Vojna v Evropi Francija omagala in želi skleniti mir Nova francoska vlada pod predsedstvom maršala Petaina, ki je bila sestavljena v nedeljo ponoči po dolgili posvetovanjih in po odstopu Renaudove vlade, je sklenila z ozirom ua položaj na bojiščih ponuditi nemškemu vrhovnemu vojnemu vodstvu sklenitev premirja. Kot posredovalec med Nemčijo in Francijo je nastopil znani španski general Franco, ki je osebni prijatelj inaršala Petaina. Maršal Petain je naslovil na francoski narod poziv, naj se zgrnejo vsi Francozi okrog vlade in naj pozabijo na svoj strah, da bodo dali novi vladi moč in vero v rešitev domovine. Obenem sporoča narodu, da je treba končati boj. V to svrho se je obrnll do sovražnika z vprašanjem, ali je voljan govoriti z njim kot vojakom, da se konča vojno gorje in dogovori način, kako bi se sovražnosti ustavile. Na Petainovo ponudbo je vrhovno nemško poveljstvo odgovorilo, da bosta Hitler in Mussolini določila skupno stališče o Petainovem predlogu. Po poročilu od 18. junija se je vršil skupen sestanek obeh voditeljev v Monakovem. Razvoj dogodkov na fraiftcoskent bojišcu iacin nemškega bojevanja Novost nemške ofenzive je ta, da na čelu nemške vojske ni več oklopnih oddelkov, nego da po topniških pripravah in letalskih napadih neposredno nastopijo nemški pehotni oddelki v ogromnih množinah. Tak način borbe, če se izvzame letalstvo, je posnetek nemških napadov iz zadnje svetovne vojne. Iz svetovne vojne je znano, da so se posluževali Nemci posebno učinkovitega ter strašnega orožja — metalcev plamenov, s katerimi so kosili in zažigali sovražne vrste. To grozno orožje je Nemčija v tokratni vojni namestila v tanke. Ti tanki-metalci plamenov so bili na delu že pri bojih v Belgiji in so bili v veliko pomoč oklopnim edinicam. Tudi pri t.ej nemški ofenzivi je te vrste orožje igralo najbrž veliko vlogo in radi tega podamo tudi njegov kratek opis. Novi nemški motorizirani metalci plamenov imajo dve strojnici in en top kalibra 37 mm. Metalec plamena je zgrajen v dolgi topovski cevi. Posadka, ki je oblečena v nezgorljivo azbestno obleko, upravlja s to cevjo ter sipljc v danem trenutku ogenj na cilj. Z udarno svojo silo prodre tank globoko v zapreko ali stavbo ter meče okrog sebe plamene, ki povzročijo požare. Na ta način se lahko uniči cela vrsta hiš. Ako pa doseže plamen vojaško četo, je +a izgubljena in umirajo z ognjem zadeti nepopisno mučne smrti. Nemško topništvo strelja proti sovražniku nove granate, katere ustvarjajo po eksplozijah goste črne oblake dima, ki bi naj onemogočili napadenemu razglcd, s kako in kolikero močjo se mu približuje napadalec po topniški pripravi. Na drugi strani pa onemogočajo te nove nemške granate napadalcu samemu pogled, s kom in na kak način hoče odbiti napadeni naval. Dva cilja nemilte ofenzive Eno največjih ofenziv, kar jih pozna svetovna zgodovina, so Nemci v minulem tednu nadaljevali s 120 divizijami ali z dvema milijonoma mož ter z 8000 tanki pod bojninf klicem: Nad Pariz! Zavezniške čete, katere cenijo na 50—60 divizij aK okrog en milijon mož, so se po nemških poročilih postavljale v bran z naj- večjim junaštvom ter zavirale nemško napredovanje kilometer za kilometrom. Zavezniškemu vrhovnemu poveljniku Weygandu je uspelo, da je s spretnimi protisunki preprečil prebitje francoske vojske, dasiravno je bila podnevi in ponoči najbolj krvave