ÜUA1 piwmmm mm BINDER: CERTIFIKATE BOM VLOŽIL V STEKLARNO M$M šmmmmmm ilSilllllili LO (0601) 81 *» (0601) 8y>8®ci3®9 MHz STEREO CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah 1.500.00 2.000,00 2.800.00 3.500,00 PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI 50% VIŠJA! 1.500,00 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 1.100,00 60,00 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 500,00 25,00 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 6.000,00 150,00 5. OSMRTNICE 1.800,00 CENIK VELJA OD 1.7.1993 DALJE SREDNJA WI2NICA ÌÉSm «EpjPigBft:i' Očitno sé nam obeta vroča Jesen. Tudi tisti, Id so politiko Ansati Iz svojega območja zanimanja, bodo imeti dovolj zanimivega za jutranje debate ob kavi. V Zasavju se obeta nekaj zanimivih tem. Očitno bo le precej debat okrog pepela til nasipavanja v zasavskih krajih. Toplarna menda sedaj ni proizvajala tega tako zanimivega materiala, ki je ravno prav primeren za zasavska tla. Jeseni se bo Ljubljana spet grela z zasavskim premogom in naie ceste bodo hvaležno požirale tovornjake s tovori "našega" pepela. Brez pepela očitno ne bo novih kilometrov asfalta, ne letališča, ne... Pravzaprav to ni nič hudega. Vsega smo že vajeni. Ob letu osorej bomo morda s hvaležnostjo gledati Se kakine tovornjake na cesti, ki bodo privlekli hvaležnim Zasavcem tovore v hrambo. Pri nas, v Revirjih, so zadeve že odnekdaf varno shranjene, to je že res... Slovenija pa bo tudi odreiena velikih skrbi. In kot vse kaže (nove občine itn.) tudi vpiti ne bo treba kaj pretirano. Občine bodo, kot sedaj kaže, kmalu (če to že niso) le Se lutke v rokah velikih mojstrov odra iz belega mesta. P.S.Zasavc je po počitnicah spet tednik - prihodnji Izide torej naslednji četrtek. mm, *-■../ ; • UVODNIK tm'üi NOVICAM Trbovlje - Prav zadovoljni so lahko v trboveljski Termoelektrarni letošnje poletje, saj se jhn je še kako obrestovala naložba pred leti, ko so zajezili Savo in poskrbeli za dovolj vode, ki jo rabijo pri proizvodnem procesu. Z vodo imajo težave skoraj vsi slovenski energetski objekti. V hidrocentralah jo že zmanjkuje, zato obratujejo s polovimo močjo. Tudi jcdfrska elektrarna v Krškem ne »nore izkoriščati vseh zmogljivosti zaradi prevelikega ogrevanja Save. V Trbovljah obratujejo s 121 MW močjo, kar je malodane blizu mejne zmogljivosti. Elektrarna daje vsak dati okoli 2,5 milijona kwh električne energije. V Trbovljah so skoraj spraznili deponijo premoga, ker po končanem remontu malodane vseskozi delajo, vključno s sobotami in nedeljami. Rudarji torej jeseni in pozimi ne bodo imeli težav energetskega premoga. s prodajo M V NASLOVNICA: AD Uro* Klonten FOTO: Tomo Brezovar V ogledalu:Pavle Prosenc Bo Jelcin kupil Sveino kuhinjo Ekološki tabor 93 Vrhovo sinhronizirano Brez trave ni krave Šole so pripravljene Stojan Binder: Certifikate bom vložil v Steklarno Vznemirljivi svet čipke Ženske avto in vročina - le prvič Madžarsko morje Grad, zapisan molku Prijetno s koristnim - slikarska šola na Dobovcu Naj nogometaš Zasavja Zakaj je Ela Zdovc, Hrastničanka, Slovenka po materu in očetu p .... še vedno brez slovenskega državljanstva? Kako so mladenke in mladeniči napolnili zasavske vrtce. Zasavc pripravlja kar nekaj novosti v vsebini in obliki - v nove čase z novim Zasavcem... H KOT,KD AR DOGAJANJ 16. avgusta - Vročina se kar ne pojenja. Za vse, ki že mislijo na hlad, na jesen in zimo, pa spodbudna novica: tudi v Zasavju bodo odprli energetsko svetovalno pisarno. 17. avgusta - Eni imajo dela premalo, drugi ga sploh nimajo, tretji ga imajo preveč. Med slednjimi je tudi trboveljska Iskra S c mi co m, kiji za to, da bi lahko izpolnila vsa naročila, manjka kar okrog sto delavcev. 18. avgusta - Poletnih dni in dopustov ne priznavajo niti v zagorski Svci. Oktobra bodo trg kuhinjskih programov po Eriki in Viktoriji obogatili še z Evo. 19. avgusta - Elcktrofillcrski pepel znova buri zagorske duhove. Tokrat tisti, ki so ga v vročih julijskih in avgustovskih dneh navozili na Ruardi. Proti njemu se je izreklo že 281 krajanov KS Franc Farčnik. 20. avgusta - V Kandršah sc začenja 4. zasavski ekološki tabor. Kaj bo kakšnih 15 udeležencev novega ugotovilo, bo javnost izvedela jeseni enkrat. 21. avgusta - V hrastniški TKI tečejo priprave na rekonstrukcijo kloralkalnc elektrolize po planu. Z deli naj bi tako pričeli 15. septembra, jih dokončali v 22 mesecih in za vse skupaj plačali 20 milijonov DEM. 23. avgusta - Po mirni nedelji še miren ponedeljek. Vremenska napoved končno obeta - odrešilni dež. In tudi slovenski premierje že na svojem mestu. 25. avgusta - Dež j c tu, trboveljski gasilci, tačas edini preskrbovale! z vodo v občini, nikakor nc morejo pravočasno ustreči vsem vode željnim. Pa še cisterna sc jim j c pokvarila. 