100 let Turistovskega kluba Skala Spletni dogodek, 29. 1. 2021 Konec januarja je v organizaciji Gornjesavska muzeja oziroma njegove enote Slovenskega planin- skega muzeja, potekal posvet, poimenovali so ga »kolokvij«, ob 100-letnici ustanovitve Turistovskega kluba Skala (TKS). V vabilu na posvet so zapisali: »Iz družine idealističnih, celo romantičnih, v gore zalju- bljenih rosno mladih ljudi je v obdobju med obema vojna nastala močna organizacija – Turistovski klub Skala. Pomenil je začetek organiziranega slovenskega alpinizma. Obdobje delovanja Skale velja za eno najbolj vsestransko bogatih v slovenski planinski – gorniški zgodovini. Skrbeli so za plezanje in alpinisti- ko, smučanje in sankanje, za kulturno dejavnost, gradnjo zavetišč, markiranje poti in reševanje ponesrečencev, pa tudi za razvedrilo in izlete. Klub je bil ustanovljen na svečnico, 2. februarja, leta 1921. V dvajsetih letih delovanja je zrasel v močno avantgardno organizacijo. V začetku druge svetovne vojne je zaradi obvezne priključitve italijanski organizaciji raje prenehal delovati«. Na posvetu je bilo predstavljenih enajst referatov. Približno polovica predstavitev je bila posveče- na skalaški gorniški dejavnosti, med drugim tudi s poudarkom na ženskem alpinizmu med obema svetovnima vojnama, niso pa seveda manjkale tudi najpomembnejše prelomnice v dvajsetletnem delo- vanju kluba kot tudi najpomembnejši posamezniki, manjkal ni niti zamejski pogled na njihovo delovanje. Dva prispevka sta izpostavila hranjenje skalaške dediščine v muzejih – v Muzeju športa v Planici in Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Želja organizatorjev je bila, da se ne izpostavi zgolj gorniška dejavnost TKS, pač pa tudi prispe- vek njihovih članov k  znanosti in umetnosti. Tako je bila predstavljana še pretežno nepreučena korespondenca Henrika Tume, ki jo hranijo v Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici, dobili pa smo tudi muzikološki pogled na Stanka Ravnika, skladatelja in pianista, ki je kot skalaš bolj poznan po svoji fotografski dejavnosti. K sodelovanju smo bili povabljeni tudi geografi (Matjaž Geršič (slika 1), Primož Gašperič in podpisani, vsi ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika), in sicer, da pred- stavimo vlogo Rudolfa Badjure in Henrika Tume na področju zemljepisnih imen oziroma natančneje mikrotoponimov. Prvi je sicer med geografi najbolj znan po svoji Ljudski geografiji (1953) in zemljevi- dih (slika 2), drugi pa po delu Imenoslovje Julijskih Alp (1929). Na področju mikrotoponimov sta tako Badjura kot Tuma zapustila neprecenljivo dediščino, saj so le-ti v gorskem svetu še posebej ogroženi, 155 Geografski vestnik 93-1, 2021, 155–159 Zborovanja ZBOROVANJA Slika 1: Geografski prispevek o Rodolfu Badjuri in Henriku Tumi je predstavil Matjaž Geršič. vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd 23.2.2022 9:18 Page 155 ker se njihova vloga zaradi opuščanja gospodarjenja na višjih nadmorskih višinah izgublja, s tem pa številna zemljepisna izginjajo in z njimi naša nesnovna kulturna dediščina. V gradivu, ki sta ga zbira- la več desetletij, sta prepoznala tudi narodni pomen, saj sta se z ohranjanjem domačih izrazov borila proti potujčevanju. Žal pa njuna zbrana zemljepisna imena (z nekaterimi izjemami) lokacijsko niso opre- deljena. Izvlečki s posveta so objavljeni v knjižici izvlečkov, ki je dostopna na spetni strani: https://www.pla- ninskimuzej.si/wp-content/uploads/2021/01/100-LET-TURISTOVSKEGA-KLUBA-SKALA-kon%C4%8Dn a-1.pdf, celotni referati (z izjemo enega) pa so objavljeni v monografiji z naslovom Kvišku kakor skala vodi naša pot: Ob stoletnici nastanka Turistovskega kluba Skala (2021; slika 3). Posebna monogra- fija posvečena TKS z naslovom Kratka zgodovina Turistovskega kluba Skala (2017), pa je izšla ob 95-letnici ustanovitve in je prosto dostopna na spletni strani: https://www.planinskimuzej.si/ wp-content/uploads/2021/01/Kratka_zgodovina_Turistovskega_kluba_Skala.pdf. Matija Zorn 156 Zborovanja Geografski vestnik 93-1, 2021 Slika 2: Zemljevid »osojne strani« Julijskih Alp Rudolfa Badjure je bil priložen njegovemu vodniku Julijske Alpe iz leta 1922. ZE M LJ EP IS N I M U ZE J G EO G RA FS K EG A IN ŠT IT U TA A N TO N A M EL IK A Z RC S A ZU vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd 23.2.2022 9:18 Page 156 3. evropska regionalna konferenca Partnerstva za ekosistemske storitve (Ecosystem Services Partnership EU – ESP Europe 2021 Regional Conference) Tartu, Estonija, 7.–10. 6. 2021 Med 7. in 10. junijem je v Tartuju, najstarejšem mestu v Estoniji, potekala tretja evropska regio- nalna konferenca Partnerstva za ekosistemske storitve (Ecosystem Services Partnership EU – ESP Europe 2021 Regional Conference). Konferenca bi morala potekati že junija 2020, a je bila zaradi pandemije Covida- 19 prestavljena in tokrat prvič organizirana hibridno. To pomeni, da je del predstavitev potekal v živo v konferenčnih dvoranah, drug del pa v spletnem prostoru, pri čemer smo vsi lahko spremljali poljub- ne sekcije in predstavitve. Kljub temu, da spletno druženje ne more nadomestiti predavanj in razprav v živo, so pozitivni vidiki takšnih srečanj prihranek časa, energije in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Konference se je udeležilo 460 delegatov iz 51 držav, od tega 31 evropskih. V živo je bilo v Tartuju prisotnih zgolj 55 udeležencev. Naslov tokratne konference je bil »Ekosistemske storitve – znanost, poli- tika in praksa ob soočenju z globalnimi spremembami« (Ecosystem Services Science, Policy and Practice in the face of Global Changes). V hibridnem konferenčnem prostoru se je v štirih dneh zvrstilo 6 ple- narnih predavanj, v 38 sekcijah, organiziranih v sklopu različnih delovnih, tematskih in sektorskih skupin, pa je bilo predstavljenih več kot 425 znanstvenih predstavitev. Slovenijo smo na konferenci s plakatom, na katerem smo predstavili izsledke sistematičnega kar- tiranja raziskav o  ekosistemskih storitvah v  Sloveniji, zastopali Mateja Šmid Hribar (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) Suzana Vurunić (Zavod za gozdove, OE Nazarje) in Anže Japelj (Gozdarski inštitut). Celotna študija je objavljena v tej številki Geografskega vestnika. Vsi omenjeni smo del neuradne Skupine za obravnavo ekosistemskih storitev v Sloveniji. 157 Geografski vestnik 93-1, 2021 Zborovanja Slika 3: Referati s posvetovanja so objavljeni v posebni monografiji, ki jo je souredil podpisani. vestnik 93_1_vestnik 82_1.qxd 23.2.2022 9:18 Page 157