179. številka.
Ljubljana, v torek 7. avgusta
XVI. letfo, 1883.
Ilhaja vsak dan ivH^er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avatrij sk o-ogerek e dežele ea vae leto 16-gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., \h : uen mesec 1 gld. 10 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeklen mesec 1 gld. 10 kr. Za poAiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za ćetri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina sn&sa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati.      Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii rGledališka stolbaV V pravni fttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. uo adur-nistratjfbd stvari.
Miklošič in Hrvati.
Žao mi je, da se tiznosc i uzveličavaju moje zaslugo za domovinu. Po mojemu osvedo-fienju to je glavna mana llrva-tali, da lahkouuuio bvale i lahkoumno kude; u prvom slučaju poveravaju se preko mere i gube samostalnost, u drugom so nepravedni, u obib samo si škode.
Dr. A. Starčevu? svojim   Čestilcem (Sloboda 1883 br. 72).
Slovanska akademična mladež na Dunaji zje-dinila se je, da proslavi v novembru t. 1. diko Dunajskega vseučilišča, našega slavnega rojaka dvornega svetovalca in profesorja dr. Fr. vite/a Miklošiča, se ve da zaradi njegovih velikanskih zaslug za znanost, po kateri je on toliko koristil vsemu Slo-vanstvu. Prišli so celo Rusini, Kusi in Poljaki; le Slovencem najbližji bratje Hrvati, zastopani v aka-demičnem društvu „Zvonimiru", neso sprejeli njihovega poziva. Hrvatska mladež na Dunaji — vsaj deloma — je zaradi tega čina, kateremu so se čudili vsi Slovani, še nekako ponosna in uzroke nam je tudi javno povedal nekdo v „Slobodi" broj 71, kjer so in usum delphinorum „pomno" sestavljeni citati iz Miklošičevih del. Sicer nam to ni kaj po polnem novega; hrvatska mladež sistematično deluje na tem, da odtuji Hrvate Slovencem; omenim le, da je 1. 1880 poleg Strosmajerjeve podobe — nam Slovencem je že to zadosti — odstranila tudi Hlei-vveisovo iz „Hrvatskoga doma" v Zagrebu, akoravno je isto društvo leto poprej udelcžiliNse njegove svečanosti v Ljubljani in še leto poprej svojim častnim članom. Ker to ramo žalibog ž njim računati in njegovo zasle^jo nost v omenjenem slučaji kratko osvetliti je namen teh vrstic.
Nečem vode v Savo nositi ter govoriti o Mi-
IV-U« "SU  IlJUgOVU »vt-
)oprej iinenoval^ga
gibanje naraščaj *no-ti njegovo zaslepije-
klošičevih zaslugah. To so že davno storili prvi učenjaki in v najnovejšem času so najimenitnejši zastopniki vseh znanstvenih strok na Dunaji izdali poziv do Miklošičevih čestilcev, naj pristopijo v njihovo kolo ter mu podarijo zlato medalijo z njegovo podobo, kjer pravijo: „es kann hier nicht der ort sein, die verdienste, Welche sich Miklosich durch seine vvissensehaitliehen arbeiten errungen hat, her-vorzuheben; sie sind vveltbekannt und siehern sei-nem namen einc dauernde bedeutung."
Tako nihilistička še tudi hrvatska mladež ni, da bi Miklošiču slavo zanikala, če smo tudi imeli jedenkrat priliko slišati: „za zasluge dobio je Miklošič gažu". Ali: „Miklošič je baš kao učenjak škodio Hrvatom, postavljajuć krive hipotese". Kako? Vzel jim je — risum teneatis — „poviest" i „staru literaturu".
Že izraz „chorvvatiseh" mesto „kroatisch" je pregreha. Pa to bi se še dalo gotovo prenašati, ker Račkemu še mislim zaradi tega nikdo ne odreka patrijotizma, ako Zvonimirovo ime piše po virih: Svinimir. Miklošič pozna tudi le „iiie Ituiniiuen" in ne „Ttuniaenen". Ako se tedaj komu bolj domači izraz ne ljubi, mu to že lahko odpusti.
Sicer pa bi bilo potrebno, da Hrvati svoje brate na severu in severoiztoku opozore, naj ne govore o „kroackeni" jeziku in o „Kroaevji", ker Slovani smemo se pač s svojimi imeni nazivati.
Drugi Miklošičev greh je trditev skoro vseh slavistov, da so stanovalci zapadnih županij hrvatskih, Kajkavci, po jeziku Slovenci. Da se še dandanes nahajajo resni ljudje, ki se nad tem spodti-kajo, je pač žalostno. Človek se mora smejati, ako čita kaj o .pokvarenoj" ali celo „najpokvarenijoj kajkavštini"" in „čakavštinit:. Take pok varčnosti je-zikoslovstvo ne pozna, ampak njemu je vsaka res živeča oblika sveta. To so pač po polnem drugi jeziki ali bolje rečeno narečja'! Ker se pa jezikoslovce mora pred vsem tudi zanimati za živi jezik — drugači bi ravnal kakor botanik,  ki bi svojim pre-
iskavam za podlogo jemal cvetlice, ki jih izdeluje modistinja — in ker se nobeno narečje ne ujema po polnem z geograličnimi in političnimi mejami, pride mnogokrat z navadnimi pojmi o narodnosti navskriž.
In zares, Bog nas varuj, da bi se samo po nazorih jezikoslovcev ustvarjale državne celote, ker takrat bi veljala trditev nasprotnikov narodnostnega principa, ki pravijo, da je ta princip revolucionaren.
Da pa je ono narečje res slovensko, pokazal je najodločnejše Daničić, ker ga ni vzel v akade mički „Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika", kar so drugi slavisti, n. pr. Slovenec Levstik, obžalovali. Daničić pa je vender tudi mej Hrvati užival občno spoštovanje in gotovo ni hotel Hrvatom česar jemati. In kolikokrat je že najslavnejši Miklošičevi učenec, Petrogradski profesor in akademik V. -Jagic. izrekel o tej stvari svoje mnenje!