27. avgusta - V TET delajo elektriko s polno paro-okrog 2.5 milijona kilovatnih ur dnevno. V Medijskih Toplicah lahko ob pravem navalu - v mesecu dni 40.000 prodanih kart na novem letnem kopališču - v dežju nekoliko mirujejo. Polona Malovrh ujAaajoo v PAVLE PROSENC Čez dober mesec bo praznoval 75. rojstni dan. Sedaj živi v Domu Poldeta Eberla-Jamskega na Izlakah. Na videz še ves čil in zdrav z nasmehom pravi: "Živeti je treba z voljo." Rojen je bil v Kisovcu in kot večino mladih, je tudi njega delo pripeljalo v rudnik. Koje prišel od partizanov, je najprej delal na policiji, potem seje vrnil v rudnik. Zadnja letajo bil vzgojitelj v internatu rudarske šole. Ta leta so mu s pomočjo zakonodaje prinesla dokaj nizko penzijo. V šali je povedal, da imajo njegovi učenci dvakrat višjo. Vedno je bil zelo dejaven. Dolga letajo bil navdušen športnik. Skoraj vedno je bil tam, kjer se je kaj gradilo, organiziralo, prenavljalo. Ta aktivna žilica ni bila nikdar pretrgana, tudi po operaciji kolkov ne, saj je verjel, da ga bo le dobro gibanje obdržalo na nogah. Maja sta minili dve leti, kar sc je preselil v izlaški dom. Medtem ko nekateri starejši pravijo, daje dom zadnje, za kar bi se odločili, pa Pavle Prosenc meni drugače: "Le kje naj bi na enem mestu našel zdravnika, strokovno skrb za fizično vzdrževanje telesa, možnosti za različne aktivnosti, dobro oskrbo in veliko prijateljev!" Kmalu po prihodu je predlagal ustanovitev planinske sekcije, katere predsednik je. Člani radi hodijo v hribe, te poti so deležni tudi tisti na vozičkih. "Človek ne sme bili osaml jen," pravi Pavle Prosenc. Športne igre, planinarjenje, različne prireditve, gibanje v hišnem bazenu, klepet s prijatelji... Tem aktivnostim je Pavle Prosenc v vsakdanji umik vtkal dvajset minut jutranje telovadbe. Štiri do pet kilometrov sprehoda s sorodnico v vozičku, ki je s to obliko začela veseleje doživljati sebe in svet okoli. Dvakrat dnevno svoji sestri skuha kavico in v to družbo povabi tudi ženo pokojnega strica. Zvečer se razgiba v bazenu, vmes pa s prijatelji kakšno reče. Posebno rad je v družbi, kjer si povedo dobre vice. "Veste, rad bi še nekaj let živel, naučil sem se živeti z voljo. Tudi zdravilo moraš vzeti z voljo, če hočeš, da ti bo pomagalo. " Pavle Prosenc skoraj ne potrebuje več receptov, jih pa veliko ponuja naokoli in tistim, ki se po njih ravnajo, je lepše. Ivana Laharnar PC FiSiTrSi tedna ■ Maš prijatelj na fotografiji Tomota Brezovarja se ■ ™ zaskrbljeno sprašuje, kaj prihaja po pasjih dnevih. ;.........-................................................. Demantiji Na lorkovi seji je zagorski IS med pregledom tekočih aktivnosti potrdil predlog izvajanja modernizacije cest. Trinajst odsekov cest je zapisanih v njem. Glede trenutnih aktivnosti je hilo še poudarjeno, da bo priključek za kabelsko televizijo, kijo napeljujejo skupaj s plinovodom in vodovodom 60 DEM in ne 100 DEM. kolje bilo občanom po pomoti sporočeno. Določena je bila tudi vrednost grad bene cene stanovanj v Zagorj u. za letošnje leto znaša 142.50 SIT in je v višini povprečne cene v repu liki. Ponovno so razpravl jali o pepelu na Ruardiju. Ob tem so pregledali poročilo o poteku upravnega postopka za izdajo ustreznega dovoljenja za širitev platoja, sklenili pa so demantirani prispevek v Delu. češ daje investitor imel lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Imel je namreč le dve odločbi o priglasitvi del. kar ni isto, v nobeni ni omenjen elektrofiltrski pepel. Člani so sc odločili naročiti meritve tega pepela, od rudnika pa bodo zahtevali, naj naroči strokovno študijo o vplivu odloženih materialov na neposredno okolje. Do izdelave študije so vsa dela na tem področju ustavljena. Seznanili so se tudi s škodo, ki jo je v občini povzročila suša. Občinski skupščini bodo predlagali, naj se za ublažitev posledic aktivirajo sredstva rezervnega sklada. I.L. Večji odkop Med poletnimi meseci so v naših rudnikih prilagodili produkcijo potrebam, ki so bile nekoliko nižje, razen v TET, kjer že lep čas delajo s polnimi zmogljivostmi. V štirih mesecih do konca leta naj hi nakopali še okoli 420.000 ton premoga, od tega okrog 90.000 komercialnega. Z njim zamujajo, ker so ga do konca julija pridobili le kakih 100.000 ton. morajo pa ga v celoti nakopali in prodati kakih 220.000 ton. V najboljšem primeru ga naj bi do konca leta nakopali še okoli 92.000 ton. Sicer pa je prav zdaj največje povpraševanje po premogu za ogrevanje, ki se bo poleglo šele novembra in nato spet povečalo pomladi. Na rjavi premog, nakopan v zagorskem rudniku, je potrebno zdaj čakati teden dni po vplačilu; prospektom kc/nimfli predsedniki! ruske federnd je Borisu .Ideimi. Ko gaje prelistal, je omenil, da se utegne znajti med kupci ene od temu kolektivu, kije tako kot vsako leto. tudi tokrat pripravil tri nove modele kuhinj, od katerih sta dve našli mesto v stalnem proizvodnem programu, ker sta nekaj posebnega in ho po njiju bržkone segal vsak malce zahtevnejši kupec. Ure za kuhinji Evo In Viktorijo. Slednja je Izdelana iz ameriške jelše, lesa, ki ga uvažajo. Evo že izdelujejo, Viktorijo pa bodo brž, ko laido prejeli ... poseben stroj za obli kovanje. Zadnji čas kupujejo S vemo pohištvo tudi na Portugalskem, bržkone ga bodo kmalu začeli prodajati še v katero drugo evropsko ali zumi jevrojtsko deželo. M. V. premog je dobre kakovosti, ker ga kopljejo le v kotredeški jami. manjše težave pa nastopajo pri njegovem čiščenju na separaciji (pomanjkanje vode). Izgubo bodo skušali v preostalih mesecih do konca leta zmanjšati, v nobenem primeru pa je ne bodo mogli v celoti odpraviti. Za koliko jo bodo utegnili zmanjšati, za zdaj še ni mogoče natančno odgovoriti; vse ho odvisno od obsega produkcije in njene prodaje. M.V. Težave s cisterno V zadnjih dneh je dež