moška ter dirkalna, prodaja ugodno Triglav, Resljeva c. 16.
15170*14
Prodam
skoraj novo moško kolo, peč »Kraljica peči« ln dva ventilatorja 220 voltov. Poizve 6e: Ribniška ulica 15.	15068-11
Moško kolo
tri mesece rabljeno, prodam. Kaiser Stanko, Blei-weisova 48.	15027-11
Motor 100 ccm
dobre eame, poceni naprodaj. Šiška, \Wnikova cesta 35a.	15109-11
Damsko kolo
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh •"'slovalni-cah Jutra.	15132-11
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Wertheim-blagajno
srednje ali večje velikosti kupi Marad, Tyrševa 38.
14981-7
Kupim
vsako količino praznih 2-litrskih Chianti steklenic po dnevni ceni. Dai-dam.
14925-7
Stojalo za note
rabljeno, a dobro ohranjeno, kupim. Leseno ali kovinasto, po možnosti za reguliranje. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Violinist«.	14939-7
Steklenice-buteljke
po najvišji ceni kupuje Me-darna, Ljubljana, Židovska ul. 6.	13123-7
čebelne družine
v kranjičih, kakor tudi ometene (suhe) čebele, kupimo. Ponudbe na »Čebe-larno«, Ljubljana. 14645-7
Polhove kože
in druge kože od divjadi kupujem stalno po visokih cenah. Ne vprašujte po cenah, ampak prinesite blago, da se ga oceni. — Zdravič, trg., Ljubljana, Stari trg.	15011-7
Krušno peč
zmogljivost 600 kg dnevno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »600 kg«.
15013-7
Kupujem
rabljeni dve odeji iz kamelje dlake ali rumeni odeji. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odeji«. 15100-7
Svilo
CKipadke vseh vrst kupuje Metalia. Gosposvetska 16. Tel. 32-88. 15085-7
Bočni voziček
štirikolesni, mali, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15124-7
Globok in
športni voziček
kupim, plačam dobro. Ponuditi: Zore, Marenčl-čeva ul. 3 Moste. 15150-*»
Dragocenosti
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 2.—.
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih
cenah CERNE — juvelir. LJubljana, VVolfova ■lica
Petkaratni
briljantni prstan
ugodno prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
14973-35
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Dve visoki, novi, moderni omari
orehovo pleskani, izredno lepi, prodam skupaj za Lir 912.—. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15094-12
Pohištvo
prodam iz mehkega lesa za samsko sobo v najboljšem stanju. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15091-12
Moderno spalnico
šperano v orehovi kore nini, politirano, otroško posteljo in globok otroški voziček proda Mizarstvo Ličen, Šolska ul. 5.
15078-12
Prodam
spalnico, pisalno mizo kauč in hladilnik. Javorni-kova ul. J/III., poleg pivovarne Union. 15140-12
Otomane
spalne, dimenziie 186X86 po nizkih cenah prodam Gosposka ul. 11. Tapetnik.
15168-12
Avto, moto
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
BMW šasijo
generalno popravljeno, malo rabljeno gumo, pripravno za mali tovorni avto, proda za Lir 3800.— DKW zastopstvo J. Lovše, Celovška 93.	14945-10
Guzzi 250 ccm
elastičen okvir, ugodno naprodaj. Sirk, Tržaška c. 22.
Les
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali z* šifro L 2.—.
Dražba hlodov.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24, proda
ca 1250 plm izdelane iglaste hlodovine fco gozd
gozdov šumske uprave Kočevje na javni dražbi, ki se bo vržila 10. septembra 1941 pri Šumski upravi razlaščenih gozdov v Kočevju. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornjih upravah. 14932-15
Dražba lesa.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24/1 bo prodajala na javni dražbi
ca 2800 plm bukove hlodovine
na panju iz območja šumske uprave v Straži. Dražba se bo vršila dne 12. septembra pri gornji upravi v Ljubljani. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri navedenih upravnih v Ljubljani in v Straži.
14961-15
Izredna prilika!
Marengo sako s telovnikom in modne hlače, pristno angleško blago, popolnoma novo, poceni naprodaj pri krojaču Jože	Sv.