in najsrditejše boje. General Weygand je zastavljal vse sile, da bi pridobil na času in da bi prizadejal z dobro organizirano obrambo nemški armadi čimveč izgub in se dovolj okrepil za napadalni sunek, ki bi odločil usodo Francije. Nemško vrhovno poveljstvo je zasledovalo pri svoji veliki ofenzivi proti Franciji dva ciIja, da se polasti Pariza in da prebije francosko obrambno črto. S tem bi bila razdeljena na dva dela, in sicer na armado, ki se bori od morja do Reimsa in od Reimsa preko Rethela in Maginotove črte do švicarske meje. Pariz v očigled nevarnosii Ko so videli Francozi, da hoče nemška premoč za vsako ceno prodreti do Pariza, so začeli svoje prestolno mesto izpraznjevati. Izpraznitev Pariza so izvedli z velikim pospeševanjem. Predvsem so odpeljali vse otroke. Namestili so jih po raznih krajih južne in jugozapadne Francije. Odšlo je iz mesta tudi 70% prebivalstva. "Pariško časopisje je nehalo izhajati. Šole od visokih do osnovnih so zaprli. Številni znanstveni zavodi so ustavili delovanje. Promet so omejili na obratovanje podzemske železnice. Ogromne zaloge goriva, zlasti bencina v okolici severno od Pariza, ki jih vojaške oblasti niso mogle pravočasno odpeljati, so zažgali. Vlada se je preselila v mesto Tours ob reki Loire v zapadni Franciji. Tja se je p: > selil tudi parlament ter bi naj zasedala poslanska zbornica v dvorani občinske hiše, senat pa v dvorani nekega hotela. Ker so pa nemška letala preveč bombardirala Tours, se je podala francoska vlada v Bordeaux, kjer je bila tudi med svetovno vojno. Ogromne zaloge zlata in drugih vrednosti francoske Narodne bankc s» spravili na varno. Malokdo ve za skrivališče, ki je pa vsak čas dosegljivo za primer potrebe. Položaj za obrambo Pariza in Francije je bil sredi minulega tedna tako resen, da se je obrnil predsednik francoske vlade in zunanii minister Pavel Reynaud s posebno spomenico na predsednika Združenih držav Severna Amerike Roosevelta. Prošnja predsednika I rancoske vlade za pomoč Spomenica se glasi: Sovražnik je pred samimi vrati Pariza. Borili se bomo pred Parizom in za Parizom. Zatekli se bomo, če bo potrebno, v katero izmed svojih pokrajin in če to ne bo pomagalo, se bomo izselili v severno Afriko ali v naše kolonije v Ameriki. Vsa vlada je že zapustila Pariz. Sam se pravkar pripravljam, da grero k armadi, da jo vzpodbudim k borbi z vsemi silami, ki je ne bomo opustili. Prosim vas, da vse to poveste narodu Zedinjenih držav. Povejte mu tudi, da smo pripravljeni žrtvovati se v svoji borbi za vse svobodne Ijudi. Moja dolžnost je, da vas prosim za še večjo pomoč. Ob istem času, ko boste tolmačili položaj ameriškim možem in ženam, prosim, da izjavite, da boste nudili zaveznikom materialno pomoč z vsemi sredstvi, razen s tem, cla pošljete pomožno vojsko. Prosim vas, storite to, dokler ne bo prepozno. Zavedam se težavnosti take geste, toda prav ta težavnoat lahko povzroči, da pride pomoč prepozno. — Prisiljen sem, da gledam, kakor tudi vi, v bodočnost. Mir, svoboda in varnost 90 odstotkov ljudi na svetu sta ogrožena od ostalih 10 odstotkov. Vsi, ki verujejo v mednarodni red in zakonitost, morajo nekaj storiti, da ne bo prevladala volja nasilja. Ura je prišla za 90 odstotkov svobodnih ljudi, da se združijo proti smrtni revarnosti, ki nas vse ogroža. Zaupam v povezanost ameriškega naroda v borbi za življenje, v