resda že dodobra namočil zemljo, vseeno pa težav, ki jih je v trboveljski občini povzročila letošnja suša, niso občutili le občani, temveč ludi gasilci. Ko je komunalcem lani odpovedalo vozilo za prevoz vode, so gasilci, ki tudi premorejo eno samo pravo cisterno, nase morali prevzeti vse breme prevozov. Čeprav je la dejavnost zanje, kot pravijo, le rezerva. Od tod tudi nekaj čakanja na vodo in - seveda -nejevolja prebivalcev obrobnih KS. A po krivici. Trboveljski gasilci so letos prepeljali 1,2 milijona litrov vode, v sušnih avgustovskih dneh pa tudi po 40 kubikov dnevno. Da bi bila zadeva še bolj zamotana, se jim je pokvarila že omenjena 17 let stara cisterna. Tako so morali nazadnje najeti vozilo pri AMD, ki "pobere" vse. kar gasilci dobijo za vodo. "Čista izguba, torej," pravita referent za OZ v trboveljski občini Rudi Malešič, in vodja gasilske enote Trbovlje - mesta. Srečko Kerin. In rešitev? Vidita jo v nabavi dveh novih vozil - enega tudi za potrebe komunalnega podjetja. Kot so se že pozanimali, bi lakšna naložba občino stala okrog 150.000 mark, kar je v primerjavi z večmilijonsko škodo, ki jo lahko povzroči en sam večji požar, zanemarljiva številka. Ob tem pa sta sogovornika še povedala, da niti pomisliti ne upata, kaj bi se zgodilo, če hi do požara prišlo v trenutku, ko bi njihova ena in edina cisterna - v voznem parku imajo poleg nje še sedem avtomobilov povprečne starosti 25 let - ravno nekje po "terenu" razvažala vodo. Vse občane, ki bi morebiti še potrebovali vodo pa naprošajo, da naročila zanjo oddajo že v začetku tedna, da bodo lažje načrtovali čas prevozov, manj pa bo tudi slabe volje pri ljudeh. P.M. Vaniahina glasbena šola vabi k vpisu vse mlade Zasavce, ki hi sc radi mirili igranja na elekt rirne klaviature. Pud rullilejše informaci je diibile: Glasbena siila Hrastnik, C. I. maja 61, leb 41-754, §/1 Osniivna šola Trbovlje, l.eniiinv trg 6, tel. 21-257, — ‘X ,, '"k* ''»*"*• t imki,rj" ‘r« 4’ M- Glasbena šola Uti ja» C. komandanta Stantia 3, Iti. : : »MM/V*»“* v.-. .-.v.v.v.v.‘.‘.v.’. ; ; ; U_Q3-.-r Okolje ÖS Pretekli četrtek smo na Vidrgi zaključili mladinski ekološko raziskovalni tabor Okolje 93. Četrto leto zapored sta ga ob finančni pomoči MOST-a in Zavoda za varstvo okolja organizirali LDS in Občina Zagorje ob Savi. Skupaj devetnajst osnovnošolcev, dijakov, študentov in ostalih se jerazdelilo v štiri skupine. Prva skupina je opravila kemijske analize voda v Zagorju (Medije. Kotrcdcrščice, Kandrščice, Save, Orehovice, ribnika, bazenov in pitne vode). S pripomočki iz ekološkega kovčka smo ugotavljali prisotnost amonijevih, nitritnih, nitratnih, fosfatnih, cianidnih, kloridnih, železovih, bakrovih in kromatnih ionov v vodi. Rezultati sicer še čakajo na obdelavo, lahko pa rečemo, da se sprva čisti zagorski vodotoki po nekaj naseljih, oziroma dotokih komunalnih in industrijskih odpadnih voda. spustijo v najnižje kakovostne razrede. Letos smo prvič pregledovali stanje varstvenih pasov vodnih virov v zagorski občini, da bi tako pravočasno opozoril i na morebitno ogroženost pitne vode. S terena nas je predčasno pregnalo deževje, zato nam vseh zagorskih izvirov ni uspelo obhoditi. Stanje izvirov in okolice smo uspeli zabeležiti v Prečni. Jaršah. Kisovcu, Rovah. Vinah. Bukovju. Križah. Jesenovem in Razboru. Sami izviri so praviloma zaklenjeni, a pogosto neograjeni. Na treh mestih je možen direkten dostop do cevi. Stanje vodovarstvenih pasov je v splošnem dobro. V Prečni vodo ogroža smetišče, ponekod je možno onesnaženje vode zaradi bližine gnojnih jam in morebitne nekontrolirane uporabe pesticidov in gnojil na poljih oz. sadovnjakih. Večina mladih se je pod vodstvom dipl.bio. Sabine Klemenčič lotila popisa lišajev kot bioindikatorjev onesnaženosti zraka. Njihova pogostnost in vrstna sestava odražata kakovost zraka na določeni točki. Na onesnažen zrak so najbolj odporni skorjasti lišaji, sledijo listasti, medlem ko grmičaste lišaje najdemo le v čistih predelih (npr. Kostrevnica, Žvarulje, Borovak). V zagorski občini sicer prevladujejo skorjasti lišaji, ponekod pa ne najdemo niti teh. Po kilometrski mreži zbrani podatki predstavljajo del evropske lišajske karte. Del mladih se je lotil fotografiranja in slikanja starih zagorskih hiš, hkrati pa so prebarvali sivino stebričkov v parku ob Cesti zmage. Rezultate dela in njihovo primerjavo zugotovitvami iz preteklih let bomojavnosti skušali približati jeseni. Ob tej priliki bomo izdali tudi bilten z rezultati štiriletnega dela. Cilj vsega našega dela je jasen: čistejše Zagorje in zasavsko okolje nasploh. Natalija Vidergar Gorjup Foto: Jože Ranzinger jr Tokrat prižigamo Zasavčevo svetilko v Hrastniku. Že lani so Hrastničani poskrbeli za lepšo podobo mesta, saj so javna dela izkoristili za ureditev brežin ob glavni cesti skozi Hrastnik in ob potoku Boben. Tudi letos so s tem delom nadaljevali. Tako so sedaj brežine precej bolj urejene kot pred leti. Še posebej se to pozna ob Steklarni, predvsem pa v zgornjem delu Hrastnika pod osnovno šolo. Čeprav so nekateri stanovalci še vedno izjemne packe in brežine zamenjujejo za odlagališče odpadkov, je teh po čiščenju vse manj. Ljudje se pač zavedajo, da v urejene kraje ne sodi umazanija. Prej, ko so bile brežine zarasle in zanemarjene, so tudi