Petra cesta 33. 15035-15
Lokali
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Lokal
v centru iščem za oktober ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oktober«.	14986-19
Lokale
v centru mesta, v novi stavbi, pripravno tudi za pisarno, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokali takoj«.	14999-19
Lokal
oddam na Celovški cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15095-19
Pisarniške prostore
3 sobe in stranski prostori, pritličje Dalmatinova 3, oddamo s 1. novemorom. — Poizvedbe: Gradb. pisarna, Cesta 29. okt. št. 2/1.
15128-19
Lokal za brivsko-
frizersko obrt
v brezkonkurenčnem kraju na deželi ob glavni cesti Ljubljana—Sušak oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14071-19
15057-10 Jutra.
Vitajem
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Veliko peč
za delavnico kupim. Naslov v vseh poslovalnicah
Ford Eifel
vožen 34.000 km, v odličnem stanju, 3 nove gume, zelo ugodno naprodaj. — Ogled dnevno od 8. do 10. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15108-10
Kupimo
stare tovorne in osebne avtomobile ter motorna kolesa. Plačamo visoko ceno. Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvorišče).	15122-10
Mali tovorni avto
znamke Tatra, predelan na pogon 2 ogljem, z novimi gumami, Za 16.000 lir naprodai. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče).	15120-10
Bencin
se ne dobi več in se z njim brez izjeme ne sme več voziti. Zato si pustite predelati vaš osebni ali tovorni avto na pogon z ogljem v Specialni Generator delavnici, Tyrševa 13 (Figovec. levo dvorišče).	15119-10
Kolesa
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Moško športno kolo
popolnoma novo, svetovne neimžke znamke prodam za 1200 lir. Cigale-tova ulioa 11-1. desno.
15049-11
15042-17
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Pristno oranžado
v originalnih - steklenicah in mineralna voda na debelo se dobi v glavni zalogi. Kolodvorska ul. 8. M. Ge-rovac.	14889-30
Pralnico
obstoječo iz 4 likalnih strojev, 1 kalandra, 1 centrifuge, 1 kompresorja, 2 kotlov, 1 soda za škrobenje, s transmisijami in ležaji, ugodno prodam. Informacije na tel. št. 26-89.
14980 30
Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Privoz 13 Telefon 36-92
.: eno:. 3
"UGOGKAflkA
mmmm
laserati v «« Jutru" imaio velik uspeh
Beseda L —.60, taksa — <0, 2a dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
PRODAM
vel trgovskih, gostilniških, stanovanjskih hil ki nI v centru in okolici ter gozdov. ZAJEC ANDREJ, realitetna pisarna, Tavčarjeva nI. 10, telefon 35-64. 14951-20
Hišo
» zelo dobrem stanju, z opeko krito, s 5 sobami in vsemi pritiklinami ter 1500 kv. metrov velik sadni vrt, takoj prodam za 38.000 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14600-20
Malo vilo (hišo)
ž vrtom kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Vila«.	14971-20
Stavbišče
ob tramvajski progi, blizu centra, z vpelianim vodovodom in kanalizacijo, pro-4ub. Posredovalci izključe-15. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14994-20
Parcelo, zemljišče
ev. posestvo
prodam v najbližjem predmestju Lrubljane, mirno, sončno, ugodni plačilni pogoji. Naslov v trafiVi v Unionu.	15031-20
Kupim hišo
▼ ljubljanski okolici proti takojšnjemu plačilu ali pa zamenjam za lep smrekov gozd. fonndbe na ogl. ouu. Jutra pod »Smrekov gozd«.
15043-20
Hišico
ali zemljišče, kjer kofi, (najraje ob vodi), kupim. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Tircfi okolica«.
15054-20
Manjše industrijsko podjetje
jako donosno, na Gorenjskem, prodam ali zamenjam za vrednost v Ljubljanski provinci. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika 100«.	15097-20
Manjše zemljišče
ali hišo kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zasebnik«.	15086-20
Nujna prodaja
gestetanovanjske nove hl-že z velikim in lepim vrtom ra periferiji Ljubljane, donos nad 4"/o prodamo za nizko ceno. Informacije daje Interpro-met, Ul. 3. maja 10. telef. 32-33.	15156-20
Dve lepi parceli
-redi mesta, ob« po ca.
800 m2, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna ulica — center«.