In kdo bi naj bil o tem boj knmpctentcu nego on, Hrvat iz onih krajev V To so se gospoda vender že tudi na srednjih šolah učili; naj pogledajo zopet Jagićevo „Historiju književnosti naroda hrvatskoga i srbskega I. 8." .laz ga hočem samo dvakrat navesti. V „Archiv tur slavisclie l'hilologio" IV. 484 pravi pri oeenjenji Miklošičeve slovnice : „mit dem slovenischen \\urde aueli das gegenvvartig so genannte kajkaviseh-kroatisehe mit reeht zusammen heliaudelt: dieser z\veig spielt insofern keine unbe-deutende rolle in der geschichtlichen ertbrscliung, als \vir ja hier aus dem XVI., XVII., \VI1I. jahr-liumlcrt ganz gute literarische vverko besitzen, \vas beiin eigentlich slovenischen nicht in dem mas.se der tali ist." V „Archivn VI. 813/14 govoreč o Šunia-novi knjigi „die Slovencu", ki je mej Hrvati naplavila tudi toliko nepotrebnega hrupa, izrazil je Jagič svoje stališče na vse strani primerno tako-le : ,,sprach-lich, d. h. \vonn die linguistiselion nierkniale oines gesproehenen dialektes allein in die wagschale tielou, \v4Jnlo ich selbst nach dem dialekte nieines eltern-
LISTEK.
Nujno je bilo.
pa je rabil dajavnik,  bilo je še huj^e,  ker takrat ni bila varna vsa  rodoviua prekletega  celr> ne nje govi svetniki
Jedno mi je Stevo pripovedoval, ki se mkzdi vredna biti razglašena.
Več je že preteklo ko 20 let (človek se res Bilo je leta  1875 ali 1S7G, in Pavlević je bil
ustraši, kako čas hiti!), da smo imeli v Mariborski j že precej premožen kupec v Kostanjiei. V Bosni pa Čitalnici za člana mladega Hrvata, kupčijskega po-i so se ubogi kristijuni. rojaki Hrvatov, ustavili tutškej močnika, ljubeznivega pevca in plesalca, živega, | sili in nečloveškemu t letenju; borili so se tu in tam, iskrenega domoljuba, lepega mladeniča — vsi smo I vender z malim uspehom in brez upauja, da bi se ga ljubili, možki in ženske! Ta prijatelj bil je doma! mogli rešiti iz lastne moči.
— recimo v Kostanjici, po imenu — recimo Stepan Pavlević.
Ločila sva se, — a sefila sva se po naključij nedavno in pripovedovati sva si imela dosti. Prijatelj Stevo je postal krepak mož  v najboljših letih,
— le da se je bil navadil kleti — po hrvatski šegi, često. Kletve se ne dajo tukaj natisniti; omenim le. da se je rabilo ime prokletega ali dotični zaimek včasih v toživniku, včasih pa v dajavniku. Kednr se je postavil prokleti v tozivnik, poklical se je ttti da stori noauj grdega s prokletim; kedar se
T-
Pavlević jim je pošiljal čez avstrijsko mejo kuiuvno moko, fižol, strehvo. „Bogme, da sem dal v tej dobi več ko polovico, morebiti dve tretjini svojega premoŽenja!14
„Neki čas sem imel/v svojej kleti jedtn kanon, 3300 puSek in več- <fco 40.000 nabitih patronov ; vse za Bosno, vse za našo rojake, da se spravi čez mejo  pri  dobri  priložnosti,  (kletev  na sebe v to živniku).
Pride pa neki večer v Kostanjico neki gospod, recimo IIurum-KtVendi ^kletev 4.), nastavi se v krčmi
)ii orlu" in hodi po mestu povpraševat,  k|e staje gospod Stevo Pavlević (kletev v d iiavniku na
Aarumove Btariše). Izprašal je mojo hišo in proda-alineo,  kupil   si tam  smodke in vpraša) po meni, ali ni me bilo doma ( = 8.). Potem se je proti večeru preselil > drugo krčmo, da se mn ne l>i našel i skd tako lebko.  Po noći ob 9, obišče gospoda žu-I pana Koatanjiškega na domu in g:i najde m»*j njegovo družino pri večerji.   T.i je gledal debelo, ko začne Hm um Kil-ndi francoski govoriti,   m ga koj j zavrne, naj govori hrvatski, ali če ne zna hrvatski, i pa mmški in vpraša ua, kdo je V HarunvEffendJ (= ;;.) vel*, daje tt«jnik turškega poslaništva mt
■ Dunaji,   ter  izvhče neko pismo, ki je bilo ( = \.)
Bp si.no turški ali arabski, da ga župan ni znal ! čitati.
Brate, vidiš taka je bila ošabnost turška, da i temu človeku (= 3.) ni prišlo na misel, priskrbeti ; si poprej dovoljenje ali kakšno povelje od :i\>tiij.»ko
1 ali hrvatske vlade! t = 4.)
Veli, da je turška vlad.t zvedela, da Ima neki trgovec Stevo Pavlević tukaj mnogo orožja in streliva
hauses, raeiner vaterstadt und der engsten heimat tiberhaupt zu den Slovenen zahlen; das liiszt sich nicht leugnen, ebenso wie man andererseits sagen darf, dasz der politisclie verband und die hdheren ideen der glUeklicheren und segensreicheren neueren zeit ineine heimat zum untrennbaren gliede eines anderen grbszeren ganzen gemacht haben."
(Dalj« prih.)
Slovenščina pred okrožnim sodiščem v Celji.
Našim čituteljem je znano, da je pravosodni minister dr. baron Pražak izdal ukaz državnima pravdništvoma v Celji in Ljubljani, da naj se nauče tisti uradn.ki pri imenovanih dveh oblastništvih, ki še ne znajo dosti slovenski, v ta namen slovenskega jezika v uajkrajšem času toliko, da bodo lehko pisali obtožb" „slovensko govorečim** zatožencem in predloge stavili pri obravnavah zoper take zatožence v slovenskem j - ziku. Pri okrožnem sodišči v Rudol-fovem je slovenščina v kazenskih stvaieh zoper Slovence ze zdavna pred sedanjim mimsterstvom bila v r«bi in je zdaj popolnem v veljavi. Po poročilih štajerskih časopisov ubogal je do zduj od državno-pravdniških uradnikov Celjskih samo gospod substitut Schvvmger svojega najvišjega glavarja, ministra, in izdelal nekoliko zatožnic slovenskih. To grozno mrzi njegovemu naj bližnjemu predstojniku in njegovim vrstnikom, potem pa tudi večini Celjskega okrožnega sodišča, posebno glasovitemu njegovemu predsedniku in slednjič nekaterim Celjskim advokatom, ki
za prosto ljudstvo itd. itd. Ker prostak ne razume pravdno-strokovnjaških govorov, zato mu postava daje — zagovornike!