smeti končale tam svojo pot brez vesti tistih, ki so jih veselo odlagali. Sedaj je vsaj malo drugače. Papir, plastiko in steklo tja mečejo le še tisti, ki nimajo nikakršne vesti. Seveda bodo čistilne akcije še potrebne. Stalna skrb za lepše mesto pa mora sčasoma zlesti pod kožo vsem Hrastničanom. Če bo mesto skrbelo za kraj, bodo zanj poskrbeli tudi njegovi prebivalci. V Hrastniku so v zadnjem času postavili nekaj zanimivih tabel, s katerimi opozarjajo goste, kakšen je Hrastnik in jim izrekajo dobrodošlico. Table so lično izdelane in postavljene (po nekaj težavah) na dokaj primernih krajih. Tudi to kaže naboijši odnos do okolja. Pri majhnih stvareh se ponavadi pričenja skrb za lepše in boljše okolje. S temi pohvalami nočemo trdili, da so v Hrastniku naredili že vse, kar se okolja tiče. Si pa tisti, ki so pospešili skrb za lepši Hrastnik, zaslužijo vse pohvale za doslej storjeno. Če'-;hi vsako leto storiti vsaj toliko, kot v zadnjih dveh, bijfahko čez leta Hrastnik brez pretiravanja i meli za enegf bolj urejenih slovenskih mest. M.P. # Lansko leto sta se na sramotilnem stebru znašla Elektro Trbovlje oziroma Skupščina občine Hrastnik zaradi nezaslišano zanemarjene okolice traf o postaje na Dolu pri Jutranjki. Leijjšnje pff et je se je zgodil čudež. Delavci so se tri dni prebifjM skozi goščavo s sekirami, krampi, nazadnje še s kosami. Odkar ima TKI svojo trgovino v prostorih pfleg Jutranjke, se marsikdo pelje mimo transformatorja. Pa se je le naše! vpliven človek, kije končnndulpočistiti sporni prostor. a jeTKniCe«* Danes smo pripra vili nekaj zanimivih nagradnih vprašanj za spoštovane bralke in bralce jetrnic. Pripomniti moramo, da se z dopusta počasi, vendar vztrajno, vrača tudi Rdeči Revir, ki bo že prihodnji teden zablestel v vsej svoji luči. Tako boste lahko jetrnice po mili volji spet špilili. Če še ne tuhtate na to - koline so vse bližje. Pa še nagrade za reševalce nagradnih vprašanj - podelili vam bomo knjigo o našem predsedniku. Če bo to osebno storil kar on sam, pa je še skrivnost, ki se skriva v arhivih redakcije jetrnic. Napišite, o čem se pogovarjajo vrli možje na tem velevažnem sestanku, (foto Jože Ranzinger jr) Kaj je zagledal prvi zasavski gostinec, sicer tudi direktor Medijskih Toplic d.d. in prodajalec sedežev za žirijo za polfinalni izbor za miss Slovenije Drago Butja? (foto: Jože Ranzinger jr) Zakaj tolčejo po zagorski občini in kakšno pesem ji igra ljudski godec? (foto: Tomo Brezovar) Fotoreporterji redakcije jetrnic so povsod. Dokaz za to je tale fotografija Toma Brezovarja, ki se je povzpel v višave, da bi bolje videl v zasavsko podzemlje. Sporna resolucija Resolucija o izhodiščih nacionalne varnosti Republike Slovenijejepredvsem v strokovnih krogih predmet mnogih kritik in polemik. Mnoge strokovne institucije, ne brez vzrokov, kritizirajo resolucijo in očitajo obrambnemu ministrstvu samovoljo. Tako jc tudi prišlo do spora med obrambnim ministrstvom in Zvezo častnikov Slovenije. Slednji so na pobudo predsednika državnega zbora razpravljali o Resoluciji o izhodiščih nacionalne varnosti RS in na resolucijo dali svoje pripombe. Minister Janez Janšajc oporekal tem pripombam, češ da Zveza častnikov ni pristojna dajati pripomb na ta dokument. Obtožil jih je nestrokovnosti in označil zvezo kot organizacijo, v kateri pol članov sploh ne govori Slovensko. Minister Janša je Zvezi častnikov postavil tri zahteve: da skličejo konferenco Zveze častnikov in zamenjajo vodstvo, da se finančna sredstva iz proračuna prenesejo na obrambno ministrstvo in da sc iz zakona o obrambi črtajo določila, ki se nanašajo na Zvezo častnikov. Predsedstvo zvezeje obravnavalo nastale razmere in sprejelo vrsto sklepov, katerih skupni imenovalec je zavračanje vseh očitkov ministrstva za obrambo in strpnost pri reševanju konfliktov. J.N. Lokalna samouprava Glede na dejstvo, da se vsaj v nekaterih okoljih intenzivno pripravljajo na začetek lokalnega samoupravljanja, je znanih nekaj dejstev, ki so se izoblikovala v zadnjem obdobju. Zakon o samoupravi je v fazi prvih obravnav v slovenski skupščini, vzporedno s tem zakonom naj bi šla v obravnavo tudi zakona o volitvah v lokalno samoupravo in o upravi, drugi podzakonski akti so še v obravnavi. Najbrž ne bo prišlo do "eksperimentalnih občin", bodo pa "opazovana območja." Celoten proces transformacije sedanjih občin bo tekel več let s tem, da bi v začetku leta 1994 šle v postopek tiste občine, ki imajo za to interes in so na to pripravljene. Med temi je tudi bodoča radeška občina, ki intenzivno dela na tem, da bi prišla incd takoimenovana opazovalna območja. Za navedeno pa je potrebno ugotoviti stanje njenega premoženja - zemljišča, objekti, poslovni prostori, izoblikovati statut in druge akte ter navsezadnje spremljati dogajanja, ki ga v lej zvezi pripravlja odbor za lokalno samoupravo pri slovenski skupščini. Ne smemo pozabiti tudi na to. da je najpomembneje pripraviti funkcionalne prostore za delo bodoče občine in pričeti s pripravami za razpis referenduma. Ta bi moral biti razpisan že pred iztekom tega leta, da se lahko razpišejo volitve za novo organizirano občino. F.K. Vače - Aktiv podeželske mladine. Aktiv kmečkih žena. KS | in Gasilsko društvo z Vač so preteklo nedeljo pripravili Vaški I dan. Prireditev