15157-20
NAPRODAJ:
HISA novozidana, dvonadstropna, šeststanovanjska, Bežigrad. — Cena Lir 350.000.—. HIŠA trinadstropna, center Ljubljane. Cena Lir 1,150.000.—. (Hipoteka 380.000.—.) HISA trinadstropna, novozidana, šestnajststanovanj-ska, komfort. Cena Lir 1,050.000.—. HlšA šeststanovanjska, z dobrim donosom. — Cena Lir 320.000.—. PARCELE v vseh delih mesta in okolici. Poiasnila daie realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7. 15142-20
Kupimo
na Notranjskem vilo, graščino ali boljše posestvo z gozdom. — Ponudbe na realitetno pisarno ADAMIČ, Ljubljana, Uosposvetska 7.
15141-20
Veliko vogalno hišo
sredi mesta, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Najprometneiša ulica«.	15159-20
Stavbno parcelo
v šiški ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Stanovanje
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Brezplačno
stanovanje
v ennsobni Weekcnd hišici s kietjo, vodo in malo njivo, !/t ure od trga oddam skromnemu, starejšemu zakonskemu paru brez otrok. Ponudbe: Lekarnar Hočevar, Vrhnika.	15001-21
Majhno stanovanje
oddam za dve osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15129-21
Stanovanja
Dvosobno
stanovanje
za september-oktober išče tričlanska uradniška družina s samostojnimi poklici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stranka«.
14929-21a
Dvosobno
stanovanje
ali enosobno s kabinetom iščem za oktober ali november. Točen plačnik. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«.
l4984-21a
Za takoj iščeta
dve gospodični enosobno
Dvosobno
stanovanje
s kabinetom v mestu ali bližini tramvaja išče tti članska družina za 1. november. Na željo posodim večjo vsoto denarja. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Ur 5000.—«. 14882-21a
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, opremljeno ali neopremljeno ISče mirna družina za takoj ali čimprej v centru ali na periferiji, posebno šentjakobski okraj — Dol. cesta. Plača za 3 mesece naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno 3«. 15080-21a
stanovanje v bližini mesta. | Enosob stanovanje
Ponudbe na ogl. odd tra pod »Točni plačnici«.
15022-21a
Enosob. stanovanje
ali enosobno stanovanje s kabinetom, išče mirna stranka dveh oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oktober ali november«.
14924-21a
Dvosob. stanovanje
s priti k'	— ta-
koj ali za t. oktober mirna stranka brez otrok, ves dan odsotna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna st.inka«.	15030-21a
Stanovanje
dveh ali treh sob iščem ali z.imeniam enosobno s kabinetom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo«.
15036-21a
Enosobno ali dvosobno stanovanje
iščeta zakonr	—
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plačnika«.
15046-21
Odrasli
iščejo eno- ali dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.
15070-21a
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Opremljeno dvosobno stanovanje
s kuhinjo ali vsaj s souporabo kuhinje, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center ni predpogoj«.
l4894-21a
Eno- ali dvosobno stanovanje
išče mirna, točno nlačujo-ča stranka s 1. ali 15. septembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasle osebe Ž«.	15102-21a
Upokojen železničar
z dvema članoma, išče sobo in kuhinjo s pritiklinami za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Železničar«. 15104-21a
Enosob. stanovanje
iščem za dve osebi v mestu ali zunaj, za oktober. Plačam v gotovini, ali pa dam prvovrstna bukova drva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Sončno« 66. 15051-21 ;a
CARBONE DI LEGNA
e legna d'ardere acquistansi grandi quantitativi. Assumia-mo rappresentanze. - Scrivere
Ditta FRANCESCO SIGNORINI, Via Vignati 3, MILANO
OGLJE IN DRVA
kupujemo v velikih množinah. Sprejemamo zastopnike. — Ponudbe na
Brizgala© za protiletalsko zaščito
ki so predpisane za hišne posestnike v 3 velikostih in izvedbah
se dobe pri
ILERŠIČ & Co, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13
Telefon 37-54.
12%
EKSPORTNI L E Z A K
UDJEJOVIŠKO PIVO
Toči se v AVTOMATIČNEM BIFEJU
D A J-D AM
snažno, v mestu, išče maločlanska rodbina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 1. oktober 300».	15077-21a
Enosob. stanovanje
ev. s kabinetom, iščemo z? takoj ali za 1. oktober. — Poni.'be na oel. odd. Tu-tra pod »Mirna ''—'-•<«.
15139-21a
Družinsko
stanovanje
za september ali 1. oktober iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Aktivni profesor«. 15153-21a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico išče mirna stranka dveh oseb. Ponudbe na ogl. odd. lutra Pod »Čisto stanovanje«.