V drugem slučaji pravijo, da je gospod državni pravdnik Schvvinger nasvetoval kazen v slovenskem jeziku. To pa, pravijo, da je „iuterna" reč pravosodja. Hinavci! Vam se ve da bi najljubše bilo, da bi vse pravosodje bilo „interno", da bi ga obračali po svoje. Zato vam je tako pri srcu absolutizem cesarja Jožefa II., gospodje „liberalci'*! Zatoženec mora čut, kako kazen nasvetuje javni tožnik, da lehko odgovori njegovemu razvitku stvari Nasvet kazni ni „interna" stvar obravnave, ona ne velja samo sodišču, ampak velja v prvi vrsti za tožencu, kateremu gre za čast in poštenje in svobodo zlato, mnogokrat tudi za življenje in premoženje. Na adreso sodišča se ve da stavi se nasvet kazni; toda, kaj se pa ne govori v kazenskih obravnavah na adreso sodišča? Vsi predlogi, vse izjave strank, prič, izvedencev, od obtožbe (io konca obravnave!
Ljubezen do resnice in do ljudstva se ni bila nikoli krepka strau Celjskih kričačev, katere mislimo; ljudje, ki so prej popisane novice mej svet spravili, so pa že res popolnem židovsko-pertidni, ker nalašč zavijajo dogodke v neresnično obleko.
Čuditi se moramo pri teh časopisnih novicah samo državnim pravdnikom, ker trpe in puste, da se javno graja uradnik, ki dela po ukazih vlade, ki so dani v namen izvršitve veljavnih zakonov. Graja pokornosti vladi in veljavnim zakonom je pohvala nepokornosti. Ta pa spada pod neko prav jasno določilo kazenskega zakona, in naša skrb bo, da raz
so vsak na nekem posebnem glasu, pa nemajo to liko kiijentov, kakor bi radi. Tako seje nedavno j glasimo na dostojuem mestu, da se sme v Avstriji zgodilo, da se je vrš la v Celji prizivna, obravnava, pud Taaffe ovo vlado v javnih Ustih izpodbujati nc-pn kateivj je dižavni pravilnik Schvvinger slovenski ' pokornost nesoduiških in sodniških uradnikov proti govoril m utemeljeval svoje predloge. Znano |h, da zakonitim ukazom vlade. To je zdaj že zdavua do-gre pri prizivnih obravnavah poglavitno za to, ali je puščeuo načelo Celjskemu organu tamošnjih čudnih v podatkih obravnave pred prvo instancijo (okrajnim poštenjakov, ki neprenehoma grdi vestne može v sodiščem; u*ianovl|oua dovoljna podloga razsodbi pr- javnih stališčih. Nam ni dano denuncirati. Ako bi vega sodnika. Tu ne gre toliko za zbiranje doka- bila ta lastnost naša, lehko bi bi1: že zdavna ova-zov, ne gre toliko za najdenje resničnega lica kazni dili, kako se je o priliki cesar Jožefove slavuosti podvržen--g* dejanja, ampak za presodbo prvostopne meseca oktobra 1882. leta v Celji iu po drugod go-razsodbe. Prizivna obravnava je na v a dno sumo kri vorilo o dopustljivosti demonstracij proti vladajočemu tika prve obravnave in sodbe. Govdri kmetu v p is- cesarju, lehko bi bili marsikaj povedali o „liberalnih izrazih kritiko pravnega uazora v katerem je- nih" pravdosreduikih itd., mnogo vemo o vodstvu ziku hočeš, ne more te razumeti popolnem. To je Celjske hranilnice, — pa ne brodimo blata ! isto, kakor da terja« od trgovca, naj razume Hum- Gospodom pa, katere je doletela čast grajauim
boldtov Kosmos.   In Bgodtlo se je, da je zatoženec. uiti od organa tiste sodrge, ki prisega na Rakušev
po končanem govoru državnega pravdnika na vprašanje  predsednikovo, ali je „zastopil",  kaj je državni pravdnik pravil, odgovoul, da ni vsega razumel. Ta dogode a, katerega lehko doživimo pri vsa-kej obravnavi zoper prostega človeka, naj se vr*i v katerem jeziku hoče, dali so Celjski advokati nekega  svojega   glasu  na  veliki  časopisni boben, rekoč:   Slovenci   ne   razumijo   pisne slovenščine. Temu pačenju resnice nasproti sklicujemo se ponosno na dejansko resnico, da je malo narodov na svetu, katerih prosti (kmetski) del bi toliko bral v svojem jeziku.   Glej društvo sv. Mohora, časopise
list, naj bode tolažba, da so izpolnovali svoje doU uosti kct možje po svojej uradnej prisegi. Najslabše sadje tisto m, ki glodajo ga ose!
Politični razgled.
&<i»fir«inj->.-' dežele.
V Ljubljani 7. avgusta.
Državni zbor bode pričel najbrž sredi no vembra zopet svoje delovanje. Predsednik zbornice, dr. Smoika, potujoč iz toplic Ragatz mudil se je na Dunaji ter z ministri  posvetoval  se  o otvorjenj državne zbornice. Trd« se, da je on želel, da bi se
zborovanje pričelo sredi oktobra o*> jednem z delegacijami. Grof Taaffe Je bil neki s tem predlogom zadovoljen, a upiral se mu je vitez Dunajevski, in naposled se je sklenilo državni zbor sklicati sredi meseca novembra.
D.žavni poslanec Otto llaumior biva v Pragi in njemu na čast priredili so češki poslanci in vel-moži banket, ki kaj lepo priča o bratovski vzajemnosti Čehov in Poljakov. Dr. Rieger nazdravil je yontu, sinu bratskega naroda, izrednemu možu na parlament irnem polji, čegar bistri duh se povsod priznava, uspešnemu boritelju za češki narod in njega pravice. Otto Hausner, zahvaljevaje se na zdravici, se naprej oprošča. da mu ni možno v češkem jeziku se tako glulko izražati, kakor bi rad, kajti hramba lastnega jezika do se daj posameznim slovanskim rodom ni pripuščala priučiti si natanko narečja bratskih narodov. Na to napija naprednemu, svobodoželjnemu narodu češkemu ter njega lepej bodočnosti. Župan dr. Czerny pozdravlja ljubega gosta ter želi, da bi vedno več sinov sorodnih narodov prihajalo v zlato Prago, da se izvede boljše sporazumljenje iu prijateljstvo. Mej drugimi je toastiral prof. dr. Krejči na najnovejši smoter s'ovanskih ro iov. kateri hočejo z mejse-bojnim spoštovanjem pravic pričetinovo dobo prijateljstva vseh narodov ter je slavil Hausnerja kot predboritelja nove slovanske misli.
Deželni zbor ćtv« k I je vzprejel predlog odseka za volilno rt formo z vsemi glasi proti onim nemške evice. Debata je bila jako živahna; udeleževali so se je Schmevkal, Parsche, Plener, B^reuther in generalni govornik dr. Herbst proti poslancem: Win-dischgriitz, Zeitbammer, Tonner, II. Ciam-Martinec, ki je bil generalni govornik, in pa dr. Reger-ju, ki je bil poročevalec.
