OHRANIMO ČEBELE APIS M ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82, faks: (01) 755 73 52 Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00 AŽ-PANJI 10-SATNI AŽ-TRIETAŽNI PANJ SATNIKI: PREDELAVA AŽ-F^LREN^' * VOSKA V ZBIT ' SAMO 0'85 EUR/KG LRF2T^NDARD PRAŠILČEK AŽ 5- IN 7FSATNI GRELNIKI ZA KAKOVOSTNA RSF-MED 179 EUR TOČILA AKCIJSKA CENA STANDARDNI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE IN DVOTRETINJSKI 250 g RSF 4,8 EUR LR-PANJ 250 g CINK 2,5 EUR AKCIJSKA CENA m Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (razen lomljivih artiklov). HH Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 0,85 EUR/kg. 1 Vosek steriliziramo pri 125 °C. ■ Vosek odkupujemo po 4 EUR za kilogram (po predhodnem dogovoru izplačilo v najkrajšem času). H Z veljavno čebelarsko izkaznico priznamo 4 % popust pri nakupu v vrednosti več kot 50 EUR (razen na artikle, ki so v akciji). Popusti se ne seštevajo. • Panji so izdelani natančno in kakovostno. • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. • Kakovostna izdelava po ugodni ceni. • Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili na Opekarsko 16 na Vrhniki. Konzumni sladkor za krmljenje čebel ČEBELARSTVO R[HAR - KOCJAN ^ Robert Kocjan s,p. Cabrje 42,1356 Dobrova « TeLOl 36 41 106Jaks.: 01 36 41307 CSM.; Ö31 351 964 e-pošta: robinelL^sioLnet WWW.HIHAR-KOCJAK.SI ČEBELARSTVO - [ZDELAVA ČEBELARSKE _ _ ^ OPREME - TRGOVINA tEB£LAnS{(E KEMIK Ali IE V ^ TESTWAMUttA »"TOCNAPIPA OD2S,{)7. DO IZmfiO ZA RADI DO P U STA ZAPRTO I J- P050DEZJ\SHRA^|EVAN;E JN TnfRNIRHRDU VSE ZA OBNOVO PANJEV ^F.BFI^ajEM 7. VHLjj\VNII ^I^^JJSKO I7K^VÜM[ID PHIIN O-Jiili POPUST PHl ■GOTOVINSKEM NAKUPU NAli ElJft VSAäl Pifn&A-ALNI, tlamtena bla)^ vani tihko od po^jiinio s paketno pm^. Deiovni čas: od pon.do čet.: 00-12 in 15-18, pet.: 08-15 ZMEKKELüWL'TIUDICCfA- KVAUTETA - IZKEfiK|E.PKIDDEfLJENlitr tA Izhodišča za izvedbo raziskave Leta 2009 smo na Nacionalnem veterinarskem inštitutu Veterinarske fakultete (NVI) uvedli molekularne metode verižne reakcije s polimera-zo (PCR) za specifični dokaz nukle-inske kisline posameznih čebeljih virusov. Namen raziskave, ki je potekala leta 2010, je bil ugotoviti pogostost posameznega virusa v oboleli čebelji družini in zbrati podatke o pojavljanju klinične slike viroz v povezavi z navzočnostjo varoj. Vzorce smo zbirali na območju celotne Slovenije. Za ugotavljanje petih virusov v vzorcih obolelih čebeljih družin smo od januarja do novembra 2010 zbrali skupaj 117 vzorcev odmrlih odraslih čebel (10-30 mrtvic v vzorcu), matic in nekaj vzorcev odmrle čebelje zalege iz 91 čebelnjakov. Vzorce so odvzeli specialisti za zdravstveno varstvo čebel iz NVI in jih poslali v Virološki laboratorij. Tam smo vzorce pregledali z uvedenimi specifičnimi metodami (RT-PCR) za dokaz petih čebeljih virusov: virus akutne paralize čebel - ABPV, virus črnih matičnikov - BQCV, virus kronične paralize čebel - CBPV, virus deformiranih kril - DWV in virus mešičkaste zalege - SBV. Značilnosti in pomen okužbe čebel s posameznim izmed navedenih virusov so bile opisane v prejšnji številki SČ. 47 38 1-1 23 ■ 1 1 1 1 1 ■ 1 3 1 5 n, H, , n, i = 3 = i; !3 S Si j <0 IS ia 5 = 9 ^^ ^ TO CJ > C ._ •- jj > .Q « C O a p O C ._ > .Q « C O a p O EE JE > TO tf) > dr., vodja Laboratorija za molekularno virologijo, VF NVI dr., vodja Laboratorija za zdravstveno varstvo čebel, VF NVI Slika 1: Prikaz razmerja med številom pozitivnih vzorcev, v katerih je bilo ugotovljeno različno število čebeljih virusov (od nič do pet čebeljih virusov). Rezultati preiskave navzočnosti petih čebeljih virusov Rezultati preiskav navzočnosti petih čebeljih virusov v 117 vzorcih so pokazali, da samo v treh vzorcih (2,5 %) nismo dokazali nobenega od petih virusov. V 23 vzorcih (19,6 %) smo ugotovili navzočnost enega virusa, od tega smo v 17 vzorcih dokazali samo navzočnost virusa BQCV, v petih vzorcih samo virusa DWV, v enem vzorcu pa samo virusa ABPV. Najpogosteje, v 47 vzorcih (40,1 %) smo ugotovili sočasno navzočnost dveh virusov: virusa BQCV in DWV v 39 vzorcih, virusa ABPV in BQCV v štirih vzorcih, virusa ABPV in DWV v dveh vzorcih ter virusa BQCV in CBPV v dveh vzorcih (Slika 1). V 38 vzorcih (32,4 %) smo potrdili sočasno navzočnost treh virusov. Najpogosteje, in sicer v 25 vzorcih, smo ugotovili so- ** Tabela 1: Prikaz rezultatov ugotovljene navzočnosti petih čebeljih virusov v letu 2010. Glede na naslov lastnika smo^ rezultate 117 zbranih vzorcev prikazali po petih regijah Slovenije: Primorska, Dolenjska, Gorenjska, Štajerska in Pomurje. Regija Število vzorcev ABPV pozitivnih BQCV pozitivnih CBPV pozitivnih DWV pozitivnih SBV pozitivnih Primorska 28 18 (64,2%) 20 (71,4%) 5 (17,8%) 24 (85,7%) 1 (3,6%) Gorenjska 22 13 (59%) 20 (91%) 3 (13,6%) 17 (77,2%) 0 (0%) Dolenjska 11 4 (36,6%) 9 (81,8%) 2 (18,1%) 8 (72,2%) 0 (0%) Štajerska 34 5 (14,7%) 33 (97%) 4 (11,7%) 24 (70,5%) 1 (2,9%) Pomurje 22 1 (4,5%) 22 (100%) 4 (18,1%) 17 (72,2%) 1 (4,5%) Skupaj vse regije 117 41 (35 %) 104 (88,8 %) 18 (15,3 %) 90 (76,9 %) 3 (2,5 %) časno navzočnost virusov ABPV, BQCV in DWV, v 10 vzorcih smo ugotovili viruse BQCV, CBPV in DWV, v dveh vzorcih viruse ABPV, CBPV in DWV, v enem vzorcu pa viruse BQCV, DWV in SBV. V petih vzorcih smo ugotovili sočasno navzočnost štirih virusov. V štirih vzorcih so bili navzoči virusi ABPV, BQCV, CBPV in DWV, v enem vzorcu pa ABPV, BQCV, DWV in SBV. V enem vzorcu smo potrdili navzočnost vseh petih virusov (ABPV, BQCV, CBPV, DWV in SBV), na katere se je osredotočila raziskava. Pogostost ugotovitve posameznega čebeljega virusa v 117 preiskanih vzorcih pa je bila: virus ABPV smo dokazali v 35 % vzorcev, virus BQCV v 88,8 % vzorcev, virus CBPV v 15,3 % vzorcev, virus DWV v 76,9 % vzorcev in virus SBV v 2,5 % pregledanih vzorcev (Tabela 1). Zbrani podatki o klinični sliki in povezava z ugotovljeno navzočnostjo čebeljih virusov Pri 94 vzorcih (80 %) smo opazili odstopanje v zdravstvenem stanju čebelje družine, za preostalih 20 % vzorcev pa podatkov ni ali pa so bile čebele ob odvzemu vzorcev zdrave. Če se v povezavi s klinično sliko osredotočimo samo na tri viruse (ABPV, CBPV in SBV), lahko povzamemo, da je navzočnost virusa ABPV skoraj vedno sovpadala z opisom izgube ene ali več deset čebeljih družin v istem čebelnjaku. Podobno ugotavljamo pri okužbi z virusom CBPV. Vzor-čevalci so namreč pri 17 vzorcih od 18 odvzetih opisovali klinično sliko paralize ali odmiranja večjega števila čebeljih družin. Pri 7 vzorcih, pri katerih smo ugotovili sočasno okužbo z ABPV in CBPV, je šlo za odmrtje večjega števila čebeljih družin. V treh vzorcih, v katerih smo dokazali navzočnost virusa SBV, smo v istem vzorcu dokazali še najmanj dva do štiri druge viruse, vzorčevalci pa so poročali o odmrtju večjega števila čebeljih družin, paralizi in lazenju čebel pred panjem. Če primerjamo število ugotovljenih virusov v vzorcu in opisano klinično sliko, na splošno velja, da kolikor večje je število ugotovljenih virusov, toliko večje je število izgubljenih čebeljih družin. Tako pri potrditvi samo enega virusa v vzorcu skoraj nismo zasledili poročil o izgubah čebeljih družin, občasno je omenjena zgolj nosemavost ter v nekaj primerih navzočnost odmrlih čebel na bradi panja. V zvezi z ugotovitvijo dveh virusov se najpogosteje pojavlja opis šibke čebelje družine in slabši razvoj čebel. V naši raziskavi je ugotovitev treh in več virusov vedno sovpadala z odmiranjem večjega števila čebeljih družin (če je bila njihova klinična slika opisana), pogosto pa je sovpadala tudi z navzočnostjo večjega števila varoj. Pomen raziskave za slovenske čebelarje V raziskavi ugotavljanja petih čebeljih virusov v letu 2010 smo prvič preiskali navzočnost čebeljih virusov v večjem številu vzorcev, zbranih v različnih delih Slovenije. V razmeroma visokem odstotku (35 % vzorcev) smo dokazali navzočnost virusa ABPV. Še višji odstotek navzočnosti tega virusa so dokazali na Madžarskem (v 37 % vzorcev), v Franciji (v 58 % vzorcev) in v Avstriji (68 % vzorcev). Če primerjamo pogostost pojavljanja virusa ABPV med petimi slovenskimi regijami, so daleč nad ugotovljenim povprečjem vseh pregledanih vzorcev vzorci, odvzeti na Primorskem (64,2 % vzorcev) in na Gorenjskem (59 % vzorcev). Na podlagi 50 pregledanih vzorcev iz Gorenjske in Primorske pa še ne moremo sklepati, da je visok odstotek navzočnosti virusa ABPV v pregledanih vzorcih tudi vzrok odmiranja čebel, vsekakor pa ne moremo prezreti dejstva, da ti podatki sovpadajo z ugotovljenim najvišjim odstotkom odmrtja čebel v obeh regijah v letu 2010. Virus BQCV pri odraslih čebelah ne povzroča klinično zaznavne okužbe; izjema je le huda nosema- vost. Visok odstotek (88,8 %) ugotovljenih pozitivnih vzorcev v naši raziskavi pa kljub temu potrjuje, da okužena matica hitro prenese okužbo na mlade čebele in zalego. Okužba jajčec z virusom BQCV lahko povzroči odmrtje ličinke ali bube v matičniku. Virus BQCV je bil tudi tisti virus, ki smo ga v naši raziskavi dokazali najpogosteje. Virus CBPV sodi med najmanj znane čebelje viruse. Med evropskimi državami je bil najpogosteje ugotovljen v Franciji (28 %), Avstriji (9 %) in na Danskem (4 %). Razmeroma visok odstotek vzorcev (15,3 %), v katerih je bila ugotovljena navzočnost virusa CBPV v naši raziskavi, bi bil lahko pomemben vzrok izgub čebeljih družin. Klinična slika pri okužbi s CBPV je po opisih iz literature podobna tisti pri zastrupitvi čebel; pri prvi obliki se bolne čebele nekoordinirano gibljejo in lezejo pred čebelnjakom, pri drugi obliki pa čebelam kmalu po okužbi odpadajo dlačice, obolele čebele so majhne, črne barve in v nekaj dneh umrejo zunaj panja. Virus DWV je virus, ki je bil doslej najbolj preučen čebelji virus, znano pa je tudi, da imajo veliko vlogo pri njegovem širjenju varoje. Po svetu so pogosto ugotavljali navzočnost tega virusa v več kot 90 % vzorcev. Visok odstotek (76,9 %) navzočnosti smo ugotovili tudi v naših vzorcih, to pa dokazuje njegovo pogosto navzočnost v naših čebelnjakih. Virus SBV smo v raziskavi ugotovili v manjšem številu vzorcev (2,5 %), kot je bilo glede na vrsto vzorcev (odrasle čebele) tudi pričakovati. Kljub temu smo potrdili, da se virus lahko prenaša z odraslimi čebelami, ki se verjetno okužijo z neposrednim stikom z njim pri odstranjevanju okužene odmrle zalege. Ugotovili smo, da je virus SBV navzoč v naših čebeljih družinah in da po vsej verjetnosti povzroča škodo čebelarjem zaradi odmiranja zalege. Sklep V raziskavi smo v več kot dve tretjini vzorcev ugotovili sočasno navzočnost dveh (40,1% vzorcev) ali treh virusov (32,4% vzorcev). Iz tega lahko sklepamo, da so virusne okužbe z dvema ali tremi virusi sočasno razmeroma pogost pojav v čebeljih družinah, zato te slabijo in odmirajo. Če prištejemo k temu še nose-mavost in varoje, dobimo kombinacijo dejavnikov, ki prav gotovo toliko oslabijo imunski sistem čebel, da je ogroženo preživetje posameznih čebel. Zaradi tega se zmanjša število čebel v čebelji družini, posledica tega pa so manjše možnosti za uspešno prezimitev družine. Program sistemskega zatiranja varoj, ki ga v Sloveniji izvajamo od leta 2008, je zelo pomemben tudi za preprečevanje virusnih bolezni. Iz podatkov o petih čebeljih virusih v vzorcih obolelih čebeljih družin je razvidno, da so virusi pogosti spremljevalci odmrlih ali izginulih čebeljih družin. Ker varoje delujejo kot prena-šalec virusov in kot »sprožilec razmnoževanja virusa«, se lahko pri klinično nezaznavnih virusnih okužbah čebel, kot sta ABPV in DWV, ta sprevrže v akutno obliko bolezni, ki se pogosto konča s smrtjo večjega števila čebel v panju. Prav tako lahko navzočnost noseme povzroči povečano prepustnost črevesne stene, to pa privede do kliničnih oblik bolezni in povečanega odmiranja zaradi navzočnosti BQCV. Zahvala: Zahvaljujemo se Alenki Jurič, dr. vet. med., mag. Lidiji Matavž, dr. vet. med., mag. Miri Jenko Rogelj, dr. vet. med., Suzani Skerbiš, dr. vet. med., Borutu Preinfalku, dr. vet. med., mag. Ivu Planincu, dr. vet. med., Aniti Vraničar Novak, dr. vet. med. in mag. Vidi Lešnik, dr. vet. med. za zbiranje vzorcev čebel ter za posredovane podatke o klinični sliki. Veterinarski upravi Republike Slovenije (VURS) se zahvaljujemo za podporo pri načrtovanju študije in zagotovitvi finančnih sredstev. _l Vir: Toplak, I., Zabavnik Piano, J., Pislak Ocepek, M. (2010): Ugotavljanje prisotnosti petih čebeljih virusov v vzorcih obolelih čebeljih družin v letu 2010. Ljubljana: NVI, VF, UNI LJ, november 2010. 48 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 3317882] KompatabaDrnost panflskah ©D©ü©m®w Kak® az zaprGosGa? Ivan Jurkovič V čebelarstvu poznamo dva sistema čebeljih bivališč oz. panjev. Pri prvem sistemu se prostor, v katerem smo namestili čebele, to je prostornina bivališča, lahko spreminja oziroma prilagaja velikosti čebelje družine, saj se ta spreminja; panj se prilagaja razvoju in moči čebelje družine. Tak sistem je nakladni panjski sistem. Poimenovanje se nanaša na skladanje in odvzemanje naklad. Po ocenah na ta način v svetu čebelari več kot 90 odstotkov čebelarjev. Pri drugem sistemu čebelarjenja so panji zloženi v skladovnicah - največkrat v čebelnjakih, zato so dostopni le od zadaj, prostor pa ni spremenljiv v navpični smeri, temveč le delno v vodoravni, to pa ni v skladu z naravnim razvojem čebelje družine. Moj namen ni primerjati obeh načinov čebelarjenja po njunih prednostih in slabostih, temveč najti način če- belarjenja, ki bo kljub prostorninski omejenosti čebeljih družin v listovnem panjskem sistemu omogočil čebelam razvoj in kar največji donos pridelkov. Da bi laže razumeli, zakaj omenjam zaprtost sistema, si zamislimo tole problematično stanje: Kako čebelariti, če zimo preživijo vse čebele? Vsi panji so zasedeni in čebelnjak je poln, nimamo nobenega rezervnega panja niti prostora v čebelnjaku. Čebelarji, ki uspešno čebelarijo v tem (zaprtem) sistemu, so našli svoje rešitve, sicer ne bi vztrajali pri tem načinu, temveč bi zavrgli tako sistem kot tudi panj, ki se je pri nas tako udomačil, da je slovensko čebelarstvo ubralo svojo pot. Najpogostejša sta dva ukrepa: • zaviranje razvoja čebelje družine (trganje matični-kov, zapiranje plodišča v omejen prostor - zakla-do, odvzem matic, rojenje ...) in • odvzem čebelje mase (čebel, zalege, narejanje novih družin, za katere pa potrebujemo nove - rezervne panje ...). Kako povezati oba sistema čebelarjenja, tj. li-stovnega in nakladnega? Kako uporabiti čebelarsko opremo s čebelami in se vključiti v svetovno čebelarjenje? Kako izboljšati tehnologijo čebelarjenja in povečati pridelavo čebeljih pridelkov? Na vsa ta vprašanja bo treba najti odgovore, ko bodo slovenski čebelarji izpostavljeni globalnem tržišču. Enak satnik za oba panjska sistema V Sloveniji poznamo dve meri satnikov z enako površino; to sta LR-satnik in Gerstungov satnik v AŽ-panju, za katerega se je neupravičeno uveljavilo ime AŽ-satnik. Če panjski prostor prilagodimo AŽ-satniku in izdelamo zanj primerno naklado, to pa prilagodimo zunanji meri LR- panja, dobimo kompatibilen nakla-dni panj z AŽ-satnikom, ki smo ga poimenovali GJ--kompatibilni panj (Gerstung-Jurkovič). / v metrske nekoliko razlikujejo. Za % LR-satnik je zdaj dogovorjena višina 185 mm, ki naj bi veljala v celotnem evropskem prostoru. Kompatibilnost treh panjskih sistemov pomeni, da je vse tri naklade, to je DB-, LR- in GJ-, mogoče skladati, nakladati, združevati, ker je njihova zunanja mera enaka, čeprav so mere satnikov različne. Iz zgornjih prikazov je razvidno, da so trem panj-skim sistemom skupni: 6 - podnica, 5 - pitalnik, 4 -matična mreža, 3 - prekrivna folija, 2 - izolirna plošča in 1 - pokrov panja. Temeljno pravilo, ki ga moramo upoštevati pri izdelavi panjev, je leta 1851 postavil Langstroth in se glasi: razdalja, ki je čebele v panju ne zalepijo oz. povežejo, je prostor 8 +/-2 mm, ki smo ga poimenovali čebelji razmik (Bee space, Bienenabstand). Notranje in zunanje mere kompatibilnih naklad DB: 448 x 285 mm LR: 448 x 232 mm % LR: 448 ^185 mm Ge: 410!