je trajala od zgodnjih jutranjih ur, saj so Geološko ■ zbirko odprli že ob 7.30. Domačinke so pripravile kulinarično ■ : razstavo. Obiskovalce je po geološki poti vodil dr. Stanko I Buser. V popoldanskem času so izvedli še kmečke igre in H zabavno srečanje. Igral je ansambel Zasavci. I J.K. | Radeče - Kot vsako leto. bo tudi letos KS organizirala ■ praznovanje krajevnega praznika Radeč in okolice v počastitev ■ — spomina na stotine izgnancev, ki so morali med 2. svetovno * vojno zapustiti rodno grudo. Prireditve se bodo odvijale ob ■ koncu septembra in v začetku oktobra. Odbor je pozval društva ■ I in organizacije na širšem radeškem območju, da razmislijo o I tem, kakšno prireditev, koncert ali športno srečanje pripravljajo I ■ v tem terminu, da bi skupno oblikovali čimbolj pester in zanimiv ■ _ program. F.K. Cemšenik - V nedeljo, 5. septembra ob 8. uri bo v I I prosvetnem domu v Černšeniku ustanovni občni zborTurističnega ! | društva Čcrnšcnik. Namen ustanovitvejc privabiti turiste, razvijati ■ spoštovanje do narave in skrbeti za ohranitev naravnih in ■ H kulturnih znamenitosti v Černšeniku. Obenem sc bodo ™ pogovarjali o novi lokalni samoupravi. T.S. I g*..................J Jože Sbrinar petinsedemdesetletnih 17. avgustaje75. rojstni dan praznoval Jože Skrinar, dolgoletni zborovodja raznih pevskih zborov, vodja instrumentalnih ansamblov, dirigent orkestrov, pesnik in skladatelj. VZasavcu smo ga že predstavili. Danes zaradi invalidnosti ne nastopa več v javnosti, njegovo delo na zborovodskem področju nadaljujejo sodelavci, ki so sodelovali v zborih, ki jih je vodil. Javno jc nastopil že kot osemletni fantič, ko so v dvorani Forte predvajali Sajovičevo igro Pikov fant. V njegovih igrah je večkrat nastopal v DD. Na glasbenem področju se je prvikrat uveljavil v letih 1931 -1934, ko je bil član orkestra v Društvenem domu. Bilje animator lutkovnega gledališča v Sokolskem domu, recitator in pevec pri trboveljskem Slavčku. Uveljavil se je kot vodja glasbenega in dramskega krožka v internatu Marjanišče v Ljubljani v času šolanja. Bil je soustanovitelj, učitelj, predavatelj raznih orkestralnih skupin in komornih zasedb. Med bojem proti okupatorju je bil dirigent in namestnik vodje kulturno prosvetne ekipe pri štabu IV. operativne cone. Njegovo delo je raznoliko in bogato, od dela z mladinskimi pevskimi zbori in orkestri, dirigiranja salonskim in simfoničnim orkestrom, vse do dolgoletnega vodenja MePZ Slavček, MPZ Zarja, lovskega pevskega zbora, raznih dekliških in ženskih zborov, Velikega zabavnega orkestra, harmonikarskega zbora... Znan je kot pesnik, ki je zlagal verze že od mladih nog in marsikatera je bila objavljena ali uglasbena. Jubilant je tudi eden redkih, vendar zelo plodnih skladateljev del za pevske zbore in instrumentalne ansamble. Škrinjar je avtor mladinskih oper, napisal je še neizvajano rudarsko opero Ogenj v Karolini. Za ta dela je napisal tudi libreto. Tudi sedaj, ko je večali manj navezan le na svoj dom, ne miruje in še vedno snuje nove pesmi. Tine Lenarčič stanovalcev -, m, 6. pozabili plačati račun, kot M s« naključni Taktno potlovanp- ju /a SSZ popnlnomap: poravnavo obratovalnih Strošku v iz preteklega ohlv.,,j „a neplačano terjatve? Verjetno i .„l.: ,• v iKie.ll ir-t> / 1 (t fUUi SIT • - ... i. . t,... .1 ; i.l/V,, vr ivIt STBBorS-S2S g:.rS: 1 “ ff*"1 J“ ^ je, da sc; je na objektu zelo malo naredilo, saj Mojca Kunsek ... Oskrbovalni center v Litiji V zazidalnem načrtu mesta Litije je ob Zasavski cesti (pri vstopu v Litijo iz Trbovelj) predvidena gradnja gostinskega, oskrbovalnega in športnorekreacijskega centra z velikim parkirnim prostorom. Z izgradnjo le-tega bi se zaprl center (stari del) Litije za ves promet, o čemer je govora že več let. -V' z' V športno-rekreacijskcm centru so ž.e zgrajena igrišča za tenis, poleg njih bo še bazen. V gostinskem delu se gradnja še ni začela, ker litijsko gostinsko podjetje nima sredstev. Na IS občine Litija so predlagali spremembo zazidalnega načrta in razširitev centra na servisni del. v kar je pripravljeno vlagati mešano slovensko -avstrijsko podjetje OMV - Istra Benz. Pred kratkim je predsednik M- kmetijsko gozdarske zadruge Litija Franci Rokavec odprl oskrbovalni center. Razdeljen je v dva dela. Kmetijski del zajema 400 - 500 m2 pokritih površin in 3.000 m2 odprtih. V njem je možno dobiti vse. kar potrebuje kmet pri svojem delu in gradbeni material. Prehrambeni del pa zaje mana 450 m2 pokritih površin. V njem je mož,no dobiti kompletni živilski program in galanterijo. Opremljen je s sodobno računalniško opremo, prodajo blaga po sistemu črtnih kod. Kupec lahko kupi blago po grosistični, diskontni in maloprodajni ceni. Oskrbovalni center je last M - Kmetijsko gozdarske zadruge Litija in ima svoj parkirni prostor. Tekst in foto: Karolina Šušteršič Prazna skladišča Občinski odbor Rdečega križa v Trbovljah zgroženo ugotavlja, da so n jihova skladišča prazna. Mednarodna pomoč iz Amerike in Evrope, beguncem zagotovljena po ženevski konvenciji prihaja vse bolj poredko. Zadnjo pošiljko olja so prejeli pred mesecem, redno dobavljalo le še mok< O najrazličnejših paketih, ki so bili na začetku jugo-krize zelo pestri, ni več sledu. Begunci tako redno prejemajo le še moko. po pol kilograma na osebo