%iianj<e «lr%av*».
Albanski rodovi Castrati, Hotti, Gruda in Skreli so se podali, kakor pravi najnovejša vest z Kotora, ter so vzprijeli pogoje, stavljene od turške strani: da oddade vse ob času črnogorsko turške vojne izročeno jim orožje ter plačajo tri leta zaostali tri but..
Radikalno časništvo srbsko širi vest o mi-nisterskej krizi; minister kultov Nov ako vir' in finančni minister Mijatovič prestavljena bodeta baje v državni sovet ter na njega mesto imenovana dosedanja poslanca v Rimu io Bukurešti Kujundžie in Krai ović. — Iz inženirjev in arhitektov obstoječa družba inostrancev si prizadeva pridobiti koncesijo za ustanovitev stav b ne banKe. — „Frankr Zeitg." prinaša dopis iz Belgrada. ki pravi mej drug m: „Mnogo se govori zdaj o veli kej skupščini, ki naj bi se sešla meseca oktobra. Predloge, katere se jej imajo dat? v obravnavo, hranijo se jako tajno, znabiti, ker se ministri neso še sporazumeli; le toliko je gotovo, da se bode sprememba ustave naslanjala na upeljavo sistema dvojnih kamor. Se ve da so v škripcih, kako bi se senat sestavil. Plemstva ali veleposestva pri naa ni, ravno tako denarne aristokracije ne; vsak kmet ima toliko, kolikor potrebuje, posebnega bogastva pri nas ni. Naj torej kralj jednako Napoleonu se-natorie imenuje in po keterih načelih? Le izinej uradu kov V Take uradniške kamore bi demokratičuo srbsko ljudstvo ne maralo. Predsedniki najvišjih sodišč iu uekaj druzih visokih uradnikov bi de ne bilo dovolj, da sestavijo seuat. Dopada pa v obče predlog, da naj bi vsaki tisti postal senator, kateri je bil trikrat ali petkrat poslancem voljen, ima torej 9 do 15 letno pai lamentaruo izkuvstvo za seboj in
za ustaše, iu da je prišel terjat,  naj vlada vse toj proč vzame. Mislil je, da bode vse padlo pred njim na kolenu, če pravi, da je tajnik turškega poslanstva (=4.)
Na to ga župan odpravi, naj pride jutri ob 9. v pisarno, rekoč, da je tukaj domačin, a ne župan, v pisar me i da bode župan.
Ko je bil odšel, pokliče župan svojega sina Mil|utina, naj hitro skoči po me. Jaz se podam k županu in ta mi vse pove, kar se je zgodilo. Ali za Boga! pravim, tu se mora nekaj zgoditi, tega Haruma moramo storiti neškodljivega (= 4.).
Stori, kar hočeš, odgovori mi župan, jaz te ne se m videl, neseni s teboj nič govoril. Bog po-mozi!
Jaz sem pa tudi mestni svetovalec v Kostanjiei, poiščem si dva pandura in hajd ž njima po Harum-Erfendija! Najdem ga v drugi krčmi in rečem mu, da sem mestni svetovalec, on pa da je tujec, naj mi tedaj pokaže svojo izkaznico. Da sem Stevo Pavlević, tega mu se ve da nesem rekel (mm 4).
Harum-Effendi izvleče zopet svoja turška oli arabska pisma, in ko mu rečem, da tista pri nas ne veljajo ter vprašam po drugih, pravi, da jih nema Na to mu pravim, da se mi zdi sumljiv, da je brž ko ne kakov vohun, iu da je aretiran (= 3.), naj gre s panduromal Ustavljal se je, grozil se je, čudil se je, da se more tako postopati proti tajniku turškega poslaništva — in nazadnje je hotel tele-gratirati v Zagreb in ua Dunaj. To budete sutra! mu rečem in moja pandura sta ga res zaprla (= 4.).
Jaz pa pokličem vse svoje hlapce: Zdaj tecite po vsej Kostanjiei, najmite voz kar jih dobite, naložite hitro vse orožje in strelivo in hajdi čez reko Uno. Brzo, brzo morate delati, eto vam živeža, eto pijače, tam in tam najdete morda ustaše. Bog pornozi!
Moji hlapci so bili sami pravi Hrvati, in tekli bo na vse strani; voz so dobili več ko so trebali, naložili so, da jim je tekel znoj po udih, in ob treh po noči je bilo vse blago onkraj Une (mm 4.). Prišlo je tudi v prave roke, hvalu Bogu, in trditi smem, I da Hem dosti pripomogel, da so ae mogli ustali
držati tako dolgo, dokler ni stopila v boj Srbija, potem Rusija, na zadnje Avstrija.
Ali naš I Iarutn Etfendi je drugo jutro bil postavljen pred župana Kostanj i škega, pritožil se na-ravski čez mero in zahteval, naj se mu dovoli tele-gratirati. Tega mu neso mogli odreči — ali evo ga ( = 4.): hotel je telegrahrati po skrivnih številkah. To se pri nas ne sme, pravi župan, telegrahrati smete ali hrvatski, ali magjarski, ali nemački, ali francoski, celo tudi laški! Harum si izbere francoščino in t elegratira turškemu poslaništvu na Dunaj, da ni imel zaželjenega uspeha, da je zaprt, naj mu hitro pomagajo! Deželni vladi v Zagrebu |pa je telegrafiral, naj hitro ukažejo županu Kos tanj i šk emu, da mora izpustiti sveto osebo tajnika turškega poslaništva na Dunaji (=3.) Tudi župan je telegrafiral v Zagreb, da se je zdelo mestnemu svetoval-stvu v Kostanjiei zapreti čez noč neko sumljivo osebo, ki se imenuje Harum-Effendi, ali pri sebi ima le pisni a turška ali arabska.
Proti večeru odgovorila je deželna vlada, tudi po telegrafu, blizu tako-le : Ako nema Harum-Ellendi
je tako dolgo užival zaupanje ljudstva. Pa o vsem tem se ne ve še nič zanesljivega. Toliko je gotovo, da se bode ustava spremenila; mala skupščina je ta predlog že dvakrat vzprijela in sedaj treba samo še privoljenja velike skupščine."
Tudi na Ruskem pojavljajo se zopet proti židovski izgredi. Tako poroča vladni list, da je v Jekaterinoslavu v 2. dan avgusta ljudstvo napadlo židovsko prebivalstvo. Vojaki so morali posredovati ter so ubili deset nemirnežev in trinajst jih ranili. Mestni zastop je votiral 5000 rtih■ Ijev, katere bode odbor zidov in kristijanov razdelil mej unesrećene žide ter brezdomovne nastanil v mestnih poslopjih.
