TIPOGRAFSKA KRONIKA 10 ATypI 2006: 50. TIPOGRAFSKA KONFERENCA ATypI je kratica za mednaro- dno tipografsko združenje – As- sociation Typographique Interna- tionale. Zduženje je bilo ustano- vljeno leta 1957. Povezuje tipo- grafe, posameznike in podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo, trže- njem in prodajo fontov, razisko- valce, učitelje ter ljubitelje tipo- grafije. Organizacija zbira in po- sreduje infomacije o mednaro- dnem dogajanju na področju ti- pografije, razpisuje in podeljuje nagrade na področju oblikovanja pisav ter organizira vsakoletno mednarodno tipografsko konfe- renco. Prva konferenca je bila v letu ustanovitve tipografskega zdru- ženja, torej leta 1957. Gostilo jo je mesto Lausanne, ki je bilo po- novno »tipografsko mesto« leta 1977. Največkrat do sedaj je bila konferenca organizirana v Pari- zu, v letih 1959, 1960, 1967, 1974 in 1989. Dodatno pa sta konferenco gostili še francoski mesti Beaune (1982) in Lyon (1998). Velikokrat, kar deset- krat, je bila konferenca v nem- ških mestih: Düsseldorf (1958), Mainz (1966 in 1981), Fran- kfurt (1968 in 1988), Hamburg (1976), München (1978), Berlin (1983), Kiel (1985) in Leipzig (2000). Na Otoku je bila konfe- renca petkrat, in sicer v Cam- bridgeu (1964), Londonu (1971 in 1984), Oxfordu (1990) in Re- adingu (1997). Avstrijski Dunaj je konferenco gostil dvakrat, v le- tih 1963 in 1979. Enako tudi danska prestolnica Københaven, in sicer v letih 1973 in 2001, če- ška Praga v letih 1969 in 2004 ter španska Barcelona v letih 1972 in 1995. V Švici je bila konferenca še v mestih Zürich (1965) in Basel (1980 in 1986). Italija je konferenco gostila tri- krat, v Veroni (1962), Parmi (1991) in Rimu (2002). Dvakrat je bila organizirana v belgijskih mestih, to sta bili Brugge (1970) in Antwerpen (1993). Dvakrat je bila konferenca tudi na Nizo- zemskem, v mestu Zandvoort (1961) in v prestolnici Haag (1996). V Evropi so bile konfe- rence še v Varšavi (1975), Bu- dimpešti (1992) in Helsinkih (2005). Na ameriški celini pa so bile konference v New Yorku (1987), San Franciscu (1994) in Bostonu (1999) ter Vancouvru (2003). Jubilejna, petdeseta konferenca je bila v portugalski Lizboni med 27. septembrom in 1. oktobrom letos. Soorganizatorstvo lizbon- ske konference je pripadlo uni- verzi v Lizboni oziroma njeni fa- kulteti za umetnost, kjer so bila- tudi vsa konferenčna predavanja. Tema letošnje konference – ime- novana tipografska potovanja – naj bi poudarjala petdesetletno tipografsko pot, hkrati naj bi na- kazovala na pomembnost zdru- ževanja (tudi na vsakoletni kon- ferenci) strokovnjakov, učiteljev in ljubiteljev tipografije iz različ- nih dežel in celin. Poleg tega te- ma označuje in je tudi tematsko pokrivala oziroma omogočala »potovanja« na različna področja tipografije, ki jih danes ne more- mo več obravnavati strogo loče- no. Sodobno bi temu dejali, da je za kakovostno, uporabno in tudi všečno tipografijo nujno potreb- na multidisciplinarnost obliko- Slika 1. Pogled izpred fakultete za umetnost na del Lizbone in znamenito katedralo Sé iz 12. stoletja. RAZVOJ TIPOGRAFIJE 11 vanja, tehnologije, psihologije, tudi še zgodovine in sociologije. Prav zaradi multidisciplinarno- sti na področju tipografije je konferenca zelo dobro pokrivala različna tematska področja. Prva dva dneva sta bila namenjena tehnologiji. Na t. i. tehnološkem forumu (TypeTech Forum) so strokovnjaki in raziskovalci po- sredovali novosti in dopolnitve o podpori OpenType zapisa fon- tov v različnih aplikacijah, o ob- stoječih težavah s tem zapisom ter možnostih popravkov, o pod- pori nabora znakov UNICODE, o imenovanju glifov in kodiranju znakov, o poenotenju imenova- nja fontov in njihove kompati- bilnosti na področju prirezova- nja, ascenderja, descenderja in razmika v različnih operacijskih sistemih. Govorili so o