<260 mm Kompatibilni panj Zamisel je verjetno nastala v Zahodni Evropi, predvsem na zahodu Nemčije, ker so presodili, da so panji z različnimi merami velika ovira v razvoju in predvsem konkurenčnosti preostalemu čebelarskemu svetu, v katerem čebelarijo z enotno mero in po sistemu, katerega temelj je Langstroth-Rootov panj. Zunanje mere satnikov, ki so ali naj bodo poslej v rabi v Sloveniji: Satniki LR in 3/4 LR so enako dolgi, to je 448 mm. Tako pri nas kot tudi v Evropi se višine % LR-sa-tnikov zaradi različnega preračunavanja colskih mer DB notr. 375 x 465 mm 3/4 LR notr. 375 x 465 mm zun. 415 x 505 mm zun. 415 x 505 mm LR notr. 375 x 465 mm GJ notr. 375 x 425mm zun. 415 x 505 mm zun. 415 x 505mm Poglavitne pozitivne lastnosti GJ-panja so: preprosta izdelava, saj ga lahko sam izdela skoraj vsak čebelar, nizka cena in enostavna uporaba. Pri konstrukciji GJ-panja so bile upoštevane vse do zdaj znane zakonitosti, ki vladajo v čebelji družini. Začetek razvoja GJ-panja sega v leto 1954. Nov GJ-panj v velikosti AŽ-panja, ki ustreza zakonitostim v čebelji družini. GJ LR LR 4 DB 5 Vi s. P 6 Sestavni deli GJ-panja so: a) podnica: nizka, večnamenska srednja in visoka s pitalnikom in lovilno mrežo za varoje; b) naklada, 1-3, v katere je mogoče premeščati satnike iz AŽ-panjev in nasprotno; c) matična mreža, ki za 300 % poveča prehodnost čebel; d) vmesna pregrada, katere namen je preprečevanje rojenja, uporabna tudi za narejanje novih družin; e) folija, ki jo položimo neposredno na satnike; f) izolirna plošča, ki jo za izolacijo proti vročini in mrazu enkrat prebarvmo z akrilno barvo; g) pokrov panja, prekrit z alu - pločevino. Značilnosti GJ-panja so: • enak satnik za nakladni GJ-panj in AŽ-panj, • za polovico nižja cena kot za listovni panj enake velikosti, • čebelarstvo neomejeno povečujemo in zmanjšujemo, • hiter prehod iz listovnega sistema v nakladni sistem in nasprotno, • manjša poraba časa, močnejše čebelje družine in več pridelkov. J ra®WD©© Dg ©w©öa ZDA Lani so številni čebelarji iz ameriške zvezne države Indiana poročali o zastrupitvah čebel med setvijo koruze, katere seme je bilo obdelano z enim izmed insekticidov iz družine neonikotinoidov. Strokovnjaki kmetijske poskusne postaje v Connecticutu so želeli ugotoviti, kaj natančno je povzročilo pomore čebel. V vzorcih mrtvih čebel iz treh čebelarstev so našli od 3,4 do 7,6 ppb klotianidina, torej snovi, s katero je bilo pred setvijo zaščiteno tudi seme koruze v Po-murju. Cvetni prah osmukanec, nabran v prizadetih čebeljih družinah v enem dnevu, je vseboval približno 20 ppb vsakega od dveh neonikotinoidov, ki jih uporabljajo v ZDA, torej klotianidina in tiametoksa-na. Zanimivo pa je, da teh dveh strupov niso našli v družinah bližnjega čebelarstva in da te družine niso kazale nikakršnih znakov zastrupitev. Nato so izvedli poskus. Na določeni površini so zasejali obdelano seme koruze ter sredi njive in ob njej postavili čebelje panje. V osmukanem cvetnem prahu so našli od 0 do 88 ppb klotianidina. V bližini so na podobno veliki površini zasejali seme koruze, ki ni bilo obdelano z omenjenim pesticidom, in na to njivo prav tako postavili čebelje družine. Nabrani cvetni prah iz teh panjev je vseboval od 0 do 13 ppb klotianidina. Pobrali so tudi cvetni prah iz prašnikov zaščitene koruze in v njem našli 3,9 ppb tega sredstva. Cvetni prah iz cvetov nezaščitene koruze pa je pokazal 0,3 ppb klotianidina. To je dalo slutiti, da je zemlja na tej njivi zastrupljena še iz prejšnjih let, da omenjeni pesticid v tem obdobju ni razpadel in da so se pri čebeljih družinah zato kazali znaki zastrupitev. Nato so analizirali še zemljo, na kateri so dve leti zapored sejali obdelano seme koruze, in analiza je pokazala od 3 do skoraj 10 ppb klotianidina. In končno: analizirali so zemljo, na kateri je leta 2010 rasla soja iz nezaščitenega semena. Rezultat: 2,1 ppb klotianidina. Seme koruze, obdelano z neonikotinoidi Sklep je takle: očitno obstaja več načinov zastrupitve čebel na površinah, zasejanih s semenom, zaščitenim z neonikotinoidi. Ker je v ZDA daleč najbolj razširjena poljščina koruza, bo v prihodnje potrebnih še veliko raziskav o tem, kako omogočiti obstoj tako čebelarjem kot tudi kmetom. Morda bodo zgoraj opisani rezultati pomagali razjasniti tudi pomore čebel v Sloveniji. Vir: Krupke, C. (2011): Potential routs of exposure to honey bees from neonikotinoid corns seed treatments. American Bee Journal, št. 5, maj 2011, str. 512. Francija 11 V uvodniku francoske čebelarske revije Abeilles et Fleurs (Čebele in cvetje) se Olivier Belval, novi predsednik Zveze francoskih čebelarjev (UNAF), sprašuje, koliko časa bodo čebele še umirale zaradi uporabe nekaterih pesticidov iz družine neonikotinoidov. Na južni strani Alp, torej v Italiji, so ta problem elegantno rešili že leta 2009. Ali bodo morali francoski čebelarji za svoje čebele res poiskati varna pasišča zunaj območij z intenzivnim kmetijstvom, na primer v gozdovih? In prav letos je leto gozdov, ki so od nekdaj domovina čebel in v katerih se te počutijo najvarneje. Bodo čebele v mestih res ostale samo še osa_243_ Q Olivier Belval mljene straže, vse preostale pa bo treba preseliti na varno? Predlaga, da začnejo čebelarji čim prej iskati nova stojišča in se z lastniki gozdov dogovarjati za naselitev svojih čebeljih družin. Velik problem postajajo tudi tatvine čebel. Samo letos so neznanci odnesli že več sto panjev. Z nekega stojišča čebelarstva Champardenais iz Marne je marca v eni noči izginilo 60 Dadantovih panjev na 12 satnikov. Lastnik je že ponudil denarno nagrado tistemu, ki bi mu pomagal izslediti tatove. V posebnem okvirčku je urednik objavil še svežo novico: »Zaradi pomora čebel v Pomurju je Slovenija prepovedala uporabo sistemičnih insekticidov iz skupine neonikotinoidov. To je dobra novica za čebele!« Vir: Belval, O. (2011): Les apiculteurs toujours en guerre _ Abeilles et Fleurs, št. 5, maj 2011, str. 3. I a J Vedno več italijanskih čebelarjev se v boju z varozo odloča za kombinacijo apitehničnih ukrepov in do narave prijaznih akaricidov. Po končani paši, to je po navadi sredi julija, matico zaprejo na del sata, ki je z obeh strani obdan z matično rešetko, in jo v njej zadržujejo toliko časa, dokler se ne izleže vsa zalega. Matico nato izpustijo, zaležen del sata v izoliranem delu sa-tnika izrežejo ter čebele pokapajo s sladkorno raztopino in z dodatkom oksalne kisline. Če je matica stara, jo ob tej priložnosti zamenjajo z mlado. V čebelarstvu Marcon pri Trevisu tudi intenzivno zamenjujejo satje, ki je onesnaženo z ostanki zdravil, na primer s kumafosom, z amitrazom in s fluvalinatom, s satnica-mi afriškega izvora. Takšne satnice čebele veliko raje zgradijo kakor tiste iz onesnaženega voska, saj deviški vosek zelo dobro ločijo od onesnaženega. Razlika v ceni enih in drugih satnic je samo 2,80 EUR za kilogram. V čebelarstvu Marcon satnice izdelujejo sami, nekaj zase, večino pa za prodajo. Vir: Ustna informacija ta namen so že do aprila letos prebivalcem razdelili kar 300.000 vrečk semen. Poglavitni cilj načrta je povečati število čebeljih družin, saj se to v zadnjih letih vztrajno zmanjšuje. Prve »čebelje ceste« naj bi kmetje in drugi lastniki zemljišč ob pomoči podjetja Co-operative in dobrodelne organizacije za nevre-tenčarje Buglife zasejali v pokrajini Yorkshire v dveh dolgih linijah, ki bosta Yorkshire prečkali od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu. Podjetje Co-operative upa, da bodo načrt prevzele tudi druge države. Po njegovih podatkih je Velika Britanija od leta 1930 izgubila kar 97 odstotkov naravnih travnikov, to pa je seveda zdesetkalo tudi najpomembnejše opraševalce. Tudi zaradi tega se je število čebeljih družin v zadnjih 25 letih zmanjšalo kar za polovico. Ker čebele z opraševanjem zagotovijo kar dve tretjini človekove hrane, bi bile posledice nadaljnjega zmanjševanja njihovega števila dolgoročno usodne. S »čebeljimi cestami« želi podjetje olajšati življenje opraševalcem in ustaviti njihovo izginjanje, hkrati pa spodbuja tudi gojenje domače britanske čebele, čebelarjenje v mestih in skrajno premišljeno rabo pesticidov. J Vira: http://www.umanotera.org/ www.co-operative.coop/corporate/ethicsinaction/ takeaction/planbee/news/bee-roads/ Zbral: Tone Žakelj V članku Novice iz sveta, objavljenem v SČ 6/2011 na str. 204, smo v podnapisu k sliki pomotoma zapisali ličinka, dejansko gre za bubo. Za napako se opravičujemo._Uredništvo ^ Zbral: Franc Šivic Velika Britanija Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera je svoje člane seznanila z načrtom britanskega podjetja Co-operative, da vzpostavi koridorje samoniklih travniških cvetlic, ki bi bili s hrano bogato življenjsko okolje za čebele, čmrlje, metulje in druge opraše-valce. Po vsej Veliki Britaniji naj bi številne »čebelje ceste« zasejali s cvetlicami, ki so v zadnjem desetletju skoraj izginile s tamkajšnjih travnikov. Za Čebelarstvo LUCKA Du San Žunha, s. p. Sužid 41, 6222 Kobarid 031 870 703, 05 388 5856 info@lucka-sp si. www.lucka.sp.si AŽ-. LR-in DB-satnihi. zaäfeni, že za 0,80 EUR Šablona za sočasno zbija nje in žičenje AŽ-. LR- in DB-$alnikov (giej: Čebelar, 2/2008 in 2/2009), matice \z Triglavskega narodnega parka Čebelje družine na AŽ-, LR- m DB satih panji LUCKA - predstavitev na ceijskem sejmu Lipov med i2 okolice Kobarida Cebelad^rn z veljavno Čebelarsko Izkaznico priznamo ^ % popust pn nakupj vvredriosu v^i ko; 50 EUR^ ©vanj© domSaQskah öerernskah Nada Svetlin* S čebelami sem se začela ukvarjati približno pred petnajstimi leti, ko mi je pokojni tast v svojem čebelnjaku na Studencu pri Krtini podaril panj s čebelami. Takrat sem se prvič resno srečala s čebelami. Po tastovi smrti sva z možem razširila čebelarstvo na štiri stojišča. Čebelarimo z AŽ-panji, v našem čebelarstvu pa je več kot petdeset gospodarskih družin in skoraj petdeset rezervnih družin. Oba sva svoje znanje nenehno izpopolnjevala in ga še vedno izpopolnjujeva na različnih čebelarskih predavanjih. Pridobila sva si nacionalno poklicno kvalifikacijo in naziv terenski svetovalec na področju čebelarstva, zdaj pa tudi oba sinova končujeta tečaj za začetnike. Na širšem območju Domžal delujemo štirje terenski svetovalci. V naše matično društvo je včlanjenih več kot sto čebelarjev, ki po večini čebelarijo z manjšim številom čebeljih družin v AŽ-panjih. Terenski svetovalci se tako srečujemo s prijetnimi ljudmi, različnih starosti, dobre volje in z ljubitelji neokrnjene narave, ki je je čedalje manj. Da je to res, nam s svojim vedenjem najprej pokažejo prav naše čebele, saj prek medijev poslušamo skrb zbujajoče novice o vsakoletnih pomorih čebel, letos pa smo slišali tudi novico o namerni zastrupitvi celega čebelnjaka. Po navadi imajo več težav pri čebelah tisti, ki so jih bodisi zaradi bolezni bodisi zaradi smrti sorodnika podedovali, ljubiteljski čebelarji, ki želijo zaradi veselja čebelariti samo z nekaj čebeljimi družinami, in začetniki, ki nameravajo resno nadaljevati začrtano čebelarsko pot. Terenski svetovalci smo številnim že priskočili na pomoč, bodisi z odgovori po telefonu ali ob obiskih v njihovih čebelnjakih, za katere smo se prej dogovorili, ter težave rešili skupaj. Zato pozivam čebelarje začetnike in tudi starejše po stažu, naj izkoristijo ponujeno brezplačno pomoč terenskih svetovalcev v čebelarstvu. Vsi štirje - naša imena, naslovi in telefonske številke so bili lani objavljeni v SČ - se bomo potrudili za rešitev vaših težav pri čebelah. Lahko pomagamo pri odbiri čistosti kranjske sivke, tako da skupaj pregledamo obarvanost obročkov na zadkih čebel. Dogovorimo se, kako zamenjati matico, ki daje potomke čebel z rumenimi obročki, saj smo čebelarji to dolžni storiti, če hočemo ohraniti avtohtono kranjsko čebelo - sivko, ki je po vsem svetu znana po svoji delavnosti, mirno- sti in skromnosti. Če imate težave z določanjem sorte medu, to težavo razrešimo z ustreznimi aparaturami, izmerimo vsebnost vode v medu, pozneje pa vam pomagamo pravilno opremiti kozarec z nalepko in pre-lepko. Če imate težave pri zatiranju varoj, vam lahko svetujemo in priskočimo na pomoč tudi v vašem čebelnjaku, v pašnem obdobju pa priporočamo izrezovanje trotovine. V SČ so vsak mesec objavljena tudi obvestila o delavnicah terenskih svetovalcev, ki so že nekajkrat potekale tudi na našem območju. Te delavnice so brezplačne in dobro obiskane, ob koncu se po navadi razvije prijeten pogovor, v katerem lahko slišimo veliko novih in zanimivih stvari, ki si jih velja zapomniti, če ne tudi zapisati. Za izpopolnjevanje znanja priporočam predavanja, ki potekajo na ČZS in v različnih drugih krajih, ki jih organizirajo domača ali sosednja čebelarska društva. Vse te informacije je mogoče prebrati tudi v SČ, samo odpreti ga je treba in nekoliko prelistati, pa lahko izvemo marsikaj koristnega. Terenski svetovalci smo vam na voljo za vse težave pri čebelah, saj sta naši poglavitni nalogi prav pomoč čebelarjem v težavah, predvsem začetnikom, ter pomoč pri pridobivanju varnih in kakovostnih čebeljih pridelkov. Naj medi! J Terenska svetovalka pri ČZS, JSSČ VZREJA MATIC AVGUST BUČAR Ulica bratov Učakar 100 1000 Ljubljana VZREJALIŠČE: JANČE - DOLGO BRDO Tel.: 041/696 210 e-pošta: avgust.bucar@siol.net Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. Prevzem matic osebno ali po pošti. * Tone Tome Vsak človek v svojem življenju doživi veliko lepih in tudi neverjetnih izkušenj. Svojo izkušnjo že vrsto let z veseljem delim z vsemi, ki so jo pripravljeni sprejeti in vanjo tudi verjeti. Bil je september leta 1974, ko se je dr. Petek usedel k moji bolniški postelji in mi rekel: »Fant, izvidi kažejo, da imaš multiplo sklerozo. Ne ustraši se, lahko boš živel 60 let in več, vendar nekoliko drugače.« In tako se je spremenilo tudi moje življenje. Nisem pa slutil, da mi bodo pri tem pomagale tudi čebele. Pri iskanju pomoči sem naletel na zeliščarja g. Koželja iz Doba. Ko sem ga tistega daljnega leta 1974 obiskal, mi je svetoval: »Če ti bo pri tvojih težavah kaj pomagalo, bodo to mogoče med, cvetni prah, propolis in matični mleček.