Iz prestolice spanjsko se poroča, da je v Bajadozu 1100 vojakov in civilistov proklamiralo republiko. Govori se, da so vzeli tisoč pušk iz trdnjave. Dve tisoči mož se je odposlalo, da pre-ženo upornike, ki so baje kričali: „Žtvela republika s konstitucijo leto 1869! Živio Zorilla!" General Blanco imenovan je vrhovnim poveljnikom vojski v pokrajini Estramadura, katera se je dela v posaditi stan. Zadnje depeše pravijo, da so ustaši ko so vojaki tja dospeli, zapustili svoja stališča ter da nameravajo prestopiti portugalsko mejo.
Dopi
isi.
Iz Ložke doline 4. avgusta. | lav. dop.] Čakal sem na bolj spretno pero, ka bi bilo v javnost spravilo, da se je 6001etnica tudi v našej do'ini dostojno iu sijajno obhajala, ali brezuspešuo; torej naj jo v malih vrsticah opišem jaz
Ko je krajni šolski svet sklenil dan 11. julija šolsko mladino pogostiti, je, da bi ne bilo preveč Btroškev, predsednik krajnega šolskega sveta gosp. Jakob Vilar pri gg. šolskih prijateljih pobiial prostovoljne doneske in nabral 85 gl. 20 kr. v denarji, pri kaplanu gosp. Jauezu Brencetu še 2 janjčka in pri gospeh 24 potvic, 2 jerbasa štrukeljčkov in cvetja
Ob 10. uri je bila slovesna sv. maša z zahvalno pesnijo, katere so se udeležili šolski otroci do 400 osob, krajni šolski svet, gg. uradniki in obč. predstojništva. Po sv. maši je šla šolska mladina, spremljevana po gg. učiteljih in nekaterih članih krajnega šolskega sveta v šolo, od tam pa s šolsko zastavo in domačo godbo mej streljanjem možnarjev v Podcerkev, od Starega trga 10 minut oddaljeno vas, kjer se je mladina dvakrat z viuom, pečenko in kruhom pogostila.
Ko se otroci malo okrepčajo, ogovori gosp. predseduik krajnega šolskega sveta na za to pripravljenem prostoru, kjer je bi. narejen okiučan šotor v njem pa slika Nj. Veličanstva, šolsko mladino s primernim govorom iu jej razloži pomen praznika, okončevaje ti „tnkrat živio, slava cesarju Fran Josipu I." Potem zapoje mladina cesarsko pesen, in ko je ta končala, svira tudi godba cesarsko himno.
Zdaj se začne splošna zabava; vsaki razred za se poje in deklamuje pred zbranimi gg. šol. prijatelji m gosti, potem se razdeli priduejšim otrokom 100 knjižic „Habsburški rod", igra mala loterija, za katero je učiteljstvo  priskrbelo dobitke pri Šolskih
pri sebi veljavnih izkaznic, onda je treba ravnati njim takisto,  kakor z vsakim drugim,  kdor nema veljavnih   izkaznic.   Tedaj   je   bil Harum-Effendi (= 3.) zaprt še drugo noč in premišljeval je raz loče k mej Turčijo in Hrvatsko.
Še le drugi dan je prišlo povelje iz Zagreba, naj se izpusti Harum-Effendi, ker bržkone je turško poslaništvo na Dunaji delalo na vse kriplje, da je doseglo ukaz za bana hrvatskega v tem smislu. Jaz se podam tedaj z jednim pandurom v zapor, in na znanim gospodu Harumu, da je prost,  da ne sme zameriti, da neseni mogel ravnati ž njim drugače, in kar se še druzega lepega pove ob jednakej pri liki. Harum-Effendi je gledal srpo, nazadnje pa zelo srdito, ko me je nagovoril pandur: Gosp. Pavlević ali mi imate še kaj druzega ukazati? — »Tedaj vi ste gospod Pavlević?!u je dejal,  „onda  vse raz urnem". (*= 3.) — Ali nič se ni zgodilo pozneje zavoljo te stvari, nobene preiskave ni bilo,  pa ne bi tudi našli mej nami Hrvati sodnika, ki bi me obsodil. (= 4.)" Dr. J. Ser ne c.
dobrotnikih v tako obilem številu, da je dobil vsak otrok jednega ali tudi dva dobitka. Ob 5. uri naznani gosp. nadučitelj Šolski mladini, da je sedaj Nj. Veličanstvo že v Ljubljani in jo popove, naj z živio pozdravijo Najvišjega gosta in potem zapojo cesarsko pesen. Reditelji naznanijo gg. učiteljem, naj otroke urede, ker ježe čas jim južino dati, kar se takoj zgodi. Po razdelitvi južine otroci še par pesni zapojo, končajo s cesarsko in se razpuste z godbo spremljevani proti svojemu domu. Da je bilo pa sploh mogoče tako obilo obdariti in pogostiti otroke, ne da bi bil krajni šolski svet kaj stroška imel, zahvaliti se je vsem p. n. gg., kateri so z zdatnimi doneski pripomogli. V plačilo naj jim bode hvaležno otroško srce. Proti večeru zapustimo tudi m: prijazno krčmo g. Peniš« k a, si ogledamo razsvetljavo po mestu in Staremtrgu, katera se mora javno pohvaliti in priznati, da kaj tacega ni v vsakemu kraji na deželi mogoče. Mladini in starim ostal bode ta veseli slavnostni dan gotovo v veduem spominu.
—r.
Iz f/i*iil«»K'«»r«» 4. avgusta [Izv. dop.] Da-
ues o 2. uri popolunoči preselil se je Jože Stepec, sin tukajrnjega trgovca, posestnika itd. v večnost. Ko je rajni bd izdelal tretjo latinsko šolo, pri držal ga je oče doma. On je vodil prodajalnico in vse račune, zadevajoče zalogo tabaka.
Ker je bil preteklo leto prejšnji župan se odpovedal svoji službi, prevzel |e to častno mesto prvi svetovalec, rajnega oče. A s tem je naložil svojemu sinu le zopet težko butaro na rame, kajti ou je imel opravljati službo tajnika; sploh: vse županstvo bilo )e v njegovih rokah! — Vsak prebrisan človek moral bi se bd čuditi njegovemu modremu urado-vanju. Komaj 16 let star vedel je razumno reševati marsikako zme ano štreno občinsko, ter branil je možato narodne svetinje. Ker je imel torej že kot mladenič lastnosti, vredne pravega možaka, nadejati se je bilo, da bode samostojni gospodar izborni izgled vsem meščanom, ter ponos narodne stranke v stari Višnjigori!