možno- stih, da se Adobov zapis Open- Typa, ki je bil prvotno izdelan za latinične pisave, uporabi za arab- sko ali katero drugo pisavo. Predstavljena je bila primerna uporaba mnogovrstnih matric (multiple master) glede na mo- Levo slika 2. Skice napisov Williama Addisona Dwig- ginsa. Levo spodaj slika 3. Izsek dela Adriana Frutigerja. Spodaj slika 4. Primer predstavitve nove pisave. žnosti kreiranja, na primer kapi- telk in zožene različice pisave. Podana so bila podrobnejša na- vodila o interpolaciji popolnoma ravnih potez posameznih črkov- nih in nečrkovnih znakov. Izpo- stavljeni so bili problemi in mo- žnosti tehnološke podpore šte- vilčno bogatim pisavam latinice ali nelatiničnim pisavam, ki zah- GRAFIČNO OBLIKOVANJE 12 tevajo navadno večji nabor zna- kov, ter znake, katere sestavlja večje število glifov (devanagari, japonščina ipd.). Predstavljene so bile možnosti zaščite fontov zoper njihovo nedovoljeno upo- rabo z vgradnjo zaščite – EEU- LAA (Electronic End-User Licen- ce Agreement Abstract) – v Fon- tLab. Naslednje različice oziro- ma nadgradnje programa naj bi vsebovale zaščito, s katero bi bilo omogočeno sledenje uporabi li- cenc za posamezne fonte. Izbolj- šave programa naj bi tudi pripo- mogle k lažji nadgradnji fontov za nadzor binarnih tabel fonta. Desno slika 5. Predstavitev študentskih del. Levo slika 6. Na lizbonskih stavbah in izložbah trgovin se prepletajo stari, originalni napisi in novi, ki označujejo trenutno prodajalno. Posredovana je bila optimizacija prirezovanja, še posebej pri zna- kih z večjim številom glifov. No- vosti naj bi bile tudi na področju poenotenja, uporabnosti v obeh operacijskih okoljih (Windows in Mac OS X) v tretji različici programa BitFonter. V naslednjih dneh so se zvrstila predavanja, ki so pokrivala druga tematska področja. Izčrpno so bile predstavljene teme tipograf- skega oblikovanja v Braziliji in Španiji, brazilski grafiti ter kali- grafija na Portugalskem. Poleg tega tudi tipografsko oblikovanje posameznikov in značilnosti ti- pografskega oblikovanja v različ- nih okoljih, na primer Evropa, Bližnji in Daljni vzhod. Predsta- vljeni so bili zgodovinski pregle- di tipografskega oblikovanja in tipografov v Evropi, njihovi mo- rebitni vplivnosti na drugih celi- nah (Južna Amerika, Azija). Pri- kazani so bili izbori in uporabe pisav za različne namene infor- miranja: usmerjevalni napisi na letališčih, železniških postajah, označevanje železniških postaj ter avtobusnih in metrojskih po- stajališč, oblikovanje metrojskih, avtobusnih in železniških voznih redov in vozovnic s podatki o mogočih povezavah in presto- pih. Govorili so o vzrokih in po- menu grafičnega in tipografske- ga preoblikovanja ameriških in evropskih časopisov. Podane so bile nekatere možnosti preverja- nja kakovosti novooblikovanih pisav glede na končno uporabo – konvencionalne grafične tehnike ali sodobni digitalni mediji. Pou- darjene so bile potrebe in mo- žnosti zaščite zoper nelegalno uporabo fontov. Posredovani so bili nekateri rezultati raziskav o čitljivosti pisav za različne vrste tiskovin in za različne digitalne medije (spletne strani, e-pošta, e- knjige ipd.). Predstavljeni so bili tudi raziskovalni projekti na po- dročju tipografije, na primer pri- dobivanje podatkov za različno enciklopedično razvrščanje po- datkov s širšega tipografskega področja. V okviru konference je bilo or- ganiziranih več razstav. Lizbon- ska fakulteta za umetnost je pri- pravila razstavo študentskih del in stvaritev portugalskih obliko- valcev, ki so bili izdelani na leto- šnjo konferenčno temo »tipo- grafska potovanja«. SOTA – The Society of Typographic Aficionados – je vsakoletno tipografsko gale- rijo razstavila tudi v Lizboni. Predstavljene so bile nove pisave, ki so nastale v letos, tudi nekatere izbrane pisave iz letošnje Letras Latinas, dve