kateri se bore zavezniki, ne samo za svojo varnost, temveč tudi za varnost ameriške demokracije. Francoska vojska zapustila Pariz Iz pravkar navedenega klica francoskega ministrskega predsednika Reynauda je razvidno, da so bili Nemci že pred vrati Pariza, ko je Reynaud prosil Roosevelta prvič za nuino Domoč. Pritisk Nemcev na obeh straneh Pariza je bil 14. junija zjutraj z dveh strani tako nevzdržen, da so se francoske čete, ki so branile francosko prestolnico, na ukaz vrhovnega poveljstva umaknile z obeh ogroženih ;trani. Z umikom je bil Pariz proglašen za )dprto mesto, kojega obramba je bila opu-čena, da bi bilo prihranjeno zgodovinski preitolniei opustošenje, kakor ga je doživela 7aršava. Ameriški poslanik Bullitt je obvestil na prošnjo francoske vlade Nemce, da je Pariz odprto mesto in da so se umaknile iz mesta vse vojne sile. Nemške predstraže so vkorakale v Pariz 14. junija ob 8 zjutraj. V mestu je počakal ¦ia Nemce mestni vojaški poveljnik general Dains v svojstvu poveljnika pariške pokrajine z orožništvom ter policijo. Ostal je tudi oariški kardinal Suchard in gasilci, da prenrečijo morebitne požare. Po nemških cenit/ah sta zapustili Pariz dve tretjini prebivalstva. Po umiku iz presiofnice Z vkorakanjem nemških čet v francosko jrestolnico je Weygandov obrambni pas, ki se je raztezal od Abbevillea ob rekah Sommi in Aisni do Rethela in od tam do Maginotove erte, prevladan. Po tem umiku je zašla francoska vojska v nov nevaren položaj na des'iem krilu. Tam so že zopet zabili Nemci klin -ned francosko znamenito trdnjavo Verdun In mestom Chalon. S tem so zašle v zelo ogroženo stanje francoske obrambne črte v severnem delu Maginotove linije. Spričo takega položaja je naslovil francoski ministrski predsednik Rejmaud 14. junija zvečer po radiu ponovno prošnjo na ameriškega predsednika Roosevelta z besedami: >Navzlic uspehom nasprotnika francoska duSa ni premagana. Potrebno je, da z druge strani Oceana prilete roji letal in uničijo silo, ki zatira Evropo. Ranjena Francija ima pravico, da se ponovno dvigne. Obrnil sem se že enkrat na predsednika Roosevelta, naj pomaga zaveznikom. Nocoj mu pošiljam drugi in zadnji poziv. Naš narod pomni mnoge hude čase, toda vedno smo vzdržali. Kar koli naj se dogodi prihodnje dni, Francozi bodo znali prenesti tudi to. Naj bodo vredni svoje ngodovine, naj bodo vredni svoje minulosti, naj bodo polni junaštva, naj bodo bratje med seboj. Domovina je ranjena, toda ponovno bo vstala!« izpraznHev Irancoske ftfaginotfove črtfe Nemško uradno poročilo pravi, da so nemške čete zlomile zavezniški odpor in se boievale več kakor mesec dni, ne da bi zatisnile oči. Nemška vojska prodira okoli Maginotove črte na bojišču v Posarju in vzhodno od Colmarja, kjer so Nemci prekoračili Ren ter napadli Maginotove utrdbe. Nemško prodiranje podpirajo letalci-strmoglavci, ki mečejo ogromne količine razstreliva na francoske postojanke. Francoska vojska je uvidela, da je zanjo vztrajanje v Maginotovih utrdbah nemogoče in jih je začela zapuščati na daljavo 200 km. Do tega koraka je prišlo, da bo moglo francosko vrhovno poveljstvo zdaj, ko skušajo Nemci Maginotovo črto obkoliti, vreči proti nemškim silam pol milijona svežih čet iz trdnjavskega pasu. Francoska vojska se iz Maginotove črte, ki je zdaj postala brez koristi, umika proti zahodu in jugozahodu, da se bo skupno z ostalo Weygandovo armado postavila Nemcem po robu na postojankah zahodno od pogorja Jura. Nova francoska odporna črta bo šla od južnega konca Maginotove črte pri Bazelu po gozdovih in gor Jih na plar.oto Lrngres in dalje na zahod proti Troyesu na rekc Loiro pa proti Normandiv. Fran- ooska vojska je razstrelila vse mostove, ki bi utegnili služiti sovražniku. Nemci so prekoračili Ren v soboto, 15. junija, pri Neubreisachu, 80 km severno od Bazela. Tu je nemško poveljstvo vrglo v boj 20 svežih divizij, med temi eno ali celo več motoriziranih oklopnih divizij. Nemci so prekoračili Ren na pontonskem mostu pod varstvom umetne megle in velikega števila bombnikov. Francosko vrhovno poveljstvo je sklenilo izvesti umik iz Maginotove črte, da bi rešilo vojsko v utrdbah in ojačilo Weygandovo armado. Francoski odpor na severu in na jugu Maginotove črte je bil zaradi izpraznitve zelo slab ter je francosko poveljstvo pustilo v utrdbah samo nekaj topniearjev in v delovanju nekaj strojnic, da so krile u: .'*; ostale vojske. V Maginotovi črti je bilo okoli 40 francoskih divizij. Koder so Nemci zavzeli utrdbe, so jih našli popolnoma prazne, tako n. pr. južno od Saarbriickena pri St. Avoldu. Sporočilo francoskega vrhovnega poveljstva pravi, da so nemški motorizirani oddelki prodrli od St. Diziera proti St. Vitrezu, ki leži kakih 80 km od Besancona, kjer se nehavajo zadnje utrdbe Maginotove črte. Nemci skušajo odrezati predel Maginotove črte od ostale Francije. Bitka je prišla do viška silovitosti. Nemci mečejo v boj proti francoskim četam nove rezerve. Francoska vojslta se upira napadalcu z vso silo. Položaj na bojišču ob zapro~ sitvi premirfa Nemcen; je 16. in 17. junija z najmočnejšimi silarrfe uspelo, da so francosko armado v Maginctovi črti zaprli ali blokirali. Pravočasno se je večjim francoskim oddelkom posrečilo, da so se umaknili iz Maginotove črte. Enerau nemškemu oddelku se je posrečilo, da je zavzel mesto Orleans ob reki Loiri, ki je bila izbrana kot zadnje obrambno zavetišče za francosko vojsko, dokler ne bi prispela pomoč iz Amerike. Nemci so se celo polastOi v vsej naglici enega nepoškodovanega mosta čez Loiro. V Burgundiji in preko Langresa prodirajoči brzi nemški oddelki so zavzeli precej ozemlja proti jugu. Jugovzhodno od Besansona je bila dosežena švicarska meja. S tem se je zaprl obroč okrog francoskih sil, ki se umikajo iz južne Lotaringije in južne Alzacije. Radi prodora Maginotove črte južno od Saarbriickena so nemške kolone na pohodu proti prekopu Ren-Marna zavzele Chateaux Salins, Dieux in Saarbourg. Na zapadni obali Rena so prodrli Nemci v napadu preko prekopa Ren-Rhona in so v prodiranju proti Vogezom. Zakaj je Francija omagala? Švicarski list ugotavlja, da je francosko nesrečo povzročilo predvsem dejstvo, da so Franciji sicer od vseh strani izražali naklonjenost in obljubljali pomoč, toda v resnici te pomoči od nikoder ni bilo. To velja zlasti za Združene države Severne Amerike, ki prav za prav za zapadne zaveznike razen lepih besed in zagotovil niso ničesar storile. Čim bolj pa je izgledalo, da se bodo Združene države začele učinkovito zavzemati za zaveznike, tem bolj je Nemčija pospešila svojo akcijo. Nadaljnji nagib za vedno bolj silovit nemški udar na Francijo je bila tudi akcija sovjetske Rusiie v Baltiku, o katere ciljih in nagibih ni ničesar znanega.