« Svetoval mi je obisk pri prof. Riharju, ki je takrat že prideloval te pridelke. Mešanico čebeljih pridelkov sem začel uživati vsak dan in jo uživam še dandanes. Kmalu sem začel razmišljati, da bi tudi sam začel čebelariti. Vzel sem v roke čebelarske knjige, šel sem k sosedu čebelarju in tako sem leta 1978 kupil prvi panj čebel in si zgradil tudi čebelnjak, ki sem ga povečal toliko, da je v njem tudi prostor za ležišče. Počasi sem ugotovil, da je čebelnjak moj najljubši kotiček, v katerega sem se zatekal tedaj, kadar sem občutil nemoč in kadar sem se počutil slabega. V čebelnjaku sem začutil nevidno energijo, ki mi je po nekaj urah počitka v njem omogočila opravljati vsakodnevna opravila. Vedno, kadar sem prišel počivat v čebelnjak, sem odprl tudi vrata panjev, da se je prostor napolnil z vonjem, ki je prihajal iz njih. »To je vonj, ki ga ne zamenjam za noben parfum na tem svetu,« sem se včasih pošalil. Čebelnjak, ki ga napolni šumenje oz. brenčanje čebel, je zame postal kot svetišče, v katerem dobim tudi duhovno hrano. Pri delu s čebelami je bilo neizogibno, da so me tudi popikale. Kolikor več je bilo teh pikov, bolje sem se počutil, zato sem včasih tudi namenoma šel v čebelnjak po pike. Za boljšo učinkovitost, za dobro počutje čebel in nas samih naj čebelnjak stoji na sončni legi in v čim bolj naravnem okolju. V celoti mora biti izdelan iz lesa, ki ne sme biti zaščiten z nobenim lakom, ampak mora biti prepojen samo z vonjem po čebelah, vosku, propolisu, medu ^ Ko sem začel čebelariti in iskati svoj mir v čebelnjaku in pri čebelicah, nisem vedel tega, kar o apite-rapiji in terapiji z aerosolom vem zdaj. Dolga leta sem znanje o apiterapiji iskal v knjigah in na kongresih če- belarjev in strokovnjakov. O tem ni bilo veliko napisanega ali povedanega. Zadnja leta, ko se vedno bolj vračamo k naravi in verjamemo v moč čebeljih pridelkov, se je okrepilo tudi razmišljanje o ugodnih učinkih terapije z aerosolom v čebelnjakih. V tujini to terapijo izvajajo tako, da v nakladne panje napeljejo cevke, zrak iz njega pa vdihavajo prek posebne maske. Sam sem začel uporabljati trietažne panje ter v njihovih mediščih izrezal odprtine, ki jih po potrebi lahko odpiram. Na zgornjo stran panja sem pritrdil mrežico, tako da čebele ne morejo izletavati. S tem sem dosegel, da čebele na te mrežice in pokrove nane-sejo največ propolisa, ki ga lahko nabiram, hkrati pa to odprtino uporabim za vdihavanje zraka iz panja. V njem je veliko aromatičnih snovi iz propolisa in drugih hlapnih snovi iz čebeljih družin, pa tudi pozitiven energetski naboj, ki je zaznaven v neposredni bližini čebelje družine. Uležem se neposredno na panj, tako da glavo položim nad odprtino panja. S tem dosežem najbolj neposreden stik tako s čebelami kot z zrakom, ki prihaja iz panja. Prav v tem je verjetno nekaj skrivnostnega, nekaj, česar ni mogoče izraziti z besedami. Za zdaj se moram zadovoljiti s tem, da mi to početje koristi, zato vanj tudi globoko verjamem. Slovenski čebelarji imamo edinstveno priložnost, da na podlagi izkušenj naših prednikov nadgradimo naš čebelnjak in začnemo njegovo mikroklimo uporabljati za zdravilne namene. Njeno učinkovitost naj preveri in dopolni stroka. Do zdaj znani podatki kažejo na izboljšanje delovanja imunskega sistema, ugoden vpliv na obolenja dihal, zmanjšanje posledic stresa in na izboljšanje psihofizičnega počutja nasploh. ČZS in komisija za apiterapijo si prizadevata v terapijo z aerosolom vključiti tudi strokovnjake in zdravnike, da bi terapijo, ki nam jo čebelice ponujajo brez- plačno, dopolnili in ovrednotili tudi na strokovni ravni. Sami jo moramo le pravilno izkoristiti. Na tem področju orjeta ledino dr. Franc Grošelj - kot čebelar in zdravnik - in dr. Majda Kurinčič - Tomšič - zdravnica, s katero sodelujeva že vrsto let. Osebno menim, da bi morali terapije spremljati zdravniki ob pomoči izkušenih čebelarjev. Tako bodo terapije uspešnejše in tudi varnejše. Že vrsto let je moja velika želja, da bi uradna medicina upoštevala več učinkovitih naravnih sredstev, kot je npr. uporaba vseh čebeljih pridelkov, in jih priporočala ljudem kot preventivo in za lajšanje nekaterih zdravstvenih težav. S tem ne bi prav nič zmanjšala svoje veljave - koristno pa bi bilo za vse. Zase lahko rečem, da so mi čebele povsem spremenile življenje. J DELO ČEBELARJA PO MESECIH arjeva ©pravaDa v juQaju am Miha Štular - Cerklje na Gorenjskem Veliko prehitro nastopi kres, ko se staro čebelarsko leto umakne novemu, in čebelarji se sredi do-pustniško razpoloženega vročega poletja le s težavo zamislimo, da je nastopil čas, ko moramo začeti svoje čebelje družine temeljito pripravljati na zimo in na prihodnjo sezono. Od priprav v tem obdobju je odvisen dobršen del prihodnje čebelarske sezone, zato poletje za čebelarje ni čas brezskrbnega dopusta, temveč čas skrbnega dela s čebelami. Julij in avgust V najtoplejših mesecih leta, to je julija in avgusta, se čebele začnejo pripravljati na zimo. Po kresu se ne glede na obseg pokrite zalege in praznega prostora v panju dokončno ustavi rojilno razpoloženje, zato se končajo tudi svatbeni poleti matic in nenadoma v panjih ni več prostora za moški del čebelje družine, za trote. Opravili so svoje poslanstvo, zato so obsojeni na propad. Kako kruta, a nadvse racionalna je v tem primeru narava! Čebele namreč brez kakršnega koli socialnega čuta iz panjev izženejo trote, ki zajedajo zimske panjske zaloge. Si predstavljate odziv človeške skupnosti, če bi po načelu »Kdor ne dela, naj tudi ne je« brezdelneže in delomrzneže človeške vrste prepustili na milost in nemilost matere narave? Julij je navadno mesec hojeve paše. Če čebele prepeljemo na hojevo pašo, moramo računati na to, da ta paša zelo obremenjuje čebeljo družino in jo tudi dodobra izčrpa. Vroče sušno obdobje je sicer idealno za medenje hoje, primanjkuje pa vode in - kar je še pomembnejše - cvetnega prahu, ki je temelj razvoja in obsega čebelje zalege. Kratkotrajna korist od nabranega hojevca je ob dobri paši sicer velika, zavedati pa se moramo, da smo s tem uničili čebelje družine. Zato moramo imeti v svojem čebelarstvu zadostno število rezervnih družin, s katerimi jih bomo po končani paši okrepili in tako poskrbeli, da bodo uspešno prezimile. Ko se paše končajo in ko iz medišča iztočimo ves med - če je v mednih satih v plodišču med, ki ni primeren za prezimova-nje, iztočimo tudi tega -, začnemo čebelje družine pripravljati za zimo. Nikakor pa ne točimo medenih vencev nad zalego, saj je tako početje, čeprav nekateri čebelarji v želji po »večjih panjskih donosih« to še vedno počnejo, primitivno in nedopustno. Najprej uredimo čebelje gnezdo. Odločiti se moramo, katere sate bomo čez zimo pustili v panju in katere izločili. Predvidevamo, da smo v obdobju gradilnega nagona čebel ustrezno število starih satov nadomestili s satnicami, saj je to temelj prihodnje zdrave in močne čebelje družine. Upoštevajmo pravilo, da je plodišče svetišče, zato pustimo plodišče takšno, kakršnega so uredile čebele same. Največja napaka je, da sate s cvetnim prahom premeščamo iz panja ali na rob čebeljega gnezda. S tem povzročimo, da se čebelje gnezdo čez zimo pomakne na rob panja -za cvetnim prahom, pri tem pa čebele pri polni skledi odmrejo od lakote. Cvetni prah namreč čebele skladiščijo v sredino gnezda, točno tja, kjer ga bodo spomladi, ko bo matica začela zalegati, najbolj potrebovale. Zavedati se moramo, da čebele, ki so na Zemlji preživele več kot 120 milijonov let, same najbolje vedo, kako pripraviti gnezdo za uspešno pre-zimovanje. Naša »pomoč« z obračanjem satja in urejanjem gnezda jim je pri tem zgolj v škodo. Po končani glavni paši, ko se pojavi julijsko in avgustovsko brezpašno obdobje, začnemo čebele dražilno krmiti. Sam za to uporabljam navaden kristalni sladkor (saharoza) v razmerju 3 : 2, torej trije deli sladkorja in dva dela vode. Tako čebelje družine hkrati oskrbujemo s hrano in z vodo. Krmimo jih redno in v majhnih količinah, da ima čebelja družina občutek nenehne paše in da matica zato ne preneha zalegati. Seveda v tem obdobju ne sme manjkati cvetni prah, ki je temelj dolgoživih zimskih čebel, zato je pomembno izrabljati pomlajevalne paše in sejati medovite rastline, ki v tem obdobju ponujajo obilo cvetnega prahu. Pogostokrat pozabljamo tudi na konstantno preskrbo čebel z neoporečno vodo. Čebele potrebujejo vodo za toplje-nje kristaliziranega medu, predvsem pa za gojenje čebelje zalege. Z ventiliranjem vode v panju v poletnem času tudi znižujejo temperaturo v panju. Čebele so ob pomanjkanju vode razdražljive in napadalne. V kolikor jim ne priskrbimo čistega napajalnika z neoporečno vodo, čebele v naravi same iščejo vodne vire. V tem primeru pogosto posegajo po oporečni vodi iz mlakuž, ki so lahko kontaminirane z za čebele škodljivimi snovmi. Da preprečimo zauživanje kontaminirane vode, v bližini čebelnjaka namestimo higienski napajalnik. Čebele raje zauživajo vodo, če vanjo dodajamo kuhinjsko sol v koncentraciji 1 g/liter vode, saj so minerali, raztopljeni v vodi, potrebni za nemoten razvoj čebelje zalege. Sam za napajanje čebel uporabljam preluknjano PVC vedro na lesenem podstavku s pokrovom obrnjenim navzdol. Je praktično in cenovno ugodno. Nasvet meseca Ne vdajmo se mamljivim ponudbam turističnih agencij, ki nas vabijo na vroče plaže, saj čebele v tem obdobju najbolj potrebujejo našo pomoč. Zatiranje varoj po navodilih veterinarjev, dražilno krmljenje takoj po koncu glavne paše in skrb za čisto vodo v bližini čebelnjaka so naše vsakodnevne naloge. Po kostanjevi paši zamenjamo še zadnje stare matice, če se ne odločimo za prevoz čebel na hojevo pašo, pa lahko iz presežka čebel po kostanjevi paši naredimo ometence. Za to potrebujemo mlado oprašeno matico in 2-2,5 kg čebel. V čebeljih družinah zatiramo varoje, potem pa jih vstavimo na satnice in izdatno krmimo. Zamenjava matic pri meni poteka v stilu »staro za novo«, pri tem stare ne vzamem v račun, pač pa jo stisnem. To običajno naredim dopoldne, popoldne pa v brezmatično družino že vstavim mlado matico v transportni matičnici. Naslednji dan preverim, kako se čebele odzivajo na dodano matico v matičnici, če mirno sedijo na matičnici, pomeni, da so Na sončnicah so čebele avgusta nabrale obilo cvetnega prahu. mlado matico sprejele, zato odprem zapiralo na matičnici, da se čebele preko sladkornega testa pregrizejo do nje, sicer s tem počakam toliko časa, dokler je čebele ne sprejmejo. Matice nikoli ne dodajajmo v brezpašni dobi, če že, jih dan ali dva pred dodajanjem matice krmimo. V primeru, da je čebelja družina dalj časa brezmatična, vanjo vstavim rezervno družino z mlado matico. Taka zamenjava matice je zanesljiva. V drugi polovici avgusta jih začnemo krmiti za zimo. Pri tem izvajajmo vse potrebne ukrepe za preprečevanje ropanja med čebelami, saj to lahko povzroči velike izgube tako v posameznih čebelarstvih kot tudi med sosednjimi čebelnjaki. J Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani: Enota Murska Sobota, tel.: 02/521 19 91 Enota Maribor - Ptuj, tel.: 02/228 37 38 Enota Celje, tel.: 03/428 16 35 Enota Ljubljana, tel.: 01/477 93 71 Enota Kranj, tel.: 04/277 06 20 Enota Novo mesto, tel.: 07/332 51 17 Enota Nova Gorica, tel.: 05/338 37 04 Enota NG - Sežana, tel.: 05/731 02 84 tfiemeniinaipGstajaiKranjskačebeia-Završnica Pri nas iahko dobite matice, oprašene v gorenjskih piemeniinikih. Tei.: 041/400 456 (Darko). ifl W©ö©FDmaF@kD Vida Lešnik* in Metka Pislak Ocepek** Pred nami sta meseca, ki nam nalagata veliko dela, saj zaključujemo čebelarsko sezono in hkrati pripravljamo čebelje družine, da bodo uspešno preživele zimo in se prihodnjo pomlad primerno razvijale. Zato nekaj nasvetov, na kaj moramo biti v teh dveh mesecih najbolj pozorni: • V juliju se bo pričela izdaja zdravila za poletno zatiranje varoj pri čebeljih družinah, ki je financirano v okviru državne pomoči čebelarjem. • Letošnje zdravilo bo vsebovalo zdravilno učinkovino timol, poleg tega bomo izdajali tudi mravljinčno kislino. Pri obojem gre za ekološka zdravila, kar pa nalaga čebelarju, da bo moral posvetiti veliko več časa svojim čebeljim družinam. Nujna je redna kontrola naravnega odpada varoj, še posebej če čebelar med sezono ni izvajal apitehničnih ukrepov (izrezovanje trotovine ^). • Pred začetkom zdravljenja mora biti v panju nekaj kilogramov zaloge hrane, nato pa 2-3 dni pred vstavitvijo zdravila družine prenehamo krmiti. Med zdravljenjem lahko krmimo čebele le z manjšimi dnevnimi količinami sladkorne raztopine, ki jo po-kladamo v poznih večernih urah. • Zdravilo je v obliki gela v posodicah, ki jih vstavimo na matično rešetko nad plodišče, ko odstranimo mediščne sate, oz. v prazno naklado. V rezervne družine vstavimo zdravilo na sate. • Zdravilo vstavimo v panje pozno popoldne ali zvečer, ko dnevna vročina že pojenja. Priporočamo, da posodice prvi dan odprete do polovice, da se čebele počasi navadijo na močan vonj po timolu v panju. Naslednji dan preverite vedenje čebel in posodice odprete do konca. * mag., dr. vet. med., VF NVI enota Maribor-Ptuj ** dr., dr. vet. med., VF NVI V prvih dneh zdravljenja se lahko v manjšem obsegu pojavi odstranjevanje oziroma čiščenje zalege iz panja, predvsem iz satov, ki so neposredno pod posodico z zdravilom. Običajno čiščenje preneha po nekaj dneh, ko se čebele privadijo na vonj ti-mola. Zdravilo pustimo v panju 14 dni, nato ga odstranimo in na isto mesto vstavimo drugo dozo, ki naj bo v panju od 14 do 28 dni oziroma dokler ni doza prazna. Vedeti moramo, da je odmerek zdravila odvisen od moči čebelje družine, zato bo glede odmerjanja vsak čebelar ob izdaji zdravila dobil natančna navodila svojega veterinarja. Pomembno je, da vstavimo zdravilo v vse panje na stojišču hkrati. Priporočamo, da se sosednji čebelarji med seboj dogovorijo in vstavijo zdravilo istega dne. V času zdravljenja redno spremljamo odpad varoj na testnih vložkih z mrežo. Priporočamo, da dno vložka premažete z medicinskim vazelinom. Neugodne ugotovitve v smislu slabega delovanja zdravila ali druge neželene učinke zdravljenja sporočite veterinarju. V tem obdobju moramo poskrbeti za brezmatič-ne in oslabele čebelje družine. V primeru suma na bolezni, kot so huda gniloba čebelje zalege, poapnela zalega in druge, moramo poklicati veterinarja. Prvo pravilo, ki je čebelarju tudi vodilo za uspešno prezimitev čebeljih družin je, da mora biti julija oz. v začetku avgusta v panju najmanj 6-7 satov pokrite zalege. Če julija in avgusta ni primerne paše, moramo čebele krmiti s sladkorno raztopino, tako da matica zalega in družina ostaja v dobri kondiciji. J Simpozij: Čebelarji družine Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori V čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici je bil 17. maja 2011 simpozij z naslovom »Čebelarji družine Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori«, v okviru katerega je bil predstavljen tudi zbornik »Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska«. Avtorji zbornika - zaslužni prof. dr. Andrej Šalehar, g. Janez Gregori, g. Franc Šivic, g. Anton Koželj in g. Pavel Groznik - so predstavili svoje prispevke ter jih na koncu strnili v nekaj sklepnih točk simpozija. Sklepi simpozija: Čebelarji družine Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori Čebelarji družine Rothschütz - Roschütz V 19. stoletju in na prelomu tega stoletja v 20. stoletje je imela na čebelarskem področju na Kranjskem vodilno vlogo družina Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori. Zaslugi članov te družine sta predvsem strokovna in vsestranska popularizacija kranjske čebele ter posredovanje genskega materiala, na podlagi katerega je bila naša čebela prepoznana kot samostojna podvrsta Apis mellifera carnica. Njena tipska lokaliteta je Kranjska, torej zdajšnja Slovenija. Predstavljeni so vsi člani družine, ki so po zdajšnjem vedenju imeli kakšen koli stik s čebelarstvom. Začetnik čebelarske dejavnosti je bil dr. Filip (Philipp) Roschütz (Rothschütz), njegovo delo pa je nadaljeval njegov sin Emil, najpomembnejši član družine. Predstavljena je pestra dejavnost posameznih članov družine, katere temelj je bilo družinsko podjetje Kranjski trgovski čebelnjak. To so bili začetki trgovine s kranjskimi čebelami v večjem obsegu na Kranjskem. Kranjski trgovski čebelnjak družine Rothschütz Velikemu razvoju čebelarstva na Kranjskem v 18. stoletju je zaradi uveljavitve sladkorja, ki je veliko cenejši od medu, sledilo nazadovanje, saj je to vplivalo