15l45-21a
Enosob. stanovanje
v šiški išče družina brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. !'16C 21a
Sobo odda
Beseda L —.60, taksa —.60.
za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Opremljeno sobo
sončno, z električno razsvetljavo. oddam tak«,' r"r nemu gospodu. Gerbič"va ulica 19'H.	15138-23
Prazno sobo
v središču mesta, sončno, s souporabo kopalnice, takoi oddam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 14964-23
Opremljeno sobo
lepo. veliko, v centru (bližina gl. kolodvora), oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14952-23
Sobo
s posteljo oddam. Funtko-va 27, Stožice. 1S040-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam stalni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14983-23
Podstrešno sobo
čedno, malo, s štedilnikom, oddam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba s štedilnikom«. 15000-23
Lepo prazno sobo
oddam s 1. septembrom.— Ogled od 12. do 14. ure. Vodnikova 35a/III., desno.
14993-23
Lepo prazno sobo
s centralno kurjavo, kopalnico, oddam samo solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
15099-23
Dve sobi za pisarno
oddam. Drogerija Hermes, Miklošičeva 30. 14975-23
Zračno sobo
v sredini mesta takoj oddam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 14928-23
Veliko prazno sobo
sončno, oddam mirni gospodični. Jenkova ul. 7.
15044-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, "''dam najraje gospodu. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
15069-23
Sobo
v centru, ki nima posebnega vhoda, oddam izključno le gospodični. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
15092-23
Sončno sobo
s kopalnico oddam v vili poleg Sv. Krištofa. Nisliv v vseh poslovalnicah Jutra.
15098-23
Sostanovalko
k eni gospodični sprejmem. Naslov v vseh poilov '-''cah Jutra.	15007-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu. Prule 27.	15106-23
Lepo veliko sobo
kopalnico oddam, \apo-eonov trg 7/1., levo.
15101-23
Opremljeno sobo
parketi-
'.m naspro-
ti velesejma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15136-23
Prazno sončno sobo
oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
15059-23
Opremljeno sobo
oddam stalnemu gospo-qu. Bolgarska 17-1, desno.	15061-23
Opremljeno sobo
lepo sončno z uporabo kopalnice, s posebnim vhodom oddam takoj. — Cerar Bajko, Sv. Petra cesta 79 a.	15062-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15073-23
Sobo
z vhodom iz stopnic oddam takoj Beethovnova ulica 15, parter, levo.
f	1505023
Opremljeno sobo
klavir, souporabo kopalnice, posebnim vhodom, oddam: Gerbičeva ul. 40. pritličje.	14976-23
Dve veliki,
prazni sobi
s posebnim vhoaom, skupaj ali posamezno, v centru oddam* Souporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 15076 23
TORINO • 1836
AMARO CGRA
col seli: ottimo aperitiv®
liscioi efficace digestivo
s socavteo: najboljši aperitiv sam, brez sodavice: zelo učinkujoč za dobro prebavo.
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom in s 'souporabo kopalnice oddam boljšemu gospo du. Videmska 5 (za novo šišensko cerkvijo) pritličje.	15065 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom od dam enemu ali več gospodom. Naslov v vseh poslov. Jutra. 15149-23
Opremljeno sobo
oddam s 1. septembrom Bolgarska ul. 21a.
15151-23
Dve prazni sobi
pri glavni pošti oddam. — Naslov v vs.h poslovalnicah Jutra.	15144-23
Lepo sobo
opremljeno, ončn. -irno, s Vopalnico za e n o osebo, oddam takoj. Ogledati v nedeljo 31. avg. od 11. do 13. ure: Bežigrad 7/1.
15165-23
Sostanovalko
preprosto, toda čedno, pošteno, mlajšo, sprejmem v zračno, sončno sobo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15163-23
Prazno sončno sobo
oddam s 1. sept. stalni gospod'čni ali gospodu ali zakonskemu paru. ki sta oba službi. Aljaževa—Dvor-šak.	15161-23
Beseda L —.60, taksa —.60, ~ dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Sončno sobico
oddam 1 ali 2 osebama skrbno pripravljeno domačo hrano. Sprejmem tudi nekaj abonen-tov — boljše osebe. Sturm, Stari trg 28-m.