in ob "srečnih" dnevih lečo. Za pripravo lete so pri RK vrečki dodali še recepte. Ob vsem tem še bolj zaskrbljuje dejstvo, da je tudi domačih ljudi, ki se dnevno srečujejo s problemi preživetja, vse več. Za pomoč takšnim RK ne prikaplja niti tolar i/. državnega proračuna in mnogi izmed njih. pravijo na sedežu Odbora, nikakor ne razumejo, da je beguncem (čeprav le moka) pomoč zagotovljena iz mednarodnih virov. Slovenija te pomoči kol država, ki ni v vojni, ni deležna. Zanje bomo morali posrbeti sami. Zasavje - Tudi v Zasavju so sredi avgusta pričeli z obnavljanjem talnih cestnih prometnih znakov. Dosedanje označbe so bile obrabljene, zato je bilo nujno,dajih pred začetkom novega šolskega leta obnove. Obnovili sojih predvsem na glavnih cestah. Poskrbeti je treba predvsem zavoljo varnosti pešcev, posebno pozornost je treba ob začetku šolskega leta posvetiti šolarjem vseh vrst. posebno prvošolcem in cicibanom. T.L. Trbovlje Sredi avgusta so predstavili prvi delujoči namakalni sistem za majhen vrt v Zasavju - Greenpoint. S kapljičnim sistemom dodajanja vode povsod, kjer jo rastlina potrebuje, naj hi omogočal prihranek vode do 50%. Precej uporabna zadevščina, sploh v poletnih mesecih, ko je vode vedno premalo. T.P. Dol pri Hrastniku - Na cesti vdv brigade 32 so pretekli mesec odprli novo trgovinico Minimarket Alenka. Lastnica je Alenka Slogar, na zalogi ima osnovne stvari, ki jih potrebujejo gospodinje. Prebivalci okoliških naselij (Slatno, Črdenc. Laz) so sc že navadili nanjo, saj jim ni treba za vsako malenkost na Dol. l am njen mož. Jože opravlja tudi centriranje in montažo gum. Immmmmmmmmmmmm Mateja Grošelj Podjetje Demad d.o.o. pa je sredi avgusta odprlo na Dolu novo trgovinico s tekstilom, kozmetiko in igračami. Prodajalna je v prostora, kjer je bila nekaj časa Mini moda (zraven banke). F.M. Cemšenik - 15. avgusta sta KO RK Čcmšenik in župnija Čemšenik pripravila v tamkajšnji gostilni srečanje s kosilom za starejše in bolne krajane. Prisotne sta pozdravila župnik Tone Humar in predsednica KO RK Čemšenik Martina Šctina. V krajšem kulturnem programu so z recitacijami sodelovali Janja Ludoviko, Urška Rozman, Janez Polc in Tina Razboršek, spet pa je prisotne navdušil harmonikar Gregor Rozman. Vsi so se posebej razveselili gosta jezuita patra Tomaža Podobnika, ki je v dneh pred praznikom Marijinega vnebovzetja v čemšeniški župniji vodil duhovno obnovo. T.S. Trbovlje - Pri DU Trbovlje so se odločili, da v poletnih dneh poskrbe za razvedrilo. Uvedli so petkove razvedrilne večere, ki potekajo pod pergolo pri njihovih klubskih prostorih. Vsak petek tam igra zabavni ansambel Tineta Jelena. Uvedba večerov je bila izbrana posrečeno in v zadovoljstvo mnogih, ki radi posede v večernih urah ob kozarcu osvežilne pijače. T.L. Vrhovo sinhronizirano Preizkus sinhronizacije HE Vrhovo naelektroencrgctsko omrežje Slovenije je uspel. Opravili so ga v preteklem tednu, prisoten je bil tudi državni sekretar za energetiko Boris Sovič. V informaciji, ki jo je pripravil investitor-Savske elektrarne Ljubljana, je predstavljena dosedanja gradnja tega elektroenergetskega objekta, ki naj bi potem, ko bo začel z obratovanjem, prispeval v omrežje 34 megavatov električne energije. Objekt so začeli graditi v letu 1987 na podlagi srednjeročnega plana republike Slovenije, gre pa za pretočni objekt, ki bo v prvi fazi namenjen le elektrarni, kasneje pa bo ta, takoimenovani čelni bazen v bistvu predstavljal akumulacijo za celotno spodnjesavsko verigo oziroma bo postal takoimenovani vmesni izravnalni bazen. Rok izgradnje elektrarne je bil 36 mesecev, ko pa je v letu 1989 prišlo do zmanjšanja prilivov sredstev, se je gradnja upočasnila. Ponovno so dela stekla v letu 1992, ko je bil sprejet zakon o jamstvu Republike Slovenije za najetje kreditov in izdajo obveznic za ekološke in energetske objekte. HE Vrhovo, katerega predračunska vrednost znaša 170.3 milijone DEM, je v zaključni fazi. Ostaja pa še vrsto vprašanj, ki bodo bistveno odločala o tem, kdaj bo elektrarna resnično začela z obratovanjem. Prvi pogoj, ki dosedaj še ni bil izpolnjen, je kvaliteta vode, ki se mora izboljšati vsaj za en kakovostni razred. To bo izredno težko, saj ob Savi leži pretežni del slovenske industrije in velika mesta, ki z odplakami onesnažujejo reko, denarja za čistilne naprave pani. Svojevrsten problem je varovanje mesta Radeče, saj normalno obratovanje HE Vrhovo zahteva celostno ureditev z regulacijskimi deli na Sopoti in Savi v vplivnem območju zajezbe in sočasnim odvodom zalednih voda iz nižjeležečih mestnih predelov v akumulacijo s prečrpavanjem. Ob saniranju vplivov so predvidene še širše ureditve. Gre za varovanje mestnega središča z dovodom do čistilne naprave in zgraditev odvozne ceste po desnem bregu Save z dovozom v Radeče. Ob tem so nerešena še premoženjska vprašanja, ki bodo vplivala na časovni potek in zaključek del. KS je z investitorjem in izvajalci podpisala samoupravni sporazum kot dodatno garancijo in obvezo investitorja do kraja, vendar ne more vplivati na posamične pritožbe občanov. Radečebodo lahko izgubile objekte, ki so vitalnega pomena za mesto ravno zaradi nekaterih nerešenih vprašanj, na katere je KS vseskozi opozarjala in so se zdela nekaterim obrobna. Šele sedaj pa je