na donosnost čebelarjenja. Čebelarstvo se je znova razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začela trgovina s kranjskimi čebelami, pospeševali pa so jo tudi čebelarski sejmi. Emil Rothschütz, izjemen čebelarski strokovnjak in pisec, je leta 1868 v Podsmreki pri Višnji Gori ustanovil podjetje Kranjski trgovski čebelnjak in začel prvi na Kranjskem na veliko trgovati s kranjsko čebelo in čebelarskimi potrebščinami. Njegovemu zgledu so sledili številni drugi čebelarji in trgovci. Opisane so okoliščine nastanka podjetja, njegovo delovanje in propad. Podrobneje je opisan tudi eden izmed prodajnih katalogov. Ustanovitev Kranjskega društva za umno čebelarstvo leta 1873 V drugi polovici 19. stoletja je v glavah nekaterih vodilnih čebelarjev na Slovenskem dozorela ideja o ustanovitvi čebelarske organizacije, katere poglavitni namen je bil izobraževati in usposabljati svoje člane. To je bil čas velikega napredka na vseh področjih človekove dejavnosti in seveda tudi v čebelarstvu. Kranjska čebela, ki je po zaslugi članov družine Rothschütz zaradi svojih odličnih lastnosti najprej zaslovela zlasti v Srednji Evropi, pozneje pa tudi drugod po svetu, je omogočila pravi razcvet trgovine s čebeljimi družinami in maticami. Pomembno sredstvo za obveščanje članstva leta 1873 ustanovljene čebelarske organizacije, poimenovane Kranjsko društvo za umno čebelarstvo, sta bili glasili Slovenska čebela in njena nemška vzporednica Die Krainer Biene, ki sta začeli izhajati istega leta. Kranjska čebela med leti 1857 in 1879 in čebelarji družine Rothschütz Scopoli (1770) je v svojem delu »Dissertatio de Apibus« (Razprava o čebelah) našo čebelo poimenoval »Apes carniolicae« (kranjske čebele). Raziskava dogajanj s kranjsko čebelo od nemškega poimenovanja »Die krainische Biene« (leta 1857) do priznanja (leta 1879), je potrdila, da je članek »Aus Unterkrain«, ki ga je napisal dr. Roschütz iz Nove vasi pri Radečah in je bil objavljen v glasilu Bienen-Zeitung leta 1857, začetek številnih objav (skupaj 165) s podatki o njenih preizkusih v različnih evropskih državah. Številni so bili tudi mnenja, da so kranjske čebele pravzaprav italijanske. Po morfoloških lastnostih bi jim morda v nekaterih primerih lahko celo delno pritrdili, ker sta se populaciji kranjske in italijanske čebele mešali tudi tedaj. Vendar so imele kranjske čebele še številne druge lastnosti, kot so mirnost, pridnost, krotkost, zgodnja in pogosta roji-vost ter donosnost, to pa so kmalu spoznali in potrdili številni tuji čebelarji. Za širitev kranjske čebele je posebno zaslužen Emil Rothschütz (sin dr. Roschütza), ki je na gradu Podsmreka pri Višnji Gori leta 1868 ustanovil Krainer Handelsbienestand (Kranjski trgovski čebelnjak). Znanstveno ime Apis mellifica carnica je zapisano leta 1875 v prvi knjigi dr. A. Pollmanna, ki jo je še obširneje predstavil v svoji drugi knjigi leta 1879. Takrat je bila kranjska čebela dokončno priznana, njeno veljavno znanstveno ime pa je Apis mellifera carnica, Pollmann 1879. Časovni razpored izdaje zdravil za poletno zatiranje varoj 2011 OPOZORILO: Ob morebitni zamudi pri dostavi zdravil za zatiranje varoj pri čebelah si pridržujemo pravico do spremembe časovnega razpreda njihove izdaje! NVI enota Celje, Trnoveljska c. 1, Celje Naročila čebelarjev in rezervacija zdravil letos ne bodo mogoči, imetnik čebel bo zdravilo lahko prevzel izključno po časovnem razporedu v občini stalnega bivališča ali na sedežu enote. Čebelarji, ki čebelarijo z več kot 30 čebeljimi družinami, naj zdravilo prevzamejo na sedežu NVI enote Celje, Trnoveljska c. 1, Celje. Zdravila za zatiranje varoj bodo lahko prevzeli samo registrirani čebelarji, vsi čebelarji, ki še niso registrirani, pa naj se registrirajo pred izdajo zdravil (obrazec za vpis je na spletni strani MKGP SIR). Izjemoma bomo v register vpisali tudi čebelnjake, in sicer na sedežu enote NVI Celje, Trnoveljska c. 1. Ob izdaji zdravila mora čebelar veterinarju NVI predložiti potrjen Dnevnik veterinarskih posegov (DVP). Vanj naj zapiše stanje v čebelnjaku, tj. število gospodarskih in število rezervnih čebeljih družin na posameznih stojiščih, vrsto panjev ter število etaž oz. naklad z zalego. Vse čebelarje pozivamo, da spremljajo obvestila in upoštevajo navodila pristojne/-ga veterinarke/-ja (objavljena so na spletni strani: www.vf.uni-lj.si oz. prek ČD). Informacije po telefonu: 041/900 005 (Alenka Juric, dr. vet. med.), ob delavnikih od 13. 7. do 1. 8. 2011 od 7.00-7.30 ure ali po e-pošti: alenka.juric@vf.uni-lj.si Datum Ura Čebelarji s stalnim bivališčem v občini Kraj izdaje 13. jul. 12.00-16.00 Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli Podčetrtek, občina 14. jul. 8.00-11.00 Gornji Grad Bočna, OŠ F. Kocbeka, podružnična šola 14. jul. 12.00-15.00 Nazarje Nazarje, pri Vrbovcu 15. jul. 8.00-14.00 Luče, Solčava, Ljubno ob Savinji Luče, Kmetijska zadruga 16. jul. 8.00-14.00 Šoštanj KS Ravne pri Šoštanju, Dom krajanov REKS 18. jul. 8.00-15.00 Mozirje, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Paki Mozirje, restavracija Gaj 19. jul. 8.00-13.00 Šmarje pri Jelšah Šmarje pri Jelšah, Čebelarski dom 20. jul. 8.00-15.00 Prebold, Polzela, Žalec Prebold, Anin dom 21. jul. 8.00-14.00 Vransko, Tabor, Braslovče, Žalec Vransko, Kulturni dom 22. jul. 8.00-16.00 Šentjur, Dobje Šentjur, Gorica pri Slivnici 23. jul. 7.30-14.00 Vojnik, Štore, Dobrna, druge občine Sedež enote NVI Celje, Trnoveljska c. 1, Celje 23. jul. 8.00-13.00 Rogaška Slatina, Rogatec Rogaška Slatina, Kulturni dom 25. jul. 8.00-15.00 Zagorje ob Savi Zagorje ob Savi, Čebelarski dom 26. jul. 8.00-14.00 Hrastnik, Trbovlje, Radeče Hrastnik, Čebelarski dom 27. jul. 8.00-14.00 Slovenske Konjice, Loče, Zreče, Vitanje Slovenske Konjice, Krajevna skupnost 28. jul. 8.00-13.00 Velenje Velenje, Kmetijska zadruga Turn 29. jul. 8.00-14.00 Laško Laško, Strmca 81 a, pri Francu Šolarju 30. jul. 7.30-15.00 Celje, preostale občine Sedež enote NVI Celje, Trnoveljska c. 1, Celje 1. avg. 7.30-14.00 neregistrirani imetniki čebel, zamudniki Sedež enote NVI Celje, Trnoveljska c. 1, Celje NVI enota Nova Gorica, Pri Hrastu 18, Nova Gorica Datum Ura ČD Kraj izdaje 12. jul. 13.00-16.00 Idrija Sedež ČD Idrija 13. jul. 10.00-13.00 Postojna Ljudska univerza Postojna 13. jul. 14.00-17.00 Pivka Gostilna Pri Marti 14. jul. 8.00-12.00 in 13.0016.00 Tolmin Sedež ČD Tolmin na Čiginju 15. jul. 8.00-12.00 in 13.0015.00 Nova Gorica Sedež enote NVI Nova Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica 18. jul. 9.00-12.00 Cerkno Prostori Društva upokojencev Cerkno 18. jul. 14.00-16.00 Bovec Osnovna šola Bovec 19. jul. 8.00-12.00 in 13.0016.00 Ajdovščina Krajevna skupnost Ajdovščina 20. jul. 8.00-12.00 in 13.0015.00 Kanal-Brda Sedež enote NVI Nova Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica 20. jul. 8.00-12.00 in 13.0015.00 Šempeter in Bazara Sedež enote NVI Nova Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica NVI enota Ljubljana, Gerbičeva 60, Ljubljana Območni enoti Ljubljana bo zdravilo dobavljeno med zadnjimi. Zaradi pravočasnosti zatiranja varoj, izdaja zdravil po posameznih čebelarskih društvih žal ne bo možna. Čebelarji naj zdravilo prevzamejo na njim najbližjem kraju izdaje. Ob izdaji zdravil bo potekala tudi registracija še neregistriranih čebelnjakov. Neregistrirani čebelarji naj za registracijo čebelnjaka predložijo svoj EMŠO, davčno številko in podatke iz katastra za čebelnjak - šifro in ime katastrske občine ter številko parcele. Datum Ura Kraj izdaje 25. jul. 9.00-16.00 Kočevje, gostilna Marof 26. jul. 9.00-16.00 Lukovica in Domžale, v ČCS , Brdo pri Lukovici 8 27. jul. 9.00-16.00 Grosuplje, Čebelarski dom 28. jul. 9.00-16.00 Vrhnika, prostori društva, Tržaška. c. 11, Vrhnika 29. jul. 13.00-16.00 Litija, Ribiški dom 1.-5. avg. 9.00-15.00 Ljubljana, na sedežu NVI, Gerbičeva 60, Ljubljana Datum Ura ČD Kraj izdaje 23. jul. 18.00-20.00 Rogaševci Čebelji gradič, Rogaševci 23. jul. 18.00-20.00 Grad Čebelji gradič, Rogaševci 23. jul. 18.00-20.00 Šalovci Čebelji gradič, Rogaševci 25. jul. 7.00-09.00 Bakovci Sedež enote NVI Murska Sobota, Noršinska c. 35 25. jul. 11.00-15.00 Murska Sobota Sedež enote NVI Murska Sobota, Noršinska c. 35 25. jul. 16.00-17.00 Beltinci Čebelarski dom Beltinci 25. jul. 17.30-19.00 Črenšovci Gostilna Ob Črncu 25. jul. 17.30-19.00 Velika Polana Gostilna Ob Črncu 26. jul. 8.00-10.00 Tišina Sedež enote NVI Murska Sobota, Noršinska c. 35 26. jul. 10.00-14.00 Puconci Sedež enote NVI Murska Sobota, Noršinska c. 35 26. jul. 16.00-18.00 Lendava Gostilna Jakšič Kapca 26. jul. 16.00-18.00 Kapca Gostilna Jakšič Kapca 27. jul. 8.00-10.00 Negova Sedež enote NVI Murska Sobota, Noršinska c. 35 27. jul. 15.00-16.30 Gornja Radgona Pisarna ČD, Gornja Radgona 27. jul. 17.00-18.00 Radenci Čebelarski dom Radenci 27. jul. 12.00-14.00 Veržej Sedež enote NVI Murska Sobota, Noršinska c. 35 28. jul. 8.00-10.00 Kobilje Dobrovnik Sedež enote NVI Murska Sobota, Noršinska c. 35 28. jul. 10.00-12.00 Moravske Toplice Sedež enote NVI Murska Sobota, Noršinska c. 35 28. jul. 15.00-17.00 Ljutomer Čebelarski dom Ljutomer 28. jul. 15.00-17.00 Razkrižje Čebelarski dom Ljutomer 28. jul. 18.00-20.00 Sveti Jurij ob Ščavnici OŠ Stara gora 29. jul. 8.00-10.00 Križevci pri Ljutomeru Sedež enote NVI Murska Sobota, Noršinska c. 35 29. jul. 12.00-14.00 Prosenjakovci Sedež enote NVI Murska Sobota, Noršinska c. 35 NVI enota Murska Sobota, Noršinska c. 35, Murska Sobota Vsi čebelarji lahko prevzamejo zdravilo tudi osebno na enoti NVI Murska Sobota, dopoldan od 8.00 do 14.00, od 25. jul. do 5. avg. 2011. Vsak čebelar mora imeti s seboj Dnevnik veterinarskih posegov, ki ga je imel pri lanski izdaji zdravil in ima evidenčno številko, če dnevnik nima evidenčne številke, ni veljaven in se ga pri izdaji zdravil ne bo upoštevalo. Prosim, da na terenu prevzemajo zdravila le čebelarji, ki ne morejo dvigniti zdravila dopoldan, oziroma so službeno zadržani. NVI enota Novo Mesto, Šmarješka c. 2, Novo mesto Zdravil za zatiranje varoj ni mogoče naročiti ali jih rezervirati. Zdravilo lahko prevzamete izključno po časovnem razporedu v občini stalnega prebivališča ali na sedežu Enote NVI. Zdravila bodo lahko prevzeli samo registrirani čebelarji, neregistrirani pa naj se registrirajo še pred njihov izdajo (obrazec dobijo na spletni strani MKGP SIR ali na sedežu enote NVI Novo mesto, Šmarješka c. 2, Novo mesto). Ob izdaji zdravila za zatiranje varoj mora čebelar veterinarju predložiti potrjen Dnevnik veterinarskih posegov! V dnevniku morajo biti zapisani število gospodarskih in rezervnih družin na posameznih stojiščih, vrsta panjev ter število etaž oz. naklad z zalego. Informacije ob delavnikih od 4. 7. do 15. 7. 2011, od 7.30-8.00 ure po tel.: 041/649 495 (Anita Vraničar Novak, dr. vet med.). Datum Ura ČD Kraj izdaje 4. jul. 8.00-8.30 ekološka čebelarstva NVI Enota Novo mesto, Šmarješka c. 2, NM 4. jul. 8.30-14.00 Novo mesto, tov. Krka NVI Enota Novo mesto, Šmarješka c. 2, NM 5. jul. 9.00-14.00 Črnomelj Sedež ČD, Kolodvorska c. 34 5. jul. 9.00-11.00 Senovo-Brestanica Čebelarski dom, Senovo 5. jul. 11.30-14.00 Krško OŠ Mihaila Rostoharja, Ul. 4. julija 33 6. jul. 9.00-11.30 Dvor Večnamenska dvorana na Dvoru 6. jul. 12.00-15.00 Straža- Dolenjske Toplice Gasilski dom, Straža 6. jul. 9.00-12.00 Trebnje Lanšprež 6. jul. 12.00-14.00 Šentrupert Lanšprež 7. jul. 9.00-11.00 Semič Stavba Občine Semič 7. jul. 12.00-15.00 Metlika Mestni trg 4 (svetovalna služba ČZS) 7. jul. 9.00-12.00 Šentjernej Dom upokojencev, Novomeška cesta 14 8. jul. 9.00-13.00 Brežice, Dobova-Kapele Krajevna skupnost Krška vas 11. jul. 9.00-11.00 Šmarjeta Gasilski dom, Šmarjeta 11. jul. 12.00-14.00 Kostanjevica na Krki Ljudmila Kuplenik, Grajska cesta 35 11. jul. 9.00-12.30 Krška vas Krajevna skupnost Krška vas 12. jul. 9.00-11.00 Šentjanž Krajevna skupnost 12. jul. 12.00-14.0 Mokronog-Trebelno Dom na Trebelnem 12. jul. 9.00-11.00 Leskovec Gasilski dom, Leskovec 12. jul. 11.00-12.00 Raka Gasilski dom, Leskovec 13. jul. 9.00-12.30 Sevnica Čebelarski dom, Cesta na grad 16a 15. jul. 8.00-13.00 zamudniki Sedež enote NVI Novo mesto, Šmarješka c. 2, Novo mesto Datum Ura ČD Kraj izdaje 1. jul. 7.30-8.00 Cerkvenjak Gostišče Petovar 1. jul. 7.30-8.00 Cerkvenjak 1 Gostišče Petovar 1. jul. 8.00-11.00 Sveta Trojica-Lenart Gostišče Petovar 1. jul. 8.00-11.00 Jurovski Dol Gostišče Petovar 1. jul. 11.30-12.30 Sveta Ana Občina Sv. Ana 1. jul. 13.00-14.30 Velka-Sladki Vrh Krajevni urad Zg. Velka 4. jul. 8.00-11.00 Zg. Kungota Sedež enote NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska 109, Maribor 4. jul. 8.00-11.00 Maribor -Tabor Sedež enote NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska 109, Maribor 4. jul. 10.00-11.30 Ruše Paviljon ČD Ruše 4. jul. 12.00-13.30 Lovrenc na Pohorju Čebelarski dom ČD Lovrenc 4. jul. 14.00-15.00 Selnica ob Dravi Čebelarski dom ČD Selnica 5. jul. 7.00-9.00 Maribor-mesto Sedež enote NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska 109, Maribor NVI enota Maribor-Ptuj, Šentiljska c. 109, Maribor Ostale delovne dneve bo potekalo izdajanje zdravil na sedežu NVI enota Maribor Ptuj, po predhodnem naročilu na tel.: št. 02/228 37 38 ali 041/645 792. Mravljična kislina se bo izdajala na posameznih lokacijah na podlagi predhodnega osebnega dogovora med veterinarjem NVI in čebelarjem. Imetnik čebel mora ob izdaji zdravila predložiti veterinarju NVI svoj Dnevnik veterinarskih posegov. 