15074-23
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Istituto »Guglielmo Marconi« Venezia
specializzato corsi recupero anni e abbreviazione — Pro-roga servizio militare — Cor.vitto — Semiconvitto — Pensionato alunni e scuole regie. — Aperte iserizioni. Chiedere programma.
prireja pos.	- ko
da se skrajša redna učna doba — Odlog vojaške službe — Konvikt — Delni konvikt — Pension za gojence in učence državnih šol — Vpisovanje otvorjeno — Zahtevajte prospekte
Medič-evo
bmm za obleko
znamke »MERAKL« za barvanje bombaža, volne, polvolne, svile, polsvile in platna
DOBITE ZOPET POVSOD*
Izdeluje tovarna — MEDIC - ZANKL, LJUBLJANA, Resljeva cesta 1
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i OTROŠKI VOZIČKI
PRAVKAR DOSPELI DOBE SE PO NAJNIŽJIH CENAH PRI
»TEHNIK«, JOSIP BANJAI, dr. z o. z., LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 20
Sobo
z vhodom s stopnišča iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15911«.
14967-23 a
Sobo
za tri osebe, s souporabo kopalnice, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo mirni«. 15037-23a
Sobo
v centru išče zdravnica. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdr —
15010-23a
Dve opremljeni sobi
s souporabo Kuhinje :n kopalnice v sredini ali na periferiji mesta, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren plačnik«.	14987-23a
Lepo opremljeno sobo
v i >derni hiši, 5 souporabo kopalnice, iščem. — Kopani, Hotel Union.
15021 -23a
Sobo
s posebnim vhodom, v centru. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.	15053-2V
Solidna gospa
išče sobo v bližini Tyrševe cest 23. Ponudbe na oi»l. orld. Jutra pod »Solidna 666«.	15137-23a
Pri boljši družini
iščem stanovanje z vso oskrbo za dijakinjo I. letnika Trg. šole. Ponudbe z vso navedbo na ogl. odd. Jutra pod »Mermi«.
15135-23a
Prijavite takoj
vse opremljene ali prazne sobe in stanovanja, ne glede na kraj, v brezplačno posredovanje. Samo dobri plačniki. — Posredovalnica »Realiteta«, Prešernova ul. 54/1.	15134-23a
Separirano sobo
v centru iščem za takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«.
15167-23a
Opremljeno sobo
iščem z dvema posteljama. Ponudbe na ogl. odd. Jutra šiška pod »Ves dan odsotna«.	15l62-23a
Sobo
V Ljubljano premeščeni bančni uradnik z ženo in triletnim otrokom išče
dve opremljeni sobi
ali sobo in kabinet, tudi na periferiji. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Banca«.	1504l-23a
Dijaške sobe
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Dijak
išče sobico v bližini centra, po možnosti proti in-štrukciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobica«.
14978-22a
Dijaka
sprejmem v celo oskrbo. — Naslov se poizve pri g. Ma-roltu Janezu, na kolodvoru Ljubi jana-Rakovnik.
15005-22
Tri dijake
sred. tehn šole, sprejmem v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14992-22
Beseda L —.60, taksa —.60,
za dajar.,,' naslova ali za šifro L 2.—.
Ako Vas skrbi
Vaša in Vam drage osebe usoda. Vam pomaga osebni horoskop. Sporočite nam natančne rosjt-ne podatke. Honorar 25 lir. Obsežni horoskopi = psihoanalizo po dogovoru. »FATA«. astrološka posvetovalnica. Ljubljana, palača Grafike. Te lefon 29-70.	15152 31
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Javna dražba
najdenih predmetov bo 3. septembra t. 1. ob 9. uri na železn. postaji Ljubliana.
15130-32
Filatelija
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Pozor pred
falzifikati!
Ne pozabite, da po želji ugotovi pristnost okupacijskih rr-amk edini sodno zapriseženi izvedet'"' Jule Bar, in to v trgovini Janez Dolžan, Ljubliana, Stritarjeva ul. 6.	15020-39
Pravi filatelisti
znamk ne lepijo! Edina in polno vredna znamka je biez prilepke. Zbirajte v vložnih albumih najboljše kvalitete — J O L —, ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
20-39
Filatelisti, pozor!
Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do posledniili okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubliana, Stritarjeva 6.	19-39
Filatelija Modrijan
Ljubljana, Miklošičeva cesta 34, telefon 20-37 — prevzema naročila za kataloge Michel, Zumstein, Yvert, Senl. Zastopstvo za dr. Simičev album hrvatskih znamk.	13-39
Izšel je album
slovens-	.-lavadna
izdaja L 20, luksuzna izdaja L 50. Zaželjeni so preprodajalci za albume, za znamke in za kataloge izven Ljubljane, zlasti v Kočevju in v Novem mestu. Filatelija Modrijan, Ljubljana, Miklošičeva c. 34. — Tel. 20-37.	14996-39
Glasbila
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Klavirsko
harmoniko
dobro ohranjeno za dečka, kupim Ponudbe z navedbo cene pod »Harmonika« na oglasni oddelek »Jutra«. 15066-26
Diatonično
harmoniko
s 3 in pol tonom in kro-matično, 96 basov, ita!;ian-sko, zelo ugodno prodam. Strainar, Potočnikova 8, Ljubljana.	15113-26
Pridelki
Beseda L —.60, taksa'—.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Večjo količino sena
prvovrstnega, prodam. Tudi na drobno. Berta Erker, Logatec.	15049-33
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za. šifro L 2.—.
Namizna jabolka
prodaja po zmerni ceni Kmetijska družba, Ljubljana Novi trg 3,
15075 34
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—.
Najboljše
šivalne stroje
dobite pri znani tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana, Tyr-ševa c. 36.	15003-29
Elektromotor
Ganz, 2- KS, popolnoma nov, prodam. Rudolf, Postojnska 11.	15056-29
Ženit ve
Beseda L 1.—, taksa —.60. za šifro L 2.—.
Želim poročiti
starejšega,	situirane-
ga gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čedna gospodična«. 15115-25
Osamljen mladenič
v državni službi, dobro si-tuiran, želi poročiti enako tovarišico. Prednost: Ljubljančanke šivilje. Ponudb; na ogl. odd. Jutra pod »Iskren tovariš«. 15131-25
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali zi šifro L 2.—.
Pisalni stroj
»Relnmetal« poceni prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	15083-29
Os za venecijanko
prodam. Naslov v vseh po- , slovalnicah Jutra. 15118-29
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Mlade pse
foksterijerje, s psico, prodam za vsak denar. Mala vas 48, Jezica. 14941-27
Kunce
hermeline in činčila-orjake, proda Tavčar, Jarše cb Savi 29, p. Moste. 14969-27
Več	angora-zajcev
mladih	in starih, prodam.
Naslov	v vseh poslovalnicah Jutra. 14989-27
najboljše kakovosti — nudi po nizki ceni — tvrdka
A. Volk,
Ljubljana, Resljeva cesta 24 (telef. 24-49)
2~9 5 1
Zajke
kupim ali dam olje ali mast zanje. Naslove pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Orjaki«.	15028-27
jy. KHV


r ;. " -.
Impresa comunale pompe funebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljana
;- '•",.• m
vfe-'-?,.-
V imcsiu vseh sorodnikov naznanjam, da je po dolgem trpljenju v starosti 78 let, previden s tolažili sv. vere, umrl gospod
Emil Tonnies
industrij ale c
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 1. septembra t L ob 4* un pop. z Žal, kapele sv. Andreja k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 2. septembra ob 9* v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, dne 30. avgusta 1941«
Žalujoča soproga: MARION TONNIES
; ••...: •••'.•••'»,r ' v .. KpBi&Kf?• i'«
v"

t
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljuba, dobra in preskrbna mati, gospa
Marija Tolmajner
danes, 30. t. m. zjutraj, v starosti 65 let, po daljši bolezni preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek ob 16. uri iz hiše žalosti pri D. M. v Polju št. 141 na farno pokopališče v Polju.
Devica Marija v Polju, dne 30. avgusta 1941.
Žalujoče rodbine: TOLMAJNER, DEUTSCHMAN, ZAJC
TNSERIRAJTE V „JUTRU"!
Zahvala
Vsem ki so počastili spomin našega ljubljenega očeta, soproga
Franca Jošta
in vsem, ki so nas tolažili v naši najgloblji bolesti, se najgloblje zahvaljuje v imenu vsega sorodstva
DRUŽINA JOŠT

f
Zapustil nas je po težki bolezni naš ljubi
MARKO ŠUKLJE
dipl. phil., hon. statistik Higienskega zavoda
K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, dne 31. avgusta ob % 6. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah.
V Ljubljani, dne 30. avgusta 1941.
GIZELA SUKLJE, roj. GOLIA, mati VLADKO, GIZELA, LUJO IN SVETA, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani