344
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Reke 14. okt Neki 14 do 15 let star fant, kteri 86 je še le pred malo časom čevljarstva izučil, je svojega 24 let starega in oženjenega brata v nedeljo večer na malem tergn ob 9. ari z nožem tako strašno na vrata zabodel, daje k priči mertevna tla padel. C. k. žendarmerija ga je precej vjela in pravici izročila. — Kaj je azrok tega hudodelstva, se še prav ne ve. Nekteri terdijo, da je starši brat večkrat svojega mlajšega brata hudo in gerdo imel, in tudi kdaj ga pretepal; ko se je pa ta rokodelstva izučil, je mislil, da ma brat, če ravno starši, več zapove-dati ne sme. Hude misli ga obidejo, in vinjen zgrabi noz in umori pravega svojega brata. Izgled, kaj dela vino in največkrat slaba izreja. — Na to kaj bolj veselega. Že 24. unega mesca se je v naših krajih tergatev začela. Hvala Boga! krasne brajde v naši ljubi Liburnii, to je v Moščenicah, Lavranščini, Veprinaščini, Kastavščini, in tudi po nekterih gričkih blizo Reke, so se kaj dobro obnesle. Vina bo dosti, in prav dobrega, ker je to leto do kraja dozorelo. Zato se je nam zahvaliti okrajnim in srenjskim gosposkem, ktere so odločile čas, kdaj sme ktera vas ali soseska tergati. Sicer bi bili tudi letos, kakor druge leta primorani, iz scer dobrega in zdravega grojzdja prav kisel žvižgavec piti. Hvala torej tem gosposkam! — Samo mi Re-čani se moramo potožiti, da nam bližej morja postavljene brajde niso truda plačale. Tertna bolezen nas je tudi to leto hudo obiskala, in 9 delov vinskega pridelka vzela. Nekteri so poskušali grojzdjn z žveplom pomagati, ker so mislili, da je ta bolezen grojzdja to, kar so ljudem garje; ali žalibože! nič si niso s tem pomagali. ^*) — Kar pa druge pridelke zadeva, so se to leto tadi naše med pečine nanešene ^^) lehe in dolci dobro skazali, samo krompir semtertje čern postaja in gnije.           P. A. V. Grajenski.
Iz Ljubljane« Dunajski časnik ^Presse^ naznanja v svojem 244. listu štatistiški pregled narodov avstrianskih, sostavljen od sicer učenega barona Reden-a. Ne da bi hotli ta celi sostavek natanko pretresati, postavimo tu sem samo, kaj o Jugoslovanih govori, namreč: ;,Jugoslovanov je kake 4 milijone, namreč: Slovencov, Ven-dov, Gorencov, Dolenčev, KrajncovI tako imenovanih VandalovI? (na Ogerskem), Horvatov, Serbov in Bulgarcov. — Prosimo vas, žlahtni gospod štati-stikar, prekličlte berž ko berž; sicer pridete ob statistično vero! Memo grede povemo še, da v tem izvestenji pogrešamo med na drobno naštetimi nemškimi rodovi še Koče-varje, odcepljence frankovskega plemena, kakih 20,000 duš. — Včeraj zjutraj je v Ljubljani gorelo, drugič v 8 dneh. V stanici kočjaža T.... grofa se je unelo in je neki
*) Raznih pomočkov, kteri so bili doslej zoper tertno bolezen priporočani, niso skušnje nobenega kot gotovega poterdile. Tudi žvepljenje bolehajočih tert ni nic izdalo v hladnem in vlažnem vremena. V suhem in toplem vremena je tu in tam nekoliko pomagalo.
**) Leha je v primorji to, kar na Štajarskem slog ali ogun, in se od dolca le vtem različuje, da leha se imenuje zemlja na griču, dole C pak zemlja, ktera se dene med pecevnate doline, ki narveč po 12 in liD sežnjev obsegajo. Obodvojenam rodi vino, in tudi druge reci, ce se med terte ali brajde posajajo.
Škoda velika. — Z radostjo naznanimo, da so presvitli cesar zopet verlega moža poslavili; povzdignili so namreč sploh spoštovanega gospoda Karola K s. Raab-a, svetovavca C kr. deželne vladnije o njegovem prestopa v pokoj v žlahtni stan.