jasno, da so v bistvu ključnega pomena. Dodati je potrebno še to, da je vloga spodnjesavske verige HE zelo pomembna, saj bo njena moč 210MW (ko bo gradnja končana). Predstavljala bo domač obnovljivi vir regulacijske energije in bo v precejšnji meri omilila situacijo, kot jo imamo na primer letos, ko je vrsta problemov okvar v jedrski elektrarni v Krškem. Po Sovičevih zagotovilih bo elektrarnapričeladelati šele takrat, ko bodo izpolnjeni pogoji iz lokacijskega dovoljenja za izgradnjoHE Vrhovo. Radečani ga bodo držali za besedo, saj je bil prav on tisti, ki je slovenski javnosti na očeh pritisnil na gumb, kar je pomenilo začetek sinhronizacije HE Vrhovo na omrežje, kije po besedah investitorjev uspela. Franci Kadunc Foto: Branko Klančar Izguba ZD Člani sveta Zdravstvenega doma Trbovlje je ob obravnavi polletnega poslovanja javnega zavoda ugotovili, da so v prvih šestih mesecih tega leta ustvarili rahlo izgubo, kar je bilo v danih razmerah tudi pričakovati. Vzroki so neplačane obveznosti nekaterih nelikvidnih podjetij, vendar je Svet prepričan, dabodo izgubo do konca leta pokrili. S seje sveta je omembe vredna še ena ugotovitev. V letošnjem letu je močno porasel obisk v splošnih in zobnih ambulantah. Vzroki tičijo v opuščanju participacije oziroma v koriščenju prostovoljnega zavarovanja. Da je vzroke mogoče iskati v sistemu in ne v obolelosti, potrjuje nespremenjen obisk pediatrije v primerjavi z lanskim letom, kjer bi se morebitno povečane bolezenske spremembe najhitreje odrazile. M.G. Tržnica po novem Sredi avgusta so se odgovorni v Trbovljah odločili, da tudi na trboveljski tržnici prilagodijo poslovanjcpredpisom, ki urejajo tovrstno dejavnosti. Prostor tržnice je ostal isti, le prodajalcev je sedaj za polovico manj kot prej. Na tržnici sedaj kupci pogrešajo prodajalce raznih tekstilnih izdelkov, obutve, pletenin in tudi tehničnega blaga. Še vedno je dovolj zelenjave, sadja, cvetja, semen, sveč, otroških igrač, raznih živil... Tržni dnevi ob sredah in sobotah so postali za številne kupce manj zanimivi in izbira osiromašena. T.L. Ulična prodaja Mesto Litija je imelo pred leti tržnico na ploščadi poleg stare pošte in pozneje pred trgovino Mercator, kamor so nosili prodajati kmetijske pridelke kmetje iz bližnje in daljne okolice dvakrat tedensko. Zakaj je bilo pozneje na ploščadi prepovedano prodajati, ne ve v Litiji nihče. Litijski IS je sprejel sklep o določitvi lokacij na območju mest Litija za občasno prodajo napremičnih stojnicah in s potujočimi vozili in sicer naploščadi pred trgovino Mercator, kjer je že bila tržnica za prodajo vseh vrst blaga na stojnicah, prostor na mestu podrte Boriškove gostilne za prodajo iz vozil, na Valvazorjevem trgu pred Vovkovo hišo za prodajo suhe robe in izdelkov domače obrti, na Valvazorjevem trgu ob Zasavski cesti pri trgovini M KZ za prodajo kmetijskih pridelkov, na Jerebovi ploščadi pri občinski zgradbi (nad salonom MI) za prodajo vseh vrst blaga na premičnih stojnicah, na Valvazorjevi ploščadi pri MKGZ za prodajo izdelkov domače obrti, parkirni prostor pri trgovini Mercator na Graški Dobravi za prodajo vseh vrst blaga, na parkirnem prostoru na vzhodni strani Centromerkurja za prodajo vseh vrst blaga itd. Komunalno stanovanjsko podjetje Litija bo izdelalo premične stojnice in jih posojalo prodajalcem, ti pa morajo od lastnikov prostorov dobiti predhodno dovoljenje za prodajo. K.Š. RAČUNALNIŠKI TEČAJI 111/93 Izvajamo osnovne in nadaljevalne računalniške tečaje za usposabljanje v skupinah z največ sedmimi udeleženci. Vsak tečajnik dela na svojem računalniku, za lažje spremljanje tečaja in kasnejšo pomoč pri delu pa prejme tudi priročnik v slovenskem jeziku. Ob zaključku tečaja vsak tečajnik opravlja preizkus znanja ter prejme potrdilo o uspešno opravljenem tečaju. Tečaji se izvajajo v naši učilnici v Zagorju, Polje 4. OSNOVE + DOS V tečaju vas najprej seznanimo z osnovami račualništva, delati v operacijskem sistemu osebnega račenalnika. Trajanje: 16ur potem pa vas naučimo Cena: 13.400,00 SIT WORDSTAR - OSNOVNI TEČAJ V osnovnem tečaju se naučite vse, kar potrebujete pri pisarniškem poslovanju -pisanju pisem, dopisov, vabil, računov in drugo. Trajanje: 16ur Cena: 14.600,00 SIT WORDSTAR - NADALJEVALNI! TEČAJ Razširitev osnovnega znanja. Pošiljanje enakega pisma na več naslovov, posebni izpisi, ... Trajanje: 12ur Cena: 11.100,00 SIT QUATTRO PRO Tečaj vsebuje osnove dela v preglednici, spoznavanje opcij menija, uporabo vgrajenih funkcij, tiskanje preglednic in osnove izdelave grafov. Trajanje: 16ur Cena: 15.900,00 SIT DBASE Program za delo z bazami podatkov. Trajanje: 16ur Cena: 15.900,00 SIT WINDOWS Je program grafičnega okolja z okni - prednosti, opis glavnih modulov in njihova uporaba. Trajanje: 12ur Cena: 11.200,00 SIT Poleg teh izvajamo še naslednje tečaje, ki se organizirajo v terminih po dogovoru: CLIPPER, 16ur SUPER PROJECT, 16ur DESIGN CAD, 16ur LOKALNE RAČUNALNIŠKE MREŽE, 12ur VENTURA PUBLISHER, 16ur TERMINI RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV: SEPTEM. OKTOBER OSNOVE + DOS 14.-17, A 05.-08. A 21 -24 B 12.-15. B WS OSNOVNI 14.-17. B 05.-08. B 21.-24. A 12.-15. A WS NADALJEVALNI 27.-29. A QUATTRO PRO 27.-30. A 19.-22. A DBASE 27.-30. B 19.-22. 8 WINDOWS 27.-29. B Legenda: A- od 11. do 15. ure B- od 16. do 20. ure Če je vsaj 5 interesentov, izvedemo tečaj tudi izven rednih terminov. Informacije: ORIA COMPUTERS Zagorje ob Savi, tel. (0601)64 477, vsak delavnik med 8. in 15. uro. Prijave: s priloženo prijavnico, dopisom ali po telefaksu na štev. (0601)64 060. Pred prijavo prosimo preverile, če je mesto v terminu še prosto. Plačilo: do pričetka tečaja na žiro račun št. 52720-601-14445 z oznako ‘tečaji". Kopijo virmana oddati ob prihodu na tečaj. Popusti: 2 do 3 osebe na prijavnici za isti tečaj: 10% 4 in več oseb: 20% Nudimo vam tudi računalnike tipa WEARNES vseh konfiguracij, postavitve lokalnih računalniških mrež in druge HW/SW usluge. Podjetje za trgovino, gostinstvo in turizem, d.o.o. Pugljeva 25, Ljubljana. PE zagorje, Kolodvorska 6 Vas obvešča, da smo odprli diskont kjer vam po ugodnih cenh nudimo: - tekstil - keramiko - porcelan - kristal - kuhinjske pripomočke - igračke Nudimo vam možnost plačila na več obrokov! Pri gotovinskem nakupu nad 30.000 SIT imate 10% popusta! LJUBLJANSKA ZAVAROVALNICA Predstavništvo Zagorje, Kidričeva 2, | tel.: (1601/61 764 Na področju ZASAVJA iščemo dinamične, sposobne ZAVAROVALNE AGENTE za sklepanje premoženjskih, transportnih, nezgodnih in iiv/jenskih zavarovanj. 'Zaslužek jr dober. Ce ste komunikativni in vas delo z ljudmi veseli, nas pokličite po telefonu 0601/61 164 dopoldan. | ! ! ! ! Slovenija, alpska dežela, je bila simbol zelenja. Že drugo leto zapored govorimo o suši kot naravni katastrofi. Lani je škoda v slovenskem kmetijstvu znašala 17.5 milijarde SIT. Letošnja suša je zajela vso Slovenijo. Najstarejši prebivalci zatrjujejo, da takšne ne pomnijo. Škodo so v vseh občinah ocenile posebne komisije. V zasavskih občinah in Litiji je škode za 414 milijonov SIT. To je prva ocena, prava bo znana ob zaključku vegetacije. To poletje je bilo izredno malo padavin, temperature pa so bile ekstremno visoke. Na kmetijskih kulturah in na gozdu je nastala znatna škoda. Zelo so prizadeti travniki in pašniki. Že odkos druge košnjejebil zmanjšan, pridelek tretje košnje je v celoti izpadel. Tako kot je lanska suša vplivala na znižan pridelek na travnikih in pašnikih v letošnjem letu, bo letošnja vplivala na znižan pridelek v naslednjem letu, saj so ponekod uničene tudi korenine trav. Ker je pridelek krme za govejo živino za več kot 30 odstotkov manjši, je ogrožen stalež pitancev in plemenske živine. Na trgu se že pojavlja za polovico povečana ponudba pitancev. Teje možno takoj odkupiti. Država bi lahko kmetu priskočila na pomoč s čimprejšnjim odkupom te živine za blagovne rezerve in s tem pripomogla k ohranitvi plemenske črede. Tudi koruza je močno poškodovana. Škoda sc bo še povečala, ker prisilno zrelo rastlino ni mogoče uspešno silirati. V hrastniški občini ocenjujejo, da bo za 10% manj žita, 20% manj koruze za zrnje in silažo, 40% manj krmnih dosevkov, okoli 40% manj vrtnin, prav toliko bo manjša proizvodnja na travnikih in pašnikih. Češplje in hruške so dale 10% manj pridelka, jablane med 15% in 30% Po oceni javne gozdarske službe za Zasavje bo letošnji prirastek v gozdovih manjši za 30% Letos so v okoliške kraje Hrastnika prepeljali 870 m3 vode, pospešeno so jo vozili od maja dalje, največ v juliju in avgustu. Prva ocena škode zradi suše na tekoči kmetijski proizvodnji je 46.4 milijonov SIT. V občini so registrirali stroške prevozov vode. Ob izdelavi ocene so bili predlagani še naslednji ukrepi: regresiranje krmil, dopolnilno gnojenje krmnih dosevkov in nakup sena. Komisija za oceno škode v kmetijstvu v Trbovljah je ocenila, da so travniki utrpeli za 45% škode, kar polovico manj pridelka je bilo na pašnikih. Koruze za zrnje in silažo bo manj za 20%, za 50% bo manj krmnih dosevkov in za 30% manj vrtnin. Krompirja in pšenice bo manj za 15%, prav toliko manjšo proizvodnjo so ocenili na sadnem drevju. Skupna ocenjena škoda znaša okoli 44.5 milijona SIT. V tej občini so v okoliške kraje prepeljali 1200 m3 vode, največ v juliju in avgustu. Na Gasilskem društvu, od koder so vodo razvažali, so od nekaterih najstarejših krajanov zvedeli, da kar pomnijo, še ni bilo tako suho. Ponekod niso čutili pomanjkanje vode, letos pa na vseh področjih nad mestom. Zagorska komisija je ugotovila, da je suša prizadela celotno območje občine, nekoliko bolj prizadeto od ostalih je KS Podkum. Travniki so dali 45% manj pridelka, pašniki kar polovico. Koruze za zrnje in silažo bo manj za 30%, pšenice za 15%, krmnih dosevkov za 50%. Krompirja je 15% manj, vrtnin 30%, sadja pa za 30% manj. V vsej okolici Zagorja so presahnili vodni viri. Samo med 16. julijem in in 8. avgustom so v okolico prepeljali 1215 m3 vode, v tem letu skupaj 2830 m3. Škoda na kmetijskih kulturah in gozdovih je ocenjena na 108,5 milijonov SIT. Komisija je zareševanje problemov občinskemu IS predlagala naslednje ukrepe: regres pri nabavi mineralnih gnojil za dognojevanje ozimnih krmnih posevkov in travnikov, regres pri nabavi krmil zaradi ohranitve staleža plemenske živine, regres pri prevozih pitne vode za ljudi in živali. IS naj bi tri milijone SIT za te potrebe namenil iz proračunske rezerve. Tudi litijska občina je bila v celoti prizadeta. V prvem obdobju je suša prizadela višjeležeča območja, kamor sodi 92 vasi in zaselkov, zadnje dni je zajela