Tožil je /e skozi dve leti, da ni nič kaj do brega zdravja; a pred tednom dni ulegel se je v postelj, kjer so se mu jele kazati zlobue koze po vsem životu. Nekako obotavljale so se priti na dan, kar je bilo ze slabo znamenje. Jel je potem še blesti in slednjič spravila ga je „božjast" iz naše srede. Bodi mu lahki« zemljica domača!
Od doleaijske moje 5. avgusta. [Izv. dop.] „Človeku je teško biti originalnemu", bere se nekje v 9. Stritarjevem „Zvonu", in to je istina; da pa tudi jaz uesem danes originalen, prepričali se bodete Vi gospod urednik lahko takoj, akopraro neseni jaz kriv denašne) inojej neoriginalnosti, marveč so krivi temu — „pasji dneviu in pa tisti „sršeni1', ki so se zakadili v mojo — kuto, češ:  zdaj  ga pa imamo! m so prišli mesto do kože  le do  kute,  in to je dobro! Če bi pa meni kot človeku prišli do kože ti sršeuiu, bi nikakor ne bilo zdravo, kakor ni zdravo če pridete n. pr. do kože Ljubljanskim rogoviležem — reete nemškutarskemu „trifoliju" — policija iu pa sodnija, ker teh se vsak pošten človek ogiblje, in tudi oni rogovileži naj bi se ogibali jih, ter rajše kupili si košček kruha, mesto da so  kalili s svojo netaktnostjo „ponoćni miru.   Ali,   tudi Vi gospod urednik imate prav, da me branite pred nsršeniu, v
riti korak (prej bi bil pa moj lok namazal dobro s kolofonijem!") tudi k poštni direkciji, ko je n. pr. neka poštna pripravnica (praktikantova«) drznila se zlorabiti takozvano „ Amtsgewaltu, sprejemši na prošnjo svojih ravno tako še ralečnittozobnih dvora-nežev že odprt zavitek, a z nova zalepljen in na-polnen z raznimi časnikarskimi odrezki. Na ta stari zavitek zapisalo je to drzuo dete „wird nicht ange-nommen — retour14, mej tem ko je manjkalo znamke in pečata oddajalne pošte. Dasi jaz nesem škodoželjen človek, ipak bi pri tacih in jednacih slučajih ne škodovalo, dotičneža po prstih nekoliko nakrcati, bodisi v poboljšane njega samega, bodisi v dober zgled družim . . .
Jaz sicer ne vem, kedaj bodo bratje naši v „tužnej Istri" dosegli, kar jim gre po zakonu in naravi, to pa vem, da je teh Slovencev več, kot je pa Nemcev in nemškutarjev na Kranjskem, in zato imajo prav, da se počasi zavedajo samih sebe in svojih pravic, ki jih bodo pa gotovo kedai dosegli, kakor smo jih deloma dosegli tudi mi kranjski Slovenci. „Počasi — pravi nek pregovor — se tudi daleč pride", — kar je dokazal oni polž, ki je črez leto in dau na Šmarno goro prilezel; tako bo tudi Italijan — iredentar v Primorji počasi postal „kroteku, kakor so nemftkutarji na Kranjskem postali krotki, sedaj n. pr. ko smo jih mi Slovenci vrgli „pod klop", kjer je njim jedino primeren prostor — mej nami domačini. Če pa srkajo svoj „bimbeerabguss" iz nemško-judovskih listov: „Neue Freie Presse", „Neues Wiener Tagblatt" itd , jim pa tega vsaj jaz ne štejem v zlo, ker še bolnik potrebuje tolažbe na smrtni postelji, pa bi jo ti naši uemškutarji ne potrebovali, ko jim že: „tužno v turnu klenka bron !" — Jaz pa pravim: Blagor jim, ki zaradi pravic preganjanje trpe, ker njih je — mirna vest! — Na svidenje! gospod urednik.
Dolenjski pohajkovalec.
katerih „gnezdo1' jaz včasih dregnem, — ker, če tudi neso originalni, pa so vsaj nadležni za po hajko valca v teh „pasjih dnevih"*, — vsaj ko bi me izdali Vi gospod urednik, in bi me ne branila moja „kuta", potem je proč z mojim upom, da Vam bodem še katerokrat kaj pisal, bodi si z ali brez nkolofonija in tako bi se o mojem upu potem lahko reklo: ., K m zu Wa8ser gevvordenes Rendezvous bei zehnmal gewechselter Liebe.u Brrr! Gospod urednik! To bi bilo budo za moje meso in pa srce, kakor je hudo za Primorske Slovence, ki iščejo ravnopravnosti „uradu m šoli", in pa pri pošti je tudi iščejo, vsaj ko so je n. pr. pretekli mesec nekateri narodnjaki iskali pri „Tržaškej glavnej pošti', reklo se jim je: naj idejo po slovenske nakazuice m dopisnice v Ljubljano! — Jaz n. pr. bi šel v tacem slučaji naravnost k poštnej direkciji v Trst, kakor sem že hotel sto
Domače stvari.
— (Notranjska slavnostvPostoiini) bode 2. septembra. Delo se je v odboru in zvunuj primerno razdelilo in priprave se povoljno vrše. Upamo, da bode uspeh delal čast narodu slovenskemu, dokumentiral v novic slovensko lojalnost
0 GOO letnici ter preskrbel pošten kamen „Narod-demu domu".  — posebe pa utrdil narodno zavest.
— (Prvo hrvatsko pevsko društvo „Zoraw v Karlovci) obhaja v 8. in 9. dan septembra svojo petimlvajsetletnico. Razpošiljajo se vali ia na vsa hrvatska pevska društva. Te slavnosti, ki obeta biti velika in krasna, udeleži  se tudi de-
1 utacija Sokola in pevskega društva Ljubljanskega.
— (Črno -rude če-zlate trakove) nosijo demonstrativno nekatere Ljubljanske dame. Zaradi tega neso nič zanimliivejše.
— (ZGoreujskega) vračalo se je preteklo nedeljo po Rudolfovej železnici toliko ljudij v Ljubljano, da jih je bilo po 14 v jednem kupeji. Ve-
ika je bila nevolja, da železnica ne skrbi za dovoljno število voz, in da nekateri uradniki neso bili posebno uljudni, temveč so potnikom, ki so pošteno plačali, tedaj tudi hoteli pošteno sedeti, zabrusili osorne besede: „Wer nicht stehen will, soli halt da bleiben!u Pričakujemo, da se v bodoče kaj jedna-cega več ne pripeti, ker občinstvo plača ter sme tudi zahtevati, da se dostojno prevaža.
