7«
y :   Prešlim  upom.
—  Oprostite, rešitelj  moj,  seže mu Samorad v besedo.
—  Tiho sedaj! nadaljuje Abadon trdo. Tako si slušal moja svarila, da si sam sebi zaigral cel6 prostorček v domovini, na katerega bi bil nocoj položil trudno glavo k potrebnemu počitku. —
Zdajci se približa zemlji velikanski zrakoplovni balon. Abadon migne Samoradu, in oba stopita v ladjico, ki je s konopci pripeta pod zrakoplov. Ta ladjica je prostorna soba z vsemi ugodnostimi sijajne spalnice. Zrakoplov se lahno dvigne v daljno višavo. Spodaj se razprostira črna tema, zgoraj pa se leskečejo zvezde v čudoviti, Samoradu dosedaj  neznani svetlobi.
Abadon veli Samoradu, naj razpolaga s spalnico, naj bode njegovih pet ur spanja brez spominov na denašnji dan in brez težkih sanj. Ko prisveti jutranje solnce, vzbudil se bode Samorad v zračnih višavah nad Sredozemeljskim morjem.
(Dalje prihodnjič.)
Prešlim upom.
6
j,  z Bogom,  upi mili meni, Oj,  z Bogom,  upi  moji!
Vi  skrbno v duši mi  vzgojeni, Nezvesti matki svoji,
Kaj  žene vas na tuje z doma?
Brez vas bi mrzlo pogorišče Življenje se mi zdelo;
Kje naj  srce" kreposti išče, Kaj mene bi še  grelo.
Da noga krepko dalje roma?
Brez vas ostane duša prazna, Povšečno dvojbam gnezdo ;
Brez vas me sreča neprijazna Za mrklo  vodi zvezdo,
Ki nad močvirjem se premice.
Vrnite se pod kr5v  domači,
Preljubi upi zlati! Kdo naj  sicer me  v borbi jači?
Kdo  tožne dni mi krati ? Vrnite se, srce"  vas kliče !