5. jul. 9.00-10.30 Pesnica Sedež enote NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska 109, Maribor 5. jul. 11.00-12.00 Malečnik Sedež enote NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska 109, Maribor 5. jul. 12.00-13.00 Pobrežje Sedež enote NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska 109, Maribor 5. jul. 13.00-14.30 Kamnica Sedež enote NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska 109, Maribor 6. jul. 8.00-10.00 Studenci-Pekre Sedež enote NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska 109, Maribor 6. jul. 10.00-12.00 Rače Sedež enote NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska 109, Maribor 9. jul. 8.00-10.00 Poljčane Čebelarski dom Poljčane 9. jul. 8.00-10.00 Makole Čebelarski dom Poljčane 9. jul. 10.30-13.30 Oplotnica Čebelarski dom Slovenska Bistrica 9. jul. 10.30-13.30 Slovenska Bistrica Čebelarski dom Slovenska Bistrica 9. jul. 14.00-15.30 Hoče A. Greif Pri čebelnjaku Milana Skaze 11. jul. 7.30-10.00 Središče ob Dravi Gostilna Prosnik - Ormož 11. jul. 7.30-10.00 Ormož Gostilna Prosnik - Ormož 11. jul. 11.00-12.30 Turnišče Pri čebelnjaku, ČD Turnišče 11. jul. 13.00-14.30 Majšperk Pri g. Peršuhu 12. jul. 7.00-11.00 Slovenj Gradec Dom upokojencev, Slovenj Gradec 12. jul. 11.30-14.00 Dravograd Teniško igrišče elektrarne Dravograd 12. jul. 14.30-15.30 Vuzenica-Muta Sv. Vid - paviljon ŠD 12. jul. 16.00-18.00 Radlje Gostilna Erjavec 13. jul. 7.00-9.00 Ptuj Sedež ČD, Trstenjakova, Ptuj 13. jul. 9.15-11.00 Markovci Čebelarski dom Markovci 13. jul. 9.15-11.00 Zavrč Čebelarski dom Markovci 13. jul. 11.15-13.00 Cirkulane Petrol Žiherl - terasa 13. jul. 11.15-13.00 Gorišnica Petrol Žiherl - terasa 13. jul. 13.15-14.00 Dornava Gasilski dom Dornava 13. jul. 14.00-15.00 Juršinci Gasilski dom Dornava 14. jul. 7.00-9.00 Črna na Koroškem Čebelarski dom ČD Črna 14. jul. 9.15-11.00 Žerjav Čebelarski dom ČD Žerjav 14. jul. 11.30-13.00 Mežica Gostilna Krebs 14. jul. 13.30-15.00 Prevalje Čebelarski dom Prevalje 14. jul. 15.30-16.30 Ravne na Koroškem Gostilna Delalut 14. jul. 17.00-18.00 Kotlje Prostori ČD Kotlje 1. avg. 8.00-12.00 preostali Sedež enote NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska 109, Maribor 2. avg. 8.00-12.00 preostali Sedež enote NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska 109, Maribor 8. avg. 8.00-12.00 preostali Sedež enote NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska 109, Maribor NVI Enota NG-Sežana, Trg 28. avgusta 3, Sežana Ob izdaji zdravila mora čebelar veterinarju NVI predložiti Dnevnik veterinarskih posegov (DVP). DVP mora imeti oštevilčene liste, vpisani pa morajo biti podatki o opravljenih zatiranjih. V dnevnik naj čebelar zapiše število gospodarskih in število rezervnih čebeljih družin na posameznih stojiščih, število etaž oz. naklad z zalego ter vrsto panjev. Mravljinčno kislino bomo izdajali izključno na sedežu enote. Ob izdaji zdravil za zatiranje varoj bo potekala tudi registracija še neregistriranih čebelnjakov. Neregistrirani čebelarji naj za registracijo čebelnjaka predložijo svoj EMŠO in podatke iz katastra za čebelnjak - šifro in ime katastrske občine ter številko parcele. Informacije po tel. št.: 041/645 763 (Suzana Skerbiš, dr. vet. med.) ali po e-pošti: Suzana.Skerbis@vf.uni-lj.si. Datum Ura Čebelarji s stalnim bivališčem v občini Kraj izdaje 4. jul. 8.00-12.00 Ekološki čebelarji - vse občine Sedež enote NVI Nova Gorica-Sežana, Trg 28. avgusta 3, Sežana 11. jul. 8.00-9.00 Koper, Izola, Piran, priimki z začetnico od A-D Sedež enote NVI Nova Gorica-Koper, Istrska cesta 13, Koper 11. jul. 9.00-10.00 Koper, Izola, Piran, priimki z začetnico od E-I Sedež enote NVI Nova Gorica-Koper, Istrska cesta 13, Koper 11. jul. 10.00-11.00 Koper, Izola, Piran, priimki z začetnico od J-N Sedež enote NVI Nova Gorica-Koper, Istrska cesta 13, Koper 11. jul. 11.00-12.00 Koper, Izola, Piran, priimki z začetnico od O-Š Sedež enote NVI Nova Gorica-Koper, Istrska cesta 13, Koper 11. jul. 12.00-13.00 Koper, Izola, Piran, priimki z začetnico od T-Ž Sedež enote NVI Nova Gorica-Koper, Istrska cesta 13, Koper 12. jul. 8.00-9.00 Komen Štanjel 149a, pri Grozdanu Trobcu 12. jul. 10.00-11.00 Divača Povir 52a, pri Ivanu Atelšku 12. jul. 11.00-12.00 Hrpelje Kozina Povir 52a, pri Ivanu Atelšku 12. jul. 12.00-13.00 Sežana Povir 52a, pri Ivanu Atelšku 13. jul. 8.00-10.00 Cerknica, priimki z začetnico od A-M Čebelarski dom Cerknica 13. jul. 10.00-11.00 Cerknica, priimki z začetnico od N-Ž Čebelarski dom Cerknica 13. jul. 11.30-12.30 Cerknica - ČD Rakek Krajevna skupnost Rakek, Trg padlih borcev 2, Rakek 14. jul. 8.00-9.00 Ilirska Bistrica, priimki z začetnico od A-D Čebelarski dom Ilirska Bistrica - Vencinova hiša 14. jul. 9.00-10.00 Ilirska Bistrica, priimki z začetnico od E-I Čebelarski dom Ilirska Bistrica - Vencinova hiša 14. jul. 10.00-11.00 Ilirska Bistrica, priimki z začetnico od J-N Čebelarski dom Ilirska Bistrica - Vencinova hiša 14. jul. 11.00-12.00 Ilirska Bistrica, priimki z začetnico od O-Š Čebelarski dom Ilirska Bistrica - Vencinova hiša 14. jul. 12.00-13.00 Ilirska Bistrica, priimki z začetnico od T-Ž Čebelarski dom Ilirska Bistrica - Vencinova hiša 15. jul. 8.00-9.30 Loška Dolina, priimki z začetnico od A-F Stari trg pri Ložu, Ograde 8, pri Stanislavu Veselu 15. jul. 9.30-11.00 Loška Dolina, priimki z začetnico od G-M Stari trg pri Ložu, Ograde 8, pri Stanislavu Veselu 15. jul. 11.00-12.30 Loška Dolina, priimki z začetnico od N-Ž Stari trg pri Ložu, Ograde 8, pri Stanislavu Veselu 15. jul. 13.30-15.00 Bloke Nova vas 4a, na dvorišču NVI enota Kranj, Kranjska cesta 16, Naklo Zunaj časovnega razporeda bo zdravila za zatiranje varoj mogoče dobiti do 15. avgusta 2011 ob poprejšnjem naročilu po tel. št.: 04/277 06 20 ali po 041/645 769. Datum Ura ČD Kraj izdaje 4. jul. 9.00-11.00 Bled-Gorje Lovski dom pod gradom na Bledu 4. jul. 11.30-13.00 Bohinj Dom upokojencev v Bohinjski Bistrici 5. jul. 10.00-12.00 Kamnik Gostilna Repnik, Vrhpolje 186, Kamnik 5. jul. 13.00 Komenda Hram Gorjan na Gori 5. jul. 14.30 Šenčur g. Damijan Kimovec, Šenčur 6. jul. 8.00-10.00 Besnica Nemilje 7. jul. 8.00-9.00 Selška dolina Pisarna KS na Selcih 7. jul. 9.30-11.00 Železniki g. Rado Lotrič, Na Kresu 7, Železniki 8. jul. 14.00-15.00 Jesenice Gasilski dom na Blejski Dobravi 9. jul. 7.00-11.00 Radovljica prof. Severin Golmajer, Ljubljanska cesta 10, Radovljica 11. jul. 8.00-10.00 Cerklje Pri Kernu v Cerkljah 11. jul. 11.00-13.00 Preddvor g. Jože Kokl, Potoče 24 a, Preddvor 12. jul. 8.00-10.00 Blegoš Pri Jakuc, Srednja vas 2, Poljane 14. jul. 8.00-10.00 Breznica Janšev čebelnjak, Breznica 14. jul. 11.00-12.00 Begunje Gostilna Tavčar v Begunjah 15. jul. 8.00-9.30 Goriče Lovski dom Pangeršica Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienenzucht (Čebelarski razgledi, strokovni list za čebelarjenje) Družina čebelarjev Rothschütz je z urejanjem in izdajanjem revije Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienenzucht (Čebelarski razgledi, strokovni list za čebelarjenje) od leta 1890 do 1893(1-6) zapolnila praznino, ki je v slovenskem čebelarskem strokovnem periodičnem slovstvu nastala po prenehanju izhajanja revije Slovenski čebelar in sadjerejec (1889). Revija je izhajala v samozaložbi na stroške podjetja Krainer Handelsbienenstand (Kranjski trgovski čebelnjak), katerega sedež je bil na gradu Pod-smreka pri Višnji Gori. Res da je revija pisana v nemškem jeziku, a je že s tem, da je izhajala v Višnji Gori, veliko prispevala k potrditvi in poznavanju naše kranjske čebele. Podlago za izdajanje pa moramo iskati tudi v čebelarskem znanju, ki ga je imela družina čebelarjev Rothschütz in katerega dokaz je tudi še za zdajšnji čas moderna usmeritev programa revije v trajnostno čebelarjenje. Prispevki k bibliografiji: Čebelarji družine Roschütz (Rothschütz, Ravenegg, Rožič, R. Čebelarji družine Rothschütz imajo pionirsko vlogo pri poimenovanju, uveljavitvi in priznanju kranjske čebele. Pri tem je bila zelo pomembna njihova publicistična dejavnost. Dokazano so bili pri tem dejavni zlasti Philip (Emilov oče; častni doktor), Emil, Philip (Emilov sin), Antonija (Emilova žena) in drugi. Pri številnih objavah so zapisane le inicialke: »R.«, »B. R.«, »R. E.«, »R. Ph.« in druge. Nastopajo pod različnimi priimki - Roschütz, Rothschütz, Ravenegg, Rožič, Rothšic, R. ^ V bibliografijo je uvrščenih 20 monografij in tiskov (skupaj s ponatisi) in 171 objav v periodičnih publikacijah. Odkrita so bila tudi malo znana dela (Berichte über krainer Biene ^ -Poročila o kranjski čebeli ^) in še posebej izdajanje strokovne čebelarske revije Imkers Rundschau, Fachblatt für Bienenzucht (Čebelarski razgledi, strokovni list za čebelarjenje). Veliko njihovih del in objav je izšlo v samozaložbi na stroške njihovega podjetja Krainer Handelsbienenstand (Kranjski trgovski če- belnjak), katerega sedež je bil na gradu Podsmreka pri Višnji Gori. Po sledeh zapuščine čebelarjev družine Rothschütz Opisana je ohranjena zapuščina čebelarjev družine Rothschütz. Predsednik Slovenskega čebelarskega društva Josip Verbič je, kot lahko preberemo v njegovem poročilu s seje, 2. decembra 1932, za društveno knjižnico pridobil 98 strokovnih knjig, od tega 56 knjig iz nekdanje Rothschützeve knjižnice v Podsmreki pri Višnji Gori. Knjige, ki so jih napisali in izdali, so posamič na knjižnih policah štirih slovenskih knjižnic. Posamezne hranijo tudi v osmih knjižnicah v Evropi in v štirih v ZDA. Ohranjenih je pet prodajnih katalogov, revija Imkers Rundschau, poročilo o kranjski čebeli iz leta 1868, revija Die Krainer Biene in predstavljen je Rothschützov listovni panj iz leta 1868. Pri potomcih Janeza Zupančiča so iz zapuščine čebelarjev družine Rothschütz shranjeni čebelji panji, čebelarska orodja in strešne zastavice. V čebelarski zbirki čebelarja Antona Koželja je kliše slike s podpisom Emila Rothschütza, Bestelun-gsbuch (Dostavna knjiga), Arbeiter - Lohnbuch (Delavci - mezdna knjiga), štirje prodajni katalogi Petra Majdiča, dva tovorna lista in dopisnici ter več klišejev s čebelarskim orodjem. Zaslužni prof. dr. Andrej Šalehar Odkritje doprsnega kipa čebelarskega strokovnjaka Emila Rothschütza Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja je skupaj s KS Višnja Gora 20. maja 2011 v vi-šnjegorski mestni hiši pripravila posebno slovesnost v spomin na Emila Rothschütza, izjemnega čebelarskega strokovnjaka in pisca. Ob tej priložnosti sta podpredsednik ČZS g. Franc Šivic in predsednik RČZ P. P. Glavarja g. Anton Koželj odprla razstavo čebelarske dediščine družine Rotschütz. Na njej so bili javnosti prvič predstavljeni čebelarsko orodje in panji iz delavnic v Podsmreki pri Višnji Gori ter neprecenljiva čebelarska literatura. Največ zaslug za ohranitev teh eksponatov imata družina Zu- pančič, ki živi v bližini gradu Podsmreka, in zbiratelj Anton Koželj, ki je razstavo tudi postavil. V sejni sobi je urednik Janez Gregori skupaj z avtorji predstavil zbornik z naslovom Obstoja pa ena pridna in utrjena čebela, taka je kranjska. Prav posebna zahvala gre zaslužnemu profesorju dr. Andreju Šaleharju, saj je poiskal in zbral večino Rothschützevih zapisov, ki so ohranjeni v knjižnicah po vsem svetu in na spletu. Iz zapisov Emila Rothschütza je razvidno, da je izmenjaval svoja opažanja in spoznanja o kranjski sivki s čebelarskimi strokovnjaki po svetu ter objavljal svoje članke v strokovnih revijah. Pisal je o krotkosti in marljivosti kranjske čebele, ki je dobra nabiralka medu, o njeni rojivosti in vseh drugih njenih dobrih lastnostih. Prav njemu gre zasluga za uvrstitev kranjske čebele v sistematiko me-donosnih čebel. Leta 1879 je bila prvič poimenovana kot kranjska čebela. Zato lahko Emila Rothschütza upravičeno imenujemo »oče kranjske sivke«, Pod-smreko pa »zibelko slovenskega čebelarstva«. RČZ P. P. Glavarja in KS Višnja Gora sta na pročelju mestne hiše odkrili tudi spominsko ploščo, na kateri piše, da je bil Emil Rothschütz čebelarski strokovnjak in pisec, da je pripomogel k poimenovanju, širjenju in priznanju kranjske čebele, da je bil sou- stanovitelj in prvi predsednik Kranjskega društva za umno čebelarstvo, trgovec s kranjskimi čebelami in ustanovitelj prvega Kranjskega trgovskega čebelnjaka na gradu Podsmreka. Na plošči je pritrjen doprsni kip Emila Rothschütza, ki je delo kiparja Mihe Kača. Slavnostni govornik je bil dekan Biotehniške fakultete v Ljubljani prof. dr. Mihael Jožef Toman. V svojem govoru je poudaril pomembnost čebel v naravi in skrb za ohranitev vseh živalskih vrst (govor objavljamo v uvodniku te številke, Op. ur.). Ob tej priložnosti so Višnjani pripravili pester in prisrčen kulturni program. Vida Koželj XXXIV. državno tekmovanje mladih čebelarjev Čebelarska zveza Slovenije je v sodelovanju s Čebelarskim društvom Ljutomer, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer in OŠ Stro-čja vas v soboto, 7. maja 2011, organizirala XXXIV. državno srečanje in tekmovanje mladih slovenskih čebelarjev. Tokratnega tekmovanja se je udeležilo rekordno število učencev. Tako smo našteli kar približno 550 mladih čebelarjev iz 86 čebelarskih krožkov, to pa kaže, da se pri mlajših generacijah povečuje zanimanje za čebelarstvo. Tega vala navdušenja donatorjem že letos ni uspelo podpreti z nagradami. Letošnjemu tekmovanju je dala pečat tudi prevetritev testnih vprašanj, saj so bila ta v minulih letih glede na rezultate prelahka, tako da se je bilo treba letos bolj potruditi za zlato priznanje. Novost pri testih je bila tudi ta, da so se nekatera vprašanja nanašala na prikazan predmet, ki ga uporabljamo v čebelarstvu. Letos je bila to satnica. Na tekmovanju smo razglasili tudi zmagovalce II. natečaja za najboljšo poslikavo panjske končnice. Na razpis se je odzvalo približno 180 izdelkov učencev, vključenih v čebelarske krožke. Avtorji najbolj- ših 10 poslikav so prejeli nagrade, ki so jih prispevali sponzorji. Najboljša poslikava panjske končnice je delo Katje Vogrinčič, učenke 9. razreda na OŠ Sveti Jurij, katere mentor je bil Jakob Madjar. Tekmovanje mladih čebelarjev je potekalo brez zapletov, bilo pa je tudi vsebinsko zanimivo. Brez dvoma gre največja zahvala za to predsedniku ČD Ljutomer Branku Bratinščaku ter ravnateljicama obeh šol gostiteljic, ge. Marici Fijavž ter ge. Darji Kosič Auer in njeni pomočnici Majdi Kolbl. MB 9. slovenski čebelarski praznik V soboto, 21. maja 2011, je Regijska čebelarska zveza Petra Pavla Glavarja skupaj s ČZS na OŠ Stična pripravila 9. slovenski čebelarski praznik. Ob tej priložnosti so predsedniki lokalnih ČD predstavili društva in njihovo delo. Slavnostna govornika sta bila predsednik ČZS Boštjan Noč in kot predstavnik države magister Franc Hočevar, ki je bil tudi častni gost prireditve. V okviru prireditve smo čebelarji RČZ P. P. Glavarja izročili prehodni prapor ČD Zagorje, ki bo prihodnje leto organiziralo 10. slovenski čebelarski praznik. Župan občine Ivančna Gorica g. Dušan Strnad je prapor izročil županu občine Zagorje g. Matjažu Švaganu. Praznovanja se je udeležilo več kot 90 praporščakov s prapori svojih društev. Prireditev je spremljal lep kulturni program. Anton Koželj, predsednik RČZ P. P. Glavarja Ocenjevanje medov Cerklje na Gorenjskem ČD Cerklje na Gorenjskem vabi vse slovenske čebelarje na ocenjevanje medu. Pogoj za sodelovanje je, da je med pridelan v letu 2011 na območju Slovenije. V skladu s Pravilnikom o ocenjevanju medu so drugi pogoji še: • Za en vzorec sta potrebna dva kozarca medu z neto težo 450 g. • Na nalepki morajo biti navedeni točen čebelarjev naslov, sorta medu, okoliš točenja in mesec točenja. • Kotizacija za vsak vzorec je 15,00 EUR. Vzorce bo 20. avgusta 2011, od 9. do 18. ure, v prostorih male sejne dvorane Občine Cer- klje sprejemala komisija za zbiranje vzorcev. Vzorce lahko pošljete tudi po pošti na naslov: ČD Cerklje, Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje. Ocenjevanje medu bodo septembra 2011 izvedli strokovnjaki Biotehniške fakultete iz Ljubljane. Vsak čebelar, katerega med bo ocenjen, bo glede na dosežen rezultat prejel zlat, srebrn ali bronast pokal ter pisno priznanje. Udeleženci bodo o rezultatih ocenjenega medu obveščeni pisno. Priznanja bodo podeljena oktobra na sklepni prireditvi v športni dvorani v Cerkljah. O točnem datumu podelitve priznanj bomo dobitnike obvestili v obvestilu o rezultatih ocenjevanja. Več informacij po tel.: 031/663 001 (g. Strupi). ČD Cerklje na Gorenjskem inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p. ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@volja.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila, plastična in INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! ANA KUNSTELJ, s. p. ŠIVILJSTVO KUNSTELJ ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@volja.net Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna na vročino), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE IPD. WWW.CEBELARSKI-PRAZNIK.SI Čebelarski dnevi in 24. Čebelarski praznik 16. julij 2011 - Gornji Grad Prireditev omogo6uo: iB tSSfKu^ Čebelarji na sejmu AGRA Na 49. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni se poleg kmetijskih in živilskih panog vsako leto predstavi tudi čebelarstvo. Cilj predstavitev, ki jih organizira ČZS, JSSČ, je seznaniti obiskovalce s pomenom čebel in čebelarstva za kmetijstvo, jih informirati o čebelarstvu in čebeljih pridelkih ter seznanjati uporabnike čebeljih pridelkov z možnostmi uporabe čebeljih pridelkov v kulinariki. Zato bo vse dni sejma na razstavnem prostoru ČZS, JSSČ organizirana strokovna razstava čebelarstva, potekala bo degustacija čebeljih pridelkov in izdelkov, posebej zanimiva pa bosta tudi prikaz peke in degustacija medenjakov. Na dan čebelarjev, to je v nedeljo, 21. avgusta 2011, bosta čebelarsko sejemsko dogajanje popestrila tudi prodajna tržnica medu in izdelkov iz medu ter podelitev priznanj, doseženih na ocenjevanju medu. Ob sejemskem Dnevu čebelarstva organizira ČZS, JSSČ tudi različna predavanja, na katerih bo s pomembnostjo čebel, čebelarstva in sajenja medo-vitih rastlin seznanila tudi širšo javnost. Čebelarstvo je tesno povezano tudi z drugimi kmetijskimi panogami, zato je še kako pomembno medsebojno sodelovanje, ki mora pripomoči k ohranjanju čebel, gozdov in narave, s tem pa tudi k uspešni in kakovostni pridelavi drugih kmetijskih pridelkov. Glede na to, da je Organizacija združenih narodov to leto razglasila za »Mednarodno leto gozdov«, bodo predstavniki slovenskih čebelarjev na okrogli mizi v nedeljo, 21. avgusta 2011, govorili o ohranjanju in izrabi gozdov za čebelje paše. K sodelovanju na okrogli mizi so poleg predstavnikov ČZS vabljeni še predstavniki Zavoda za — gozdove Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva /^l^ksA za okolje in prostor, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter g. Maksimiljan Mo-horič. Po okrogli mizi bo sledila podelitev certifikatov NPK čebelar/čebelarka. Pomurski sejem v sodelovanju s ČZS vabi če-belarke in čebelarje k potrditvi odličnosti njihovih medenih pridelkov na mednarodnem ocenjevanju medu, ki bo potekalo v okviru 49. AGRE. Sodelujoči čebelarji lahko z osvojenimi medaljami označijo svoje izdelke na prodajnih policah in jih oglašujejo ter tako pridobivajo še večje zaupanje kupcev na domačem in evropskem tržišču. Rok za prijavo vzorcev na ocenjevanje je 15. julij 2011. Zbiranje vzorcev bo potekalo 2. in 3. avgusta 2011 od 8. do 16. ure na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, ocenjevanje medu pa bo 9. avgusta 2011. Prva in najboljša možnost za promocijo nagrajenih izdelkov bo seveda 49. AGRA, saj naj bi sejem od 20. do 25. avgusta 2011 v Gornji Radgoni po pričakovanjih obiskalo vsaj 130.000 obiskovalcev, poslovnežev, strokovnjakov in novinarjev iz Slovenije in tujine. Podrobnejše informacije: www.pomurski-sejem. si; Jana Dimec, tel.: 02/564 21 08, jana.dimec@ pomurski-sejem.si, Andrej Slogovič, tel.: 02/564 21 12, Miran Mate, tel.: 041/263 107, miran. mate@pomurski-sejem.si. Regijsko ocenjevanje medu OČD Koper in ČD Anton Žnideršič iz Ilirske Bistrice v sodelovanju s ČZS organizirata regijsko ocenjevanje medu. Ocenjevanje medov bo na podlagi Pravilnika o ocenjevanju medov potekalo 6. avgusta 2011. Vzorce bomo sprejemali od torka, 19. julija, do petka, 22. julija 2011, in sicer: • OČD Koper: g. Darko Kozlovič, Škocjan 33 E, Koper, • ČD Anton Žnideršič Ilirska Bistrica: g. Zorko Ša-bec, Čebelarski dom (Vencinova hiša), Levstikova ulica 8 b, Ilirska Bistrica, • ČD Pivka: g. Jugoslav Logar, Vilharjeva 11, Pivka. Vzorce lahko do 22. julija 2011 pošljete tudi po pošti na naslov: OČD Koper, Darko Kozlovič, Škocjan 33 E, 6000 Koper. Vzorci morajo biti opremljeni po Pravilniku o ocenjevanju medu. Za en vzorec so potrebni trije kozarci medu z neto maso 450 g. Za vsak vzorec je treba priložiti podpisano izjavo čebelarja, da so med nabrale njegove čebele. Pristojbina za en vzorec je 10 EUR. Dodatne informacije po tel. št.: 041/778 225 (g. Kozlovič). OČD Koper in ČD Anton Žnideršič Ilirska Bistrica Čebelje matice iz Čebelarstva Jakšič Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev, vzrejenih pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno, lahko pa vam jih pošljemo tudi po pošti. Tel.: 051/367 153 ali 040/739 844 Jože Jakšič, Kapca Glavna ulica 21, 9220 Lendava 5. državno ocenjevanje medu Novo mesto 2011 ČD Novo mesto vabi vse čebelarke in čebelarje na 5. državno ocenjevanje medu. Ocenjevanje bo potekalo 13. avgusta 2011. Vzorce lahko odda vsak čebelar, ki je pridelal 25 kg medu, enakega vzorcu, ob tem pa mora podpisati izjavo, da so med nabrale njegove čebele, da ne uporablja antibiotikov in da za zatiranje varoj uporablja registrirana in/ali dovoljena sredstva po navodilih proizvajalca. Za en vzorec sta potrebna dva kozarca s prostornino 370 ml. Vsak vzorec mora biti opremljen s prelepko in nalepko, izpolnjeno v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju medu. Vzorce bomo sprejemali od 5. do 7. avgusta 2011 na naslovu: Tine Košmerl, Petelinjek 33, Novo mesto (tel.: 07/334 41 91 ali 051/344 512). Pri- Sušilnice SUŠA stojbina za vsak vzorec je 15 EUR. Vzorce lahko prinesete tudi osebno ali jih pošljete po pošti. Če jih boste poslali po pošti, pošiljki priložite še fotokopijo položnice o plačani pristojbini (ČD Novo mesto, št. TR: 02970-0018301058; naslov: Dolž, Lipnica 15, 8000 Novo mesto). Če boste vzorec oddali osebno, boste pristojbino plačali ob izročitvi vzorca. Senzo-rično ocenjevanje bo potekalo 13. avgusta 2011. Rezultati ocenjevanja bodo objavljeni na slovesni prireditvi, ki bo predvidoma 9. septembra 2009 ob 17. uri. Najbolje ocenjeni medovi bodo prejeli nagrade. Podrobne informacije so objavljene tudi na spletni strani ČD Novo mesto: http://cebelarjinm.com. ČD Novo mesto Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu. Sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net Razstava Okus Evrope - Naj medi V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so marca 2011 odprli razstavo z naslovom »Okus Evrope - Naj medi«. Razstava, ki povezuje devet evropskih muzejev, pripoveduje zgodbo o osupljivi in ovinkasti poti, ki čaka hrano, preden iz morja in s polj prispe na našo mizo, zgodbo o njeni proizvodnji in porabi, o podobnostih, razlikah, spremembah in trendih, o tem, zakaj jemo, kar jemo, in kaj lahko naredimo za boljše okolje. Poleg skupne zgodbe razstava vsebuje tudi razširjeno zgodbo o nacionalni proizvodnji živila, ki jo je pripravil vsak muzej posebej. V Sloveniji je bil za vzorčno živilo izbran med, zato so slovenski del razstave, ki govori o kranjski sivki in medu, naslovili z »Naj medi«. Čebele in njihovi proizvodi niso pred- stavljeni v celoti, temveč se osredotočajo na ogroženost in varstvo čebel, še posebej kranjske sivke, na vsestransko uporabnost medu, ki je hkrati zdravilo, živilo in sladilo, povezanost slovenskega človeka s čebelami v preteklosti in na njun zdajšnji odnos. Obiskovalci razstave bodo izvedeli, kakšna je kakovost slovenskega medu in zakaj ga uporabljamo. V njenem delu z naslovom Okus po medu so zbrali recepte, tako tradicionalne kot tudi sodobnejše, ki vsebujejo med. Razstavo »Naj medi«, ki bo odprta do 3. decembra 2011, so pomagali pripraviti: Janez Grego-ri, Ida Gnilšak, Franc Grošelj, Franc Šivic, Branko Obranovič in drugi. MB Rekordno članstvo CZS v letu 2011 Kot sem zapisal že v naslovu, se je članstvo v naši organizaciji tudi letos občutno povečalo. Tako je bilo 1. junija 2011 v našo krovno organizacijo včlanjenih 7023 čebelarjev (v štirih letih se je članstvo povečalo za tisoč). Zato naj se vsem vodstvom ČD zahvalim, da so motivirali čebelarje za včlanitev v ČZS. Kot predsednik ČZS naj v svojem imenu, v imenu vodstva in v imenu zaposlenih obljubim, da bomo storili VSE, da izpolnimo pričakovanja članov ČZS. Vse čebelarje vabim k sodelovanju v ČZS, saj sem zelo vesel vsake pobude za izboljšanje dela ČZS, v skladu z možnostmi pa jo skušamo tudi realizirati. Zato Vas vabim, da konstruktivne kritike, predloge za izboljšanje dela in tudi morebitne pohvale pošljite na e-naslov: nocb@czs.si ali na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Luko-vici 8, 1225 Lukovica s pripisom »Za predsednika ČZS«. Naj medi! Boštjan Noč, predsednik ČZS Nova maskota, pesmica in animacijski film za otroke o KRANJSKI SIVKI Že v okviru čebelarskega praznika v Ivanč-ni Gorici smo predstavili novo maskoto kranjsko sivko, od tedaj pa je nastala tudi nova pesmica »Če-čebelice«, ki jo je po naročilu ČZS uglasbil ansambel Čuki. V sklepni fazi je še snemanje 15-mi-nutnega animacijskega filma za otroke o kranjski sivki, katerega scenarij sta napisala Jože Potrebu- ješ (vodja ansambla Čuki) in Ribič Pepe. Premiera bo septembra letos. Vse te dejavnosti so namenjene dodatni promociji čebelarstva, predvsem pri najmlajših. Film bodo vse OŠ in vsi vrtci prejeli do »medenega zajtrka«, ki bo tako kot vsako leto tretji petek v novembru. Boštjan Noč, predsednik ČZS Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI! OBVESTILA ČZS Program zaščite kranjske čebele v Sloveniji Minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan je 25. maja 2010 imenoval delovno skupino za pripravo programa zaščite kranjske čebele. V delovno skupino so bili imenovani: prof. dr. Janko Božič (Biotehniška fakulteta), dr. Metka Pislak Ocepek (Nacionalni veterinarski inštitut), Boštjan Noč (ČZS), Domen Jaklič (Medex), Boštjan Brecl (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - MKGP) in avtor tega prispevka. Naloga delovne skupine je bila priprava predloga programa celostne zaščite kranjske čebele, ki vključuje ohranjanje pasemske čistosti kranjske čebele, zdravstveno varstvo, tehnologijo čebelarjenja, ekonomiko, trženje in promocijo čebelarstva. Na prvem sestanku delovne skupine smo njeni člani ugotovili, da nismo pristojni za vsa omenjena področja, zato smo se z MKGP dogovorili, da se bomo v programu osredotočili zgolj na dve usmeritvi, ki sta po našem mnenju za Slovenijo ključni: • ohranitev avtohtone populacije kranjske čebele in njene diverzitete ter • ohranitev enakomerne in zadostne poseljenosti Slovenije s čebeljimi družinami. Na drugi sestanek delovne skupine smo povabili še druge strokovnjake s področja čebelarstva ter skupaj z njimi določili prednostne naloge, ki podpirajo dogovorjene usmeritve. Tako je delovna skupina spomladi pospešeno pripravljala program zaščite kranjske čebele ter osnutek programa posredovala v pregled članom strokovnega sveta PRO. Skupaj z njimi smo program pregledali in ga dopolnili ter dopolnjenega 10. junija oddali na MKGP. Zdaj bo ministrstvo program preučilo, nato pa bo sledila približno dva meseca trajajoča javna razprava, ki se bo končala z okroglo mizo, na kateri bomo v program vnesli še predloge preostale zainteresirane čebelarske javnosti. Na koncu pričakujemo, da ga bo potrdila tudi Vlada RS, tako da bo pridobil nacionalno veljavo. Naj na koncu omenim, da je delo v delovni skupini nemalokrat naporno, predvsem zato, ker se strokovna mnenja ob nekaterih vprašanjih krešejo in je težko najti »najboljše« rešitve. Menim, da so različni pogledi na čebelarstvo potrebni, zato že zdaj vabim vse zainteresirane, da sodelujejo v javni obravnavi in podajo svoje predloge za izboljšanje programa, saj bodo na ta način konstruktivno sodelovali pri izboljšanju razmer za čebelarstvo v prihodnje. Dr. Peter Kozmus, vodja delovne skupine za pripravo programa zaščite kranjske čebele Obvestilo organizatorjem prireditev Glede na to, da čebelarska društva pogosto organizirajo različne prireditve, na katerih je predvajana tudi glasba, vas želimo seznaniti z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 - UPB3 - v nadaljevanju ZASP), ki v svojem 159. členu določa, da so prireditelji kulturno-umetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki avtorskih del dolžni predhodno pridobiti pravice, tj. dovoljenje za javno objavo avtorskih del, v petnajstih dneh po objavi pa Združenju SAZAS poslati sporede vseh uporabljenih del. Prav tako 156. člen ZASP-a in 13. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. l. RS, št. 138/06) določata, da mora uporabnik Združenju SAZAS najpozneje 15 dni po izvedbi poslati točne finančne podatke, ki so podlaga za izračun avtorskega nadomestila. Obrazec za prijavo prireditev najdete na spletni strani www.sazas.org . Želimo vas seznaniti tudi s pravilnim tolmačenjem določbe 4. odst. 151. čl. Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP). Omenjeni člen določa, da lahko avtor, ki je hkrati tudi glavni izvajalec vseh izvedenih del na prireditvi, svojo glasbeno avtorsko pravico iz 1. točke 147. člena ZASP upravlja individ- ualno. To pomeni, da gre za izjemo od obveznega kolektivnega upravljanja z avtorsko pravico. Tako individualno upravljanje je mogoče le, če je glavni izvajalec vseh del, ki bodo izvajana na prireditvi, hkrati tudi imetnik glasbene avtorske pravice (tj. avtor glasbe, besedila in aranžmaja), v tem primeru pa je obvezno treba izpolniti Obrazec za individualno upravljanje avtorske pravice avtorja/izvajalca. Organizator mora v skladu z ZASP-om najpozneje 15 dni po izvedeni prireditvi posredovati v celoti izpolnjen obrazec SAZAS-1 (spored izvedenih del), za njegovo točnost pa materialno in kazensko odgovarja s svojim žigom in podpisom. Seznanjamo vas tudi s tem, da je Združenje SAZAS v skladu z ZASP-om dolžno nadzirati dejansko uporabo izvedenih del na posamezni prireditvi, zato nadzor izvaja s svojimi zastopniki na terenu. Vsi obrazci in Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del, so objavljeni na spletni strani: www.sazas.org. Celoten odgovor SAZAS-a najdete na www.czs.si. Vir: Odgovor ge. O. G. Wertl (SAZAS) po elektronski pošti z dne 17. maja 2011 Tanja Magdič, svetovalka JSSČ za ekonomiko Zakaj ne kumafos - skrb za varne čebelje pridelke V prejšnji številki SČ smo pisali o spremembi Operativnega programa za zatiranje varoj v letu 2011. Največja sprememba je umik kumafosa kot osrednje učinkovine za zatiranje varoj. Poglavitni razlog za to je skrb za varnost čebeljih pridelkov. Med preiskavami pomorov čebel je bila namreč v čebelah in cvetnem prahu ugotovljena višja vsebnost kumafosa, v cvetnem prahu celo 280 Mg/kg, ta količina pa precej presega najvišjo dovoljeno mejno vrednost za kumafos v medu (ta je 100 Mg/kg). Tudi na ČZS smo v analizo oddali vzorce čebel, starega satja s cvetnim prahom in deviškega satja. Ugotovili smo, da vosek vsebuje tako kumafos kot tudi taufluvalinat (sredstvo že več let ni registrirano za zatiranje varoj), pa tudi pesticide, ki jih uporabljajo v sadjarstvu. Celo deviški vosek divje gradnje vsebuje kumafos in taufluvalinat. Ti rezultati jasno kažejo, da slovenski vosek vsebuje akaricide in da ti preha- jajo celo v deviški vosek. Naša težnja po umiku kumafosa iz programa je torej več kot utemeljena! Še več: potrebni bodo dodatni ukrepi, da bomo naš vosek čim prej očistili teh sredstev, saj jih predelava voska v satnice ne uniči. Naš porabnik si zasluži samo najboljše, zato se moramo teh ukrepov lotiti čim prej. Tudi komisija za apiterapijo pri ČZS podpira spremembo programa in čebelarje poziva k uporabi čim bolj naravnih sredstev za zatiranje varoj in k čebelarjenju, ki bo čim bolj v skladu s sonaravnim načinom čebelarjenja (satnice iz neobremenjenega voska ali celo čebelarjenje samo s trakovi satnic ^). Zavedati se je namreč treba, da so med in drugi čebelji pridelki za naš organizem koristni samo, če so kakovostni in če ne vsebujejo škodljivih snovi. Andreja Kandolf, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Med višje kakovosti - Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo Dodobra smo že zakorakali v čebelarsko sezono, skrb in delo s čebelami ob ugodnih vremenskih razmerah in drugih pogojih, pa se nam obrestujeta tudi letos. Ko so mediščni sati v panju polni in ko ocenimo, da je med zrel, se pripravimo na točenje, ki je že od nekdaj čebelarjevo najljubše opravilo. Točenja medu se je treba lotiti zelo skrbno in vestno, kajti z malomarnim ravnanjem lahko vplivamo na kakovost in varnost medu. Ker nam naravne danosti in upoštevanje higienskih zahtev omogočajo pridelavo kakovostnega medu, se čebelarji združujemo v kakovostne sheme, katerih namen je opozoriti na naš kakovosten pridelek. Ena izmed teh shem je tudi Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (SMGO), v katero je do zdaj vključenih 212 čebelarjev. Sistem predpisuje strožja merila kakovosti medu, kot jih določa Pravilnik o medu (Ur. l. RS, št. 4/2011). Na podlagi več let trajajočih analiz je bilo ugotovljeno, da velika večina v Sloveniji pridelanega medu ustreza tem strožjim zahtevam, če je med tudi ustrezno shranjen. Sistem med drugim zahteva, da v medu ne sme biti več kot 18,6 % vode ter da je HMF največ 15 mg/kg. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo mora biti pridelan izključno na ozemlju RS, glede na naše pestre naravne razmere pa to gotovo ni težava, saj nam omogočajo pridelavo različnih vrst medu. Z vključevanjem v kakovostno shemo poskrbite tudi za boljšo prepoznavnost svo- jega medu, saj porabnikom ponudite kakovostnejši med znanega izvora. Na večjo kakovost in prepoznavnost medu opozorite s prelepko Slovenski med, seveda pa ne smete pozabiti, da mora biti tudi nalepka pravilno označena z vsemi potrebnimi oznakami. Delovanje v sistemu zahteva, da zelo vestno vodimo predpisane evidence. Te za čebelarja niso nikakršna dodatna obremenitev, seveda če redno zapisujemo vse potrebne podatke. Ob morebitni nejasnosti sicer za pomoč vedno lahko prosite terenske svetovalce ali svetovalce JSSČ. Vso potrebno dokumentacijo najdete na spletni strani www.slovenskimed.si v rubriki SMGO ali na sedežu ČZS. Slovenski čebelarji pridelujemo kakovosten med in prav je, da na to opozorimo tudi porabnike. Ugotovljeno je, da je za naše zdravje in počutje izjemno pomembno uživanje medu iz domačega okolja, ozaveščeni porabniki pa temu iz dneva v dan namenjajo vse večjo pozornost. Zanje je zelo pomemben tudi znani izvor. Sezona prodaje medu se bo šele dobro začela, in zakaj torej ne bi izrabili naših naravnih danosti, svojega vestnega in natančnega dela pri pridelavi medu ter privoščili svojim kupcem le med višje kakovosti. Več informacij dobite tudi, če pokličete po telefonu: 01/729 61 29 (Nataša Lilek, Tomaž Samec) ali 01/729 61 02 (g. Anton Tomec). Nataša Lilek, svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane Računsko sodišče pregledalo poslovanje ČZS Računsko sodišče RS je leta 2010 revidiralo pravilnost poslovanja ČZS v letu 2009. Revizijsko poročilo, štev. 326-1/2010/39 z dne 10. 5. 2011, smo prejeli 11. 5. 2011, poročilo pa je bilo hkrati tudi javno objavljeno. Računsko sodišče je glede pravilnosti poslovanja ČZS izreklo mnenje s pridržkom. Ugotovitve Računskega sodišča, zaradi katerih je izreklo mnenje s pridržkom, se nanašajo na posamezne delovne napake, ki nimajo neposrednega vpliva na pravilnost poslovanja in poročanja v letu 2009. Vse ugotovljene nepravilnosti smo doslej že odpravili. Računsko sodišče je v zaključnem mnenju poudarilo, da je ČZS v letu 2009 sicer v vseh pomembnejših pogledih poslovala v skladu s predpisi in usmeritvami. Pregled pravilnosti poslovanja, ki ga je opravilo Računsko sodišče RS, torej potrjuje, da ČZS posluje dobro in pravilno. Anton Tomec, tajnik ČZS Delo čebelarja v poletnem času V teh mesecih, ko sonce pripeka, je tako kot za vsako drugo živo bitje treba tudi za čebele poskrbeti, da imajo stalno oskrbo z vodo. Higienski napajalnik za čebele si lahko preprosto naredite tako, kot je predstavljeno v SČ, št. 5, str. 168. Seveda pa v tem obdobju ne smemo pozabiti na spremljanje naravnega odpada varoj. Poleti je tako pri čebelah zelo veliko dela, in če se pojavijo težave, imajo čebelarji možnost brezplačnega svetovanja, ki ga v okviru Javne svetovalne službe v čebelarstvu pri ČZS izvajajo terenski svetovalci v čebelarstvu. Seveda so njihovi nasveti na voljo tudi čebelarjem začetnikom, saj ti na začetku svoje čebelarske poti še kako potrebujejo pomoč pri delu s čebelami. Poleg tega terenski svetovalci izvajajo tudi meritve medu, če jih za to prosijo čebelarji. Pri njih opravi- jo terensko analizo medu, torej ugotovijo vsebnost vode v medu in izmerijo njegovo električno prevodnost. Jeseni bodo terenski svetovalci izvajali delavnice o interni kontroli medu in oskrbi čebel za pre-zimovanje. ČD, ki želijo te delavnice organizirati za svoje člane, naj se o tem dogovorijo po telefonu, št. 040/436 517. Za konec želim obvestiti čebelarje, ki so pristopili k Priznani rejski organizaciji, da v svojem čebelarstvu izvajajo tudi osnovno odbiro. Poleg tega pa je naloga čebelarja, vključenega v Priznano rejsko organizacijo, da v obdobju petih let najmanj dvakrat pokliče terenskega svetovalca ter da skupaj z njim pregleda čebele in izpolni vprašalnik o osnovni odbiri. Tomaž Samec, svetovalec JSSČ za zagotavljanje varne hrane Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 8. jul. 18.30 Priprava čebel na prezimovanje Franc Podrižnik Kokarje-Laze, zgornji taborni prostor g. Podrižnik Sotočja 030/604 068 Razpis za čebelarske mojstre Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je 4. aprila 2011 objavila razpis za opravljanje izpita za čebelarskega mojstra. Prijave kandidatov za izpit zbirajo od 5. aprila 2011 do 31. decembra 2011. Glede na to na ČZS zbiramo predprijave interesentov za opravljanje izpita za čebelarskega mojstra. Interesente bomo povabili na informativni sestanek, ki bo konec avgusta na sedežu ČZS. Na njem jim bomo predstavili potek izpita, potek priprav na izpit ter financiranje izpita. Predprijave (ime, priimek, naslov, tel., e-pošta) pošljite na info@czs. si oz. jih sporočite po tel.št.: 01/729 61 00. Dodatne informacije dobite v Obrtno--podjetniškem izobraževalnem središču, tel.: 01/583 05 00, ali na www.ozs.si/prispevek. asp?IDpm=1781. Posodobitev opazovalnih postaj ONS Opazovalno-napovedovalna služba mede-nja pri ČZS načrtuje, da bo v letu 2012 posodobila mreže elektronskih tehtnic po Sloveniji. Za ta namen vabimo izdelovalce tehtnic in inovatorje, da se nam pridružijo pri iskanju najboljše mogoče rešitve za kar najučinkovitejše in energetsko varčno spremljanje in zapisovanje podatkov o medenju. Svoje ponudbe, predloge in ideje nam lahko posredujete po e-pošti na naslov: jure.justinek@czs. si, po tel. št.: 041/644 217 ali po pošti na sedež ČZS, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, s pripisom »Za ONS«. Jure Justinek, ONS Posodobitev dvoran v CCS Pri pregledu izpolnjevanja planskih ciljev ČZS opažamo, da zadnjih nekaj let ne dosegamo zastavljenih ciljev pri trženju naše dvorane Antona Janše. Vzroka sta vsaj dva. Prvi je splošna gospodarska kriza, drugi pa nezadostna funkcionalnost dvorane za zdajšnje potrebe. Poleg tega imamo v zadnjem obdobju veliko težav z oddajo gostinskega lokala v najem, tako da to še dodatno otežuje uspešnost oddaje dvorane za seminarski turizem. ČZS sicer s svojimi dejavnostmi povečuje potrebe po uporabi dvorane za izobraževanja in promocije. Še to poletje bo ČZS gostiteljica petih skupin iz tujine, ki se bodo tu izobraževale. Zaradi tega smo se na kolegiju predsednika že lani odločili za posodobitev dvorane, v okviru katere želimo izboljšati kakovost prezračevanja, posodobiti avdiovizualno opremo in osvežiti podobo dvorane. Načrtovali smo, da bi prenovo končali do sredine septembra letos, vendar nam tega roka verjetno ne bo uspelo ujeti, ker bomo morali dela oddati z javnim naročilom, to pa zahteva določen čas. Poleg tega skušamo zdaj tudi nekoliko racionalizirati projektantske predloge. Skratka, posodobitev dvorane naj bi bil prvi korak, da bi skupaj s podnajemnikom gostinskega lokala, trgovino s čebelarsko opremo in dejavnostmi ČZS izboljšali gospodarjenje našega Čebelarskega centra Slovenije. Jožef Smrkolj, predsednik komisije za ekonomiko čebelarjenja Gostišče »Pri čebelici« z novim gostincem Vodenje gostišča »Pri čebelici« je 21. junija prevzelo podjetje Klakočer in hči, d. n. o. ter napovedalo popestritev kulinarične, strokovne in družabne ponudbe. Na voljo bodo dopoldanske malice, jedi z žara na oglje, odojek, ponudilo pa bo tudi možnost organizacije poročnih slavij, obletnic, piknikov in otroških rojstnodnevnih zabav z animatorji. V_> Aritours in Čebelarska zveza Slovenije vabita na strokovno ekskurzijo v ARGENTINO z obiskom APIMONDIE 2011 Argentina je znana kot dežela tanga in nogometa, ognja in ledu, pisane narave in divjih živali ter kot dežela radovednih in strastnih ljudi, ki ljubijo življenje! V Argentino se je v prejšnjem stoletju izselilo več kot 31.000 Slovencev, ki so se v novi domovini organizirali v močne skupnosti, med našo ekskurzijo pa bomo obiskali skupnosti v Buenos Airesu in Barilocheju. Strokovna ekskurzija za čebelarje bo potekala od 20. 9. do 2. 10. 2011 (13 dni). CENA na osebo, izračunana januarja 2011 za 30 prijavljenih oseb je 3.390 EUR. Celoten program je objavljen na spletni strani ČZS: http://www.czs.si/novice_podrobno.php?sif_no=1664. Prijave sprejemamo v agenciji Aritours v Mariboru do zasedbe prostih mest. Ker se cene letalskih prevozov zvišujejo z bližanjem datuma odhoda, priporočamo hitro prijavo za zagotovitev ugodne cene. Končna cena potovanja je odvisna od cen letalskih kart, zato se lahko še spremeni. Dokončna cena potovanja bo določena na dan potrditve potovanja. Možnost plačevanja na obroke. Za podroben program in druge informacije pokličite v agencijo Aritours, tel. št.: 02/252 16 19, ali pišite na info@aritours.si. Poziv k zbiranju vzorcev V prejšnji številki SČ smo objavili poziv k zbiranju vzorcev medu za analizo. Obveščamo vas, da bo analize opravljal laboratorij ČZS, analize ostankov akaricidov pa Kmetijski inštitut Slovenije. Prosimo vas, da vzorce za analizo čim prej pošljete na ČZS, saj je število analiz omejeno. Za zdaj je na voljo še 50 analiz v prvem paketu, 20 analiz v drugem paketu, 60 analiz v tretjem paketu, 0 analiz v četrtem paketu in 240 analiz v petem paketu. Vzorcev, prejetih po 31. juliju 2011 oz. po zapolnitvi prostih mest, ne bomo mogli analizirati. Količina medu za analizo je 900 g. Vsak čebelar lahko v analizo odda več vzorcev hkrati, vendar največ tri, za po- samezni vzorec pa lahko izbere največ dva paketa analiz. K vzorcu priložite obrazec, ki je objavljen na spletni strani ČZS, ali pokličite go. Andrejo Kandolf Borovšak (01/729 61 33 ali 040/436 514), obrazce pa lahko dobite tudi pri terenskem svetovalcu ali predsedniku društva. Analiza v sistemu interne kontrole ni uradna analiza, temveč je zgolj koristna orientacija in pomoč čebelarju. Rezultati ostanejo zaupni. Zaradi množične uporabe kumafosa v minulem letu čebelarje pozivamo, naj svoj med dajo v analizo vsebnosti kumafosa, saj bodo le tako vedeli, kakšno je stanje v njihovem čebelarstvu. PRIJAVNI OBRAZEC ZA INTERNO KONTROLO MEDU 2011 Ime in priimek čebelarja Naslov čebelarja: ulica, poštna številka, pošta Telefonska številka: Datum točenja Številka čebelnjaka: SI: Serija (lot) medu Paket 3: ostanki kemičnih sredstev za zatiranje varoj - akaricidov v medu: določanje kumafosa in razpadnih produktov amitraza; Paket 4: posamezni parametri, za primer ko želijo čebelarji preveriti samo npr. ustreznost skladiščenja (vsebnost HMF, DN), vsebnost vode, pelodno sliko; Paket 5: senzorična ocena za posamezno vrsto medu, vsebnost vode in električna prevodnost. □ 1. □ 2. □ 3. □ 4. □ 5. Pašni okoliš, kjer so čebele nabirale medičino/mano Čebelarjevo mnenje o vrsti medu Kateri paket ste izbrali? Prekrižajte kvadratek pred želenim paketom. Izberete lahko največ dva paketa. Paket 1: kakovostni parametri po Pravilniku o medu (vsebnost vode, električna prevodnost, vsebnost HMF, diastazna aktivnost, vsebnost prostih kislin, vsebnost netopnih snovi, vsebnost sladkorja); Paket 2: označevanje medu po botaničnem poreklu glede na Pravilnik o medu (določitev medu po botaničnem izvoru: pelodna analiza, senzorična analiza, vsebnost vode, električna prevodnost); V primeru, da ste izbrali paket številka 3 izpolnite še na sledečo rubriko. Uporabljena sredstva za zatiranje varoj v zadnjih treh letih: Leto 2008 sredstva:_ Leto 2009 sredstva Leto 2010 sredstva Izjavljam, da so podatki resnični in da sem vpisan v centralni register čebelnjakov. Datum: _ Podpis: Razpis tem za usposabljanja ONS Opazovalno-napovedovalna služba razpisuje teme za usposabljanja čebelarjev, ki bodo potekala od septembra do decembra 2011. Čebelarska društva lahko vloge za izvedbo usposabljanj (tema in kontaktna oseba) pošljejo g. Marku Borku na e-naslov: marko.borko@czs.si ali po pošti na naslov ČZS. Zadnji rok za oddajo vlog je 15. julij 2011! V navedenem obdobju bo mogoče vsak mesec izvesti največ štiri usposabljanja, teme pa so: • nektarne paše in • gozdne paše. Jure Justinek, ONS E-časopis - najhitrejša pot obveščanja V zadnjem obdobju pogosto slišimo govoriti javi vsak imetnik elektronske pošte. Po prijavi bo o vstopu v »informacijsko dobo«, o »informacijski družbi« ter informacijski tehnologiji. Tudi na ČZS smo že pred leti stopili v korak s časom in na spletnih straneh www.czs.si odprli rubriko E-ČASOPIS. V ta način obveščanja se lahko zelo preprosto pri- na svoj elektronski naslov prejemal novice s področja čebelarstva, tako da bo sproti informiran o dogajanjih doma in tudi po svetu. Vabljeni v vpis na E-ČASOPIS. Vlado Auguštin PRODAMI Revije Slovenski čebelar od 2000 do 2010, cena po dogovoru, tel.: 031/427 958. Kip sv. Ambroža v naravni velikosti, hrast, tel.: 031/241 254. Lipove deske za panje ali satnike, debelina 30 mm, tel.: 040/211 346. Ajdo, kranjsko sivo, primerno za setev, prodam, tel.: 041/657 533. Cvetni prah, propolis, vosek, akacijev med in matični mleček, odlična kakovost, na voljo vse leto, tel.: 041/965 939. Svež, zamrznjen osmuka-nec, tel.: 041/990 360. Suh cvetni prah in čebele na satju, tel.: 040/249 323. Vrhunski med, brez dodatka vode, 100 odstoten med, tel.: 051/243 866. Svež matični mleček lastne proizvodnje; iščem čebelarje za sodelovanje pri prodaji, tel.: 031/667 338 (po 20 uri). 150 kg cvetličnega, 700 kg akacijevega in 600 kg medu oljne ogrščice, v sodih po 50, 100 in 150 kg, tel.: 070/863 396. Cvetlični med, tel.: 041/575 477. Cvetlični med, letošnje točenje, tel.: 051/225 916. Cvetlični med, letošnji, 6 EUR/kg, tel.: 031/613 294. Akacijev, lipov in gozdni med (Goriško), tel.: 041/975 393. Letošnji, kakovosten cvetlični med, lahko tudi v refuzi, tel.: 031/613 294. Letošnji cvetlični, gozdni, smrekov med večja količina, možna dostava po vsej Sloveniji, tel.: 041/385 620. 300 kg akacijevega medu in 200 kg kostanjevega medu, tel.: 040/589 096. 6 čebeljih rojev na 5 AŽ-sa-tih, tel.: 03/567 41 84, 041/221 197. Različne sorte medu, tel.: 041/214 866, 031/274 933. Cvetlični med, pakiran po 15 kg neto, in testne vložke za spremljanje odpada varoj, tel.: 041/988 211. Označene čebelje matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS ter družine na LR- in AŽ-satih, tel.: 051/325 369. Roj na 7 satih (Višnja Gora ali Ljubljana), tel.: 041/524 090. 4 čebelje družine na 10 AŽ-satih, tel.: 041/532 386. 5 čebeljih družin, vzrejenih v 7-satarjih, tel.: 041/473 264. 9 družin na 7 satih za 500 EUR, ali menjam za rabljene pra-šilčke na 7, 5, 4 satov (Ljubljana ali Višnja Gora), tel.: 041/524 090. 20 čebeljih družin na 10 AŽ-satih, s panji ali brez njih (Maribor), tel.: 02/251 21 21. 10 novih AŽ 10-satarjev, tel.: 040/253 874. AŽ-panje, 10-satne, NOVE, več kosov, tel.: 040/723 524. 10 novih AZ 10-satarjev, 10 novih AZ 7-satarjev ter cvetni prah, tel.: 031/501 801 (po 19. uri). Nove AŽ-panje 10-satarje, čebelje družine na 10 AZ-satih in 4-satno točilo z motorjem ali brez njega (Slovenska Bistrica), tel.: 031/436 547. Nov 2/3 LR-panj (podnica, 5 naklad z okvirji, matična rešetka, pitalnik in streha), cena: 120 EUR, tel: 041/710 873. 12 LR-panjev, skupaj s čebelami, tel.: 031/563 002. 2/3 LR-naklade, dobro ohranjene, rabljene samo tri sezone, tel.: 031/652 829. Prikolico za 60 AZ-panjev, dvoosna, tel.: 041/784 941 (po 20. uri). Seme ajde, 0,70 EUR/kg, tel.: 031/377 991. Dva zložljiva čebelnjaka z 8 in 10 AZ-panji ter stiskalnico za satnice (Seražin), tel.: 01/836 13 07. Novo grelno komoro za taljenje medu, do 50 kg, tel.: 041/495 089. Novo točilo za 8 DB, 8 LR in 4 AŽ-satnike, uporabljeno enkrat, zaradi nakupa samoobračalnega, tel.: 041/278 425. Točilo na 4 sate, ugodno, tel.: 01/709 17 94. Ometalnik za čebele »Peterka« ter 9- in 10-satne zaklade, tel.: 041/580 033. Posodo za med, debelosten-ski INOX, 100 kg, cena 100 EUR, tel.: 031/581 613. Ometalnik za čebele, rabljen eno sezono (Kočevje), št.: 031/389 605. Opazovalni panj za dva sata LR, v zameno vzamem satnice (Goriška Brda), tel.: 041/451 816. KUPIM Vse sorte slovenskega medu, tel.: 040/477 473. Grajševe panje, tel.: 040/426 736. LR-panje, 1/1 ali 2/3, tel.: 051/353 502. Nakladne panje in točilo za med, nerjaveče ali plastično, na elektriko, tel.: 070/814 182. Potopni grelec za med, tel.: 040/163 704. Čebelnjak s celotno opremo, za čebelarje, tel.: 051/362 335. Lepo ohranjen AŽ 10 satar (Notranjska), tel.: 031/633 162. POPUSTI ZA CLANE ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE APIS M^ D 4-odstotni popust* Čebelarstvo Rihar-Kocjan 4-odstotni popust* Čebelarstvo LUCKA 4-odstotni popust* 10-odstotni popust* ^ itport cvAtar 4-odstotni popust* Posamezna podjetja članom ČZS omogočajo nakupe s popusti. ČZS išče še dodatne popuste in ugodnosti za svoje člane. ' Podrobnejše podatke o popustih najdete na spletni strani ČZS: www.czs.si all v uredništvu revije Slovenski čebelar, tel,: 01/729 61 14. VZREJA MATJC S TVO dREMELJ «m M liRHMEfcJ, Janez Dremelj, Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litij GSM: 041/836 050, 041/779 119 Tel.: 05/971 06 23 e-pošta: cebelarstvo.dremelj@volja.net Sprejemam naročila za matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev, zrele matičnike in druge čebelje pridelke. Matice so označene, lahko jih prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Čebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Trotnjek Žižki 93, 9232 Črenšovci Pri nas dobite kakovostne in označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti, tudi v tujino. Tel.: 041/886 652 ali 02/570 18 1 7 (zvečer) TRGOVINA Gosposka 3, 3000 Celje Ä ■ Delovni čas ^ - ' jft Pon.-pet. od 8.00 do 15.00 Sreda od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 'rfV Sobota od 8.00 do 12.00 UP PONUJAMO VAM: I-čebelarsko zaščitno opremo, opremo in pribor -sladkorne pogače MEDOPIP ~med in druge čebelje pridelke -darilni program in kozmetika na podlagi čebeljih pridelkov -kozarec za slovenski med in drugo embalažo ČBBBLCA ©DKUPUJI Možnost naročanja prodajnih artiklov po telefonu, faksu ali e-pošti. I............... Tel./faks: 03/544 17 23; mail: trgovina.cebBlca@amis.net Zu člane ČEBUARSKE ZVEZE SLOVENIJE pri nakupu z gotovino v vrednosti v 264 tnkia.brczplaErGf , Slovenski čebelar 7-8/2011 Letnik CXIII gjIfHP^ Vzreja čebeljih matic HENRIK ZALETELJ Fužina 59, 1303 Zagradec TEL.: 01/788 60 86, GSM: 041/775 333 E-POŠTA: zaletelj.henrik@gmail.com • Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke. Vzreja poteka pod nadzorom KIS. • Naročila sprejemamo po telefonu ali po e-pošti. VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ Ivan Dremelj Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji tel.: 01/899 11 31, GSM: 041/656 056 Sprejemam prednaročila za oprašene in neoprašene označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev in zrele matičnike. V drugi polovici sezone bodo matice cenejše. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. MATICE ČEBELARSTVA PISLAK Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami Vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Zaradi velikega zanimanja Vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Prevzeti jih je mogoče osebno, lahko pa Vam jih pošljemo tudi po pošti. 031/ 734 905 ali 02/ 796 10 51 (med 8.00 in 11.00 uro) Čebelarstvo PISLAK Apače 303,2324 Lovrenc na Dravskem po||u info@cebelarstvo-pislak.si • www.cebelarstvo-pislak.si DRAGO GABRIC 1940-2010 V mrzlih decembrskih dneh, ko je narava tiho legla k počitku, je ČD Senovo--Brestanica izgubilo svojega dolgoletnega člana Draga Gabriča. Poleg neizmerne volje do življenja je pokojni Drago gojil še eno veliko ljubezen - čebelarjenje. Član ČD Senovo-Brestanica je postal leta 1983. V svojem idiličnem čebelnjaku si je ob marljivih čebelah nabiral moči in energijo za življenje, ki ga je neizmerno cenil. Čebelaril je povprečno s 5 do 15 čebeljimi družinami. Kljub ne najboljšemu zdravju si je nenehno prizadeval biti tudi dejaven član društva, veselil se je slehernega uspeha, ki smo ga dosegli skupaj, posebej ponosen pa je bil na čebelarski dom, v katerega je rad zahajal. Spoštovani Drago! Hvala za tvojo pomoč pri razvoju in krepitvi čebelarstva. Pogrešali te bomo. ČD Senovo-Brestanica ŠTEFAN HARKAI 1948-2011 Ko je pomlad začela kazati prve znake prebujanja in ko so se čebele že pripravljale na spomladanski razvoj, čebelarji pa na prve posege v čebelje panje, je čebelarje ČD Pu-conci globoko pretresla novica, da nas je za vedno zapustil član in predsednik našega društva, prof. Štefan Harkai. Vedeli smo za njegovo hudo bolezen, vendar smo še vedno upali, da jo bo premagal, saj nam je pred približno mesecem dni povedal: »Bolje se počutim in zato sem spet pripravljen prevzeti naloge predsednika društva.« Zahrbtna bolezen je bila močnejša in od njega smo se na pokopališču v Puconcih poslovili 2. marca 2011. Štefan se je za čebele zanimal že v rani mladosti. Kot otok kmečkih staršev je imel zelo rad naravo, predvsem čebele. Prve učne ure čebelarjenja je imel pri svojem očetu, od katerega je pozneje prevzel čebele in začel samostojno čebelariti. Ljubezen do narave in čebel ga je gnala naprej. Tako je svoje čebelarstvo povečeval do 150 čebeljih družin. Postal je tudi prevaževalec. Leta so hitro minevala in Štefan je začutil potrebo po organiziranosti, izobraževanju in druženju. Leta 1981 se je včlanil v ČD Puconci in hkrati tudi v ČZ Murska Sobota in ČZS. S članstvom v ČD je kmalu začel prevzemati tudi vedno večje odgovornosti. Leta 1996 smo ga izvolili za predsednika ČD Puconci. Na tem položaju je ostal vse do svoje pre-rane smrti. Štefan Harkai je bil zelo dejaven vse od svojih čebelarskih začetkov. S svojimi predlogi je veliko prispeval k ustanovitvi čebelarskega krožka na OŠ Pucon-ci, zadnja leta pa je bil tudi mentor za praktični del čebelarjenja. Pomoči in nasvetov ni zavrnil nikomur, niti mlajšim niti bolj izkušenim čebelarjem. Veliko skrb je namenjal zdravstvenemu varstvu čebel. Kot predsednik ČD Puconci je bil glavni organizator ter nosilec izdelave pašnega katastra in pašnega reda za območje občine Pucon-ci. Bil je tudi upravljavec pašnega reda ČD Puconci. V letih 1994-1996 je bil predsednik nekdanje ČZ Murska Sobota. V teh letih si je prizadeval za ureditev pravnega in ekonomskega položaja čebelarjev. Leta 2003 smo pomurski čebelarji ustanovili novo organizacijo - Čebelarsko zvezo društev Po-murja, katere soustanovitelj je bil tudi prof. Harkai. Od ustanovitve ČZDP je bil tudi član UO ČZDP in predsednik komisije za promocijo čebelarjenja pri ČZDP. Štefan je bil dejaven tudi pri drugih akcijah, ki so bile kakor koli povezane s čebelarstvom v ČD Puconci, ČZDP in ČZ Slovenije, kot so npr. Zlata kijanca, Medeni zajtrk v vrtcih, ocenjevanja medu (osvojil je naslov šampi-ona za akacijev med), Kmetijsko--živilski sejem v Gornji Radgoni ^ Tesno je sodeloval z drugimi društvi in organizacijami, s krajevnimi skupnostmi in Občino Pu-conci. Njegovo vsestransko delovanje, njegove dosežke in uspehe so opazili na vseh ravneh, od ČD Puconci do ČZS, zato je za svoje Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Pri nakupu več kot 10 matic vam priznamo 10 % popust. Čebelarstvo KAPUN Vaneča 70 a, 9201 Puconci Tel.: 031 703 603 e-pošta: stanko.kapun@gov.si zasluge pri razvoju slovenskega čebelarstva prejel vsa najvišja priznanja ČZS: odličja Antona Janše III., II. in I. stopnje in zlato priznanje Petra Dajnka, najvišje priznanje ČZDP. Štefanovo življenje ne bi bilo popolno brez čebel. Te žuželke so bile njegova velika ljubezen in so ga spremljale vse življenje. Ko bi se kot upokojenec lahko popolnoma prepustil uživanju sadov svojega plodovitega življenja in čebelam, ga je premagala zahrbtna bolezen. Štefan, hvala ti za vse, kar si storil za nas, za razvoj in napredek čebelarstva. Bil si velik, delaven, ustvarjalen, v napredek usmerjen človek. Takega te bomo čebelarji ČD Puconci ohranili v trajnem spominu. Štefan Varga, ČD Puconci AVGUŠTIN BOZJA 1946-2011 V začetku februarja, ko je ob lepem vremenu vse brenčalo pred panji, smo se poslovili od našega člana Avguština iz Malega Lipoglava. Član ČD Grosuplje je postal leta 2004, čebelaril pa je že od leta 1975. Da je znal dobro ravnati s čebelami, nam potrjujejo priznanja, ki jih je prejel za svoj med na mednarodnih ocenjevanjih. Svojo pripadnost društvu je dokazal z donatorstvom ob 100-letnici njegovega obstoja. Za prizadev- no delo s čebelami in v društvu je prejel bronasto odličje Franca Košaka. Svojo zavezanost čebelarstvu je dokazal tudi kot dejaven član sosednjega društva Ljubljana Moste-Polje, v katerem se je redno udeleževal društvenih dejavnosti. S svojim življenjem in delom je pokazal, da je ljubezen do čebel pomembna vrednota, ki ljudem omogoča lepše življenje. ČD Grosuplje in ČD Ljubljana Moste-Polje LOVRENC ALAUF 1924-2011 Bil je turoben sobotni dan, 19. februarja 2011, ko smo izvedeli, da je umrl član našega čebelarskega društva Lovrenc Alauf. Rodil se je leta 1924 v Besnici pri Ljubljani. Odraščal je v družini, v kateri je bilo deset otrok. Že kot zelo mlad fant je kot borec Pre-komorske brigade sodeloval pri osvobajanju Dalmacije in Primorske - vse do Trsta, v spopadih pa je bil tudi ranjen. Ljudje so ga imeli radi, saj je bil vesele narave. V veselje vseh je rad raztegnil svoj meh. Rad je imel naravo, zato je leta 1946 izpolnil svojo željo, kupil nekaj AŽ-panjev in začel čebela-riti. S tem je zapolnil svoje mirno družinsko življenje. Bil je vzoren in napreden čebelar ter dejaven član društva, za svoje delo pa je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Za čebelarstvo je navdušil tudi svojega sina, tako da je poslej on prevzel skrb za njegove čebele - v spomin na očeta, ki ga je uvedel v to plemenito dejavnost. »Saj čebelar ne umre nikdar, on se, kot čebela zlije v naravo, ki mu za čebelarjenje je dala dar.« ČD Ljubljana Moste-Polje PETER HAUZER 1988-2010 Lepega nedeljskega jutra, 25. aprila 2010, smo izvedeli, da se je ustavila življenjska pot našega člana Petra Hauzerja iz Cogetincev pri Cerkvenjaku. Rodil se je 27. maja 1988 v čebelarski družini, saj sta njegova oče in mati čebelarja z dušo in srcem. Z odraščanjem je vse bolj spoznaval tudi svet čebel. Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval na Srednji kmetijski šoli v Mariboru in jo tudi uspešno končal. Že leta 2003 je opravil začetni tečaj za čebelarja, leta 2007 pa je napisal še seminarsko nalogo o čebelarstvu. Medtem pa je seveda doma pridno pomagal pri čebelarskih opravilih. Kot dobri večletni prijatelji smo se veliko družili in družina Hauzer je bila vesela novice, da bomo zgradili društveni čebelnjak. Pridno so nam pomaga- GLUKOZNO-FRUKTOZNI SIRUP NAJBOLJŠA KRMA ZA ČEBELE ■ '7. Dobavitelj: SONLEN, d. o. o. - primeren je za krmljenje v vseh panjskih sistemih, rP~ Razborca4 - sirupa prej ni treba pripravljati, ...Tr Mlslinja ^^ -visok deleesuh^snovi, '^j,^^-stabilen in do|go obstojen. ^y^Faks: 02/885 76 87 _E-pošta: sonlen(8siol.net_ li, tudi Peter, ki se je leta 2009 skupaj s svojo mamo včlanil v ČD Markovci. Kot naš član je še z večjim veseljem prihajal med nas, prav tako pa je pridno pomagal doma pri vseh opravilih, še posebej pri snovanju čebelarskega muzeja. Žal je usoda hotela drugače in Peter ni dočakal niti odprtja društvenega čebelnjaka niti muzeja. Dragi Peter, kot mlad čebelar si storil in dosegel veliko, za vse še enkrat hvala in mirno spi. ČD Markovci MILAN ŠIBILA 1950-2010 V obdobju počasnega prebujanja pomladi, ko ob ugodnem vremenu čebele že zapuščajo svoje domove in iščejo prvi cvetni prah, nas je 18. februarja 2010 presenetila novica, da se je ustavilo srce našega dolgoletnega čebelarja in prijatelja Milana Šibile iz Tržca pri Vidmu. Milan se je rodil 12. maja 1950, po končani osnovni in poklicni šoli ter odsluženi vojaščini pa si je kot vsak drug tudi on ustvaril svoj dom in družino. Ker je žena izvirala iz čebelarske družine, je Milan poleg ljubezni do žene začutil tudi ljubezen do čebel. Počasi, a vztrajno je začel čebelariti in kmalu se je število njegovih družin povečalo na 300. Ob redni službi in delu s čebelami se je ukvarjal tudi s pridelavo matičnega mlečka in me- veliki podpori in pomoči žene, pozneje pa tudi sina Mitje in hčerke Mateje. V ČD Markovci je g. Milan opravljal različne naloge, od leta 1989 do 1997 pa je bil tudi predsednik društva. Pozneje se je redno vključeval v društveno delo, posebej pa je bil vesel vsakega novega člana. Ko smo začeli graditi društveni čebelnjak, nam je kot mizar veliko pomagal in se zelo veselil njegovega odprtja, žal pa ga ni več dočakal. Za svoje delo in pomoč v društvu je prejel odličji A. J. III. in II. stopnje. Dragi Milan - za vse še enkrat hvala in naj ti bo lahka domača zemlja. ČD Markovci LEOPOLD PODBRŠČEK 1923-2010 V začetl^^u februarja leta 2010 smo se na pokopališču v Kanalu ob Soči poslovili od Leopolda Podbrščka, dolgoletnega čebelarja in v zadnjih letih tudi častnega člana ČD Kanal-Brda. Bil je tudi ustanovni član društva. Čebe-lariti je začel kmalu potem, ko je prišel iz vojske. Prve čebele mu je podaril svak, ko je sam prenehal čebelariti. Kot električar je bil zaposlen v HE Plave, poleg tega pa je delal tudi na kmetiji, tako da mu obilica dela kljub velikemu veselju do čebel ni omogočala povečanja števila svojih panjev. Ko se je leta 1978 upokojil, je svoje čebelarstvo povečal na 30 denih pijač. Vse to je zmogel ob čebeljih družin. Zadnja leta je če- belaril s 15 AŽ-panji. Vsa leta mu je pri točenju medu, pri pridelavi drugih čebeljih pridelkov in pri njihovi prodaji zavzeto pomagala žena Marija. Za večletno delo v društvu je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Zahvaljujemo se mu za vse, kar je dobrega storil za naše društvo. Spominjali se ga bomo kot dobrega, poštenega prijatelja in ga ohranili v najlepšem spominu. ČD Kanal-Brda MEDARD SEVER 1927-2011 Pred l<^ratl<^im smo se na vipol-škem pokopališču poslovili od čebelarja Medar-da Severja. Rodil se je 15. aprila 1927 v Lol
  • danini bon je odlična kJeja za darilo. Na voljo v naši trgovini. NAROČENO BLAGO VAM LAHKO ODPOŠLJEMO S PAKETNO POSTO. Ph gotovinskem nakupu čebelarske opreme v vrednosti nad 50 EUR LOGAR TRADE d.o.o. priznamo č^larjem z veljavno čebelarsko izkaznico 4% popusta Poslovna cona A 41, 4208 Šenčur Popusti se med seboj ne seštevajo m ne velja kartica ugodnosti v^tel.: 04 251 94 10. info@logar-trade.si, www.logar-trade.si suce so simbolične y