— (Za tretje porotno zasedanje) določeni so: deželne sodnije predsednik Anton Ger-tseber, prvomestnikom; njegovim namestuikom Ivan Kapretz, nadsodnije svetovalec in pa deželne sodnije svetovalca Rajmund Zhuber pl. Okrog in Ljudevit Ravnikar.
— (Predilnica) v Ljubljaui povekšala se bode še tekoče leto jako zdatno. Na novo se bode postavilo 20O0 vreten in 64 tkalskih statev (Web-stuhle). Za tkalce, za ključarje in mizarje postavilo se bode na njivi tik tovarne novo poslopje, katerega stavbo je prevzel g. Tonies in katero ima do novega leta dogotoviti. Postavil se bode tudi še jeden parni stroj ter najelo, ko bode vse postavljeno, do sto delalcev in delalk več, nego zdaj, kajti izdelovanje se bode v tovarni od novega leta če ne več, vsaj
podvojilo. Gotovo znamenje, da izdelekom Ljubljanske predilne tovarne kupcev ne manjka.
— (Medved) prikazal se je na kranJBko-hrvatskej meji pri Prezidu, ter, da nihče o njegovej navzočnosti dvojil ne bode, za sedaj zaplenil jedno kravo.
_ (Vetrni  vrtinec)   v   majhnej obliki
videli smo pretekli četrtek ob 11. uri pred polndnera na Travniku, ki je imel nekak smešen izid. Nastal je pred kasarno ter se je v ravnej črti pomikal proti tabačni prodajalnici. Pot ga je pa peljala ravno čez prostor, kjer prodaja naš Ribničan svojo „suho ioboH. Kdo bi popisal osupnenost poštenega Dolenjca, ko se vidi hipoma odkritega, vse svoje izdelke pa oživljene. Pričel se je ples, pravo jugoslovansko „kolou. Lahkejša sita poskakujejo visoko v zrak, a okornejša rešeta vrte se veselo v kolobarji naprej se pomikaje, ter tu pa tam kako ope hano obleži, kakor se mu posreči odtrgati se pri-vlačečej moči hudomušnega vrtinca. Ubogi Ribničan ni vedel, ali bi si hotel iskati v višinah se sprehajajoč klobuk, ali pa miriti svoje razposajene „suhe" izdelke. — Vse zastonj! Rajanje ne neha, le „hitreje se suka" bolj kot Preširnov npovodnji mož" z lepo Urško — proti tobačni prodajalnici, kjer prikazen hipoma izgine, razposajena „slihau druhal pa zopet k pameti pride. In mi, ki smo se temu „spektaklu" od strani smejali, videli smo, kako so potem „do smrti upehana" sita in rešeta razmetana ležala po Travniku bolj kot laški rudeče-srajčniki po bojnem polji pri Kustoci — pomilovaje le ubozega Rib-ničana, ki je imel mnogo posla, da je sebe iu svojo leseno zalogo zopet v red spravil. „Soča".
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Madrid 7. avgusta. Ustanek v Hada-jozu popolnem udušen. Povsod mir.
Beyrut 7. avgusta. Včeraj je zvunaj lazareta jedna osoba umrla za azijatsko kolero.
Aleksandri]a G. avgusta. Včeraj je od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer sedem ljudij za kolero umrlo.
Barcs 6. avgusta. Most čez Dravo se je včeraj odprl za promet.
Kazne vesti.
* (Maščevanje Ircev.) Iz Londona se poroča v 2. dan t. m.:   Ni več dvojbe, da je bil O' Donmdl odposlanec irske zarote „Nepremagljivihu fn da  je   v   lej   lastnosti  po irskem  tajnem sodišči izrečeno smrtno  kazen na  Jamesu  Carey-u zvisil. O' Doneli zasledoval je soprogo iu otroke Carev-eve, kakor senca iz Dubbna do Londona. Pred odhodom rekel je nekaterim irskim  prijateljem,  da mora v važnej zadevi v južno Afriko  in da ga spremlja še drufi možak, ki ima paziti na to, oN se stvar redno do#Si  Morilec O* Donnell stal je že 3. t. m. pred pMMtniki, obtožen umoru.   Trdil je, da je Curey a ustrelil zaradi lastne obrambe, ker je Carev revolver potegnil  in  nanj   pomeril.   Temu ugovarjata pa soproga iu najstarši sin umorjenega. V O" Don uell-ovem  kovčegu  našla  se je slika Curey-ovu. Druge tri ovaduhe,  ki  so bili  priče v Dublmskej pravdi in zbog tegu neso v domovini več Življenja vii rni,   poslala   je   angleška    vlada   v a parobrodu „Pothan" v Avstralijo. A ko so pripluli v Melbourne, zabranila jim je vlada   izkrcati se, ker so prišli na sb d zaroti, da se umore tudi ti trije ovaduhi Cava-nagh, llaulon iu Sinith.    V isti dan namreč, ko so emenjeui tr«ie zapustili Liverpool,  prišel je v Mel bourne telegram, v katerem se v tajnostnih izrazih opozarja znan Feoijec na prihod „gotovih osob". Na ta telegram pričela se je preiskava iu prišli so loti na sled  n vlada si ne upa   postavili ovaduhov na kopno, ker bi sigurno zapali maščevanju Fenijeev
ZDu-ns-jslra, borza
dne 7. avgusta t. 1.
(Izvirno teletcratično poročilo.,
Papirna renta.......... 78 gld. 90
Srebrna renta ....       .   .       .   . 79 „ 65
Zlata reuta......... 99 . 70
5°/0 marčna renta....... 93 , 60
Aktije narodne banke....... S38 , —
Kreditne akrije........ 296 , 10
London   . ...... l19 „ 75
Siebro ........ — , —
Napol. .......... 9 „ 49
C. kr. eekini. ......                                        . 5 „ 66
Nemške marke ..... 58 „ 30
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 120 . 75
Državne srečke iz I. 1864.         100   „ 170 „ 50
4°/o »vstr. zlata renta, davka prosta. 99 „ 70
Ogrska zlata renta 6°/0...... 119 „ 95
n      i"'             •       .   - 88 „ 95
„     papirna renta d°/0    ..... 87 „ 35
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 103 „ —
Donava rog. Brečke 5n/0    .   .   100 gld. 114 „ 75
Zemlj. obč. avstr. 4Va°/o »lati zast. listi , 118 „ —
Prior, oblig. Elizabetioo zapad, železnice 107 „ 75
Prr»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ 50
Kreditne srečke......100 gld. 173 „ —
Rndolfove srečke ....        10   „ 20 „ 75
Aki ije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 109 „ 50
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 223 „ 50
kr.
lOOO gld.
se išče na posestvo z zemljiščem, 28 oralov, proti 5 '/t °/o na prvo stopnjo. (519—3)
Več pove upravništvo „Slovenskoga Naroda" ali posestnik sam Jožef štruin-lj v Rudnika pri Ljubljani. Št. 4932. — ————
Ohlic.
Na ljudskem vestlišči pod Tivoli bode v četrtek f). av«"Hl.» t. I. ob f>. uri <lo|».»lu-cliie javna dražba za sledeče lesene stavbe, namreč: 2 paviljona, I kavarna z gostilnico, I plesišče, 2 kegljišči, 3 stranišča m 3 mlaji.
Natančneje o tej dražbi se izve pri pomočni pisarni deželnega odbora vsaki dan od 10. do 12. in od 4. do 6. ure.
Zahvala
najtoplejša slednjemu, ki nama je kakor bodi, z besedo ali pismom, za časa kratke a močne bolezni najinega nepozabljivega jedinorojenca
ADOLP-a
izražal svojo pomoč in tolažilno sočutje?
1'osebe pš bodi naj iskrenoj ša zahvala vsem p. n. darovateljem petnajstorih prekrasnih vencev, o duhovščini, gg. pevcem, Solskej mladini, gg. osnovateljem in vsej obilnoj množici zalega pogreba.
Takšna vsestranska podpora, takšno vsestransko odkrito sočutje nama je jako hladilno delo na nozaceljivej rani o nenadomestljivej izgubi pro-draaeaa itnćeks Adolfa.
Varuj Bog vsacega jednake nesreče in nama daj potrebne tolažbe!
Na Rakeku, v 3. dan avgusta 1883.
(525—3)     Matilda in Lovro Sebenikar.
Šivalni stroj (Singer)
ho pod roko proda po najnižjo) ceni na Svitt l»«lersk«iii preti m cM ji Ml. II. (513—2)
Nova, elegantna, jako majhena
kočija (landauer)
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežuo izvrstno zdravilo zopei YHe bolezni v želodci,
in nopresežno zoper nenlast do Jedi, slabi želodec, smrdeoo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodoi, « zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zopor zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz I želodca), zoper krč v želodoi, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črv o, zopor bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Glavna vsttlo{£<i: Lekar C ltnulj, Kremsier, Moravsko. Jedna aklenica z navodilom, kako se rabi, stane
stoji na prodaj v lui-iskili uliculi si. H.
(517-3)
Meteorologijo poročilo,
Q	(Jas opazovanj ii	Stanje barometra v mm.	IVin-peratura	Vetrovi	Nebo	.Mokrimi v U) ill.
«« to	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	788 Himni. 786-98 as. 786*60 mm.	4- r.H-v, 4-28*4°C -j- 16*80C	si. sov. si. liur. ■1, bur.	jas. jas. jas.	0 00 mm. dežja. I
Nobo bilo je vedro iii le]><> vronie trajno.
Srednja temperatura -+- 1T SI0, za 190 pod normalom
vrtom, ležeča v Ljubljani na Krakovskem nasipu
Št. 16, na katerej lahko ostane uknjiženih 3000 gld. — Kupuina /naša (>500 gld. in daje 42(5 uld. najemnine. — Natančneje se izve brez vsakih posredovalcev na Kongresnom trgU st. 12 v 11 nadstropji dopoludne od H>.    12. ure. (528—1)
^rarve ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lokama Dom. Ris soli] lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lokama Michaol Q u g 1 i o 1 m o. V Celji: lekar J. K u p t'o rs oh ni i od. V K r a n j : lekar Drag. Šav n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lokar A., Roblek. V Sežani: lekar Ph. Rit s ohol. V Om 0 m Ij i: lekar Ivan Ulaže k. V Škofje j Loki: lekar Karol Fabiani.
v*T Svaritev! k,, se v zadnjom času naš izdelek posnoniljo in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo V zgoraj navedenih zalogah In pazi naj se osobito na ta znamenja: Pravo Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklcnico vtisnene besede: Eoiito Mariazoller Magentroptou — Bradv & DoBtal — Apotheker, aklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe atisneoo sod-nijsko spravljeno vttr*l veno /luimeiije in zavoj mora biti zapečaten z našim > urni\ ritim soani« -njciu. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teb znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski kaznovani izdelovalci In prodajalci. (148—100)
1
ti
— pa
5 5 —
rt —- —
gg.s g
5.8'| o
cp; P P =-
r*     9fl S s n p
•i * S o si a ,v.< s S »
5 13 - ck
»       O C £ 5.
^s?|Ii II?8
g» A- Z 9
._    89 § I ■ P
^ 2- S*-° i
m*
m P
■ B m
• B S. - "
r. 1
i s II1 g li
i > *=■
< L. Ui
n S 8
< i, *
c -~ s? I 3
° a' MsT1
S fcj C" -.
^ w
H
H —i
~ C
TT rt. — o«
a -0 "/
9S
rs rt> r«
E / •
2: rV 4-
Kg S
are _
C T; rt
i—-3 hp- «: 1 8 S. S &
J   B1 S rt ^
w< t * 2 t c.
_ .   B =" C
2: S e J 3
. X r- SS 2. m oo. C* B ž
J 1 r»S
"   rc      a »t
Najbolje ter najceneje naroeajo se
priznano dobre ročne mlatilnice, slamoreznice, vinske tlačilnice ter vsi drugi kmetijski stroji
za točno plačilo in tudi na obroke
v najstarejšej tukajšnje) ter po vsem Kranjskem najbolj poznatej zalogi
uri A. Debevc-u v Ljubljani,
Marij«' T«>r«>xij«> comIh m*. IO. [•■•■Mirno.
f)08—10 >
«■2
■
S. i:
C. in kr. najvišje priznanju
Kopališče Gleichenberg
Zlata kolajna Pariz is;s.
na HtajH'rNkoui.
Joclno uro vožnje od ))o!-,t!ij<' l < l«li»;i« li ogersko zapadne železnico.
Začetek sezije s 1. majem. (222—5)
Mineralne vode Is (Jleiclieuheiga iu Jolianuis' iiinu-a in pa vreleovi izrodki dobivajo so po vseh trgovinah z mineralnimi vodami, kakor tudi pri vodstvu tileu'hen-loTski' kopeli, kamor naj se tudi pošiljajo v]>rašanja iu naročila stanovanj in voz.
SSJ BSJiSiaRSBSSi.       i ■ ir."^-
l/d»telj in odgovorni urodnik Mak^o Ar one.
Lastnina in tink rNd,rodne tiskarne".