retrospektivni raz- stavi; prva o življenju in delu ti- pografa in pisca Williama Addi- sona Dwigginsa (1880–1956), druga o delu oblikovalske legen- de Adriana Frutigerja (1928–). Mednarodna organizacija Type Directors Club, ki skrbi za izobra- ževanje svojih članov na podro- čju tipografije, zgodovine tipo- grafije, tipografskega oblikova- nja, uporabe novih tehnologij v tipografiji, pomena tipografije kot komunikacijskega orodja, je pripravila dve razstavi. Prva je prikazovala oblikovalske rezulta- te vsakoletnega nagradnega nate- čaja, in sicer najboljši tipografski TIPOGRAFIJA 13 SPLETNI TIPOGRAFSKI GESLOVNIK Tipografski geslovnik je strokovno nadaljevanje Barvnega geslovnika, ki je bil objavljen že pred leti in je tudiže več let dostopen na spletni strani revi- je Grafičar. Revija naj bi skrbela tudi za ustrezno strokovno izrazje v slovenskem jeziku. To je bilo pomembno že v preteklosti, v obdobju današnje globalizacije pa je še vedno ali pa še bolj. Tipografski geslovnik je bil v reviji Grafičar obja- vljen lani, v številki 5. Od letošnje jeseni je razšir- jena različica geslovnika (320 geselnih iztočnic) objavljena na spletni strani revije Grafičar Desno slika 7. Še delujoča lizbonska trgovi- na z originalnim napisom. – Četudi ne bi razumeli besedi- la, bi vedeli, kaj lahko kupimo v tej trgovini. Naročnik in/ali avtor napisa je bil verjetno ali ljubitelj tovrstnega tipograf- skega sloga ali pa ameriških vesternov. izbor za koledarje z letnico 2005. Na drugi razstavi pa smo lahko občudovali dela nagrajencev de- vetega natečaja (sicer za leto 2006) za najboljšo pisavo. Za ti- ste, ki bi jih morebitni tipograf- ski natečaj zanimal: za leto 2007 je že razpisan, rok za predajo no- vooblikovanih pisav je 12. januar 2007. Jubilejna, petdeseta konferenca ATypI je prepričala, da je še ve- dno vodilna mednarodna konfe- renca, ki pokriva širše področje tipografije. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani VIRI ATypI 2006: Lisbon – Typographical journeys book of abstracts, 50th conference, ATypI 2006: Lisbon, Edgewater, ATypI, 2006 ATypI 11. 9. 2006 Faculdade de Belas-Artes 22. 9. 2006 FontLab 9. 10. 2006 Microsoft typography 9. 10. 2006 OpenType 9. 10. 2006 (www.delo.si/graficar). Geslovnik je objavljen na spletni strani tudi zato, da bi se lažje in hitreje do- polnjeval, tako vsebinsko kot po številu geselnih iztočnic. Ob vsaki obsežnejši dopolnitvi, bo to v geslovniku tudi datumsko označeno. Ob slovenskih geselnih iztočnicah so v oklepajih navedeni tudi anglosaški strokovni izrazi. Če je v tujem jeziku uporabljanih več različnih izrazov, so navadno najprej navedeni tisti, ki so bolj pogosto v rabi, oziroma najprej strokovni izrazi britanske in nato izrazi ameriške angleščine. Spletni Tipografski geslovnik je zapisan v formatu pdf, kar naj bi omogočalo enako kakovostno rabo, ne glede na to, kateri brskalnik uporablja iskalec ali bralec gesel. Hkrati naj bi bila raba geslovnika ne- odvisna od uporabljanega operacijskega sistema. Zapis omogoča tudi iskanje posameznih geselnih iztočnic ali besed v slovenskem ali angleškem jezi- ku. Tako lahko, na primer če poznamo samo an- glosaški izraz, hitro dobimo odgovor, kako posa- mezni tipografski izraz uporabljamo/imenujemo v slovenskem jeziku. Rezultat iskanja nam hkrati po- sreduje vse slovenske izraze, če je v rabi več različ- nih strokovnih izrazov. Rezultat iskanja nam da tudi odgovor, kateri slovenski izraz je pogosteje v rabi – ob takšni geselni iztočnici je podana razlaga. Sicer so pri izrazih oziroma geselnih iztočnicah po- dane ustrezne kazalke, ki nas usmerijo do osnovne razlage ali do drugih podrobnejših razlag. Upamo, da bo za bralce revije ali obiskovalce omenjene spletne strani geslovnik uporaben dopri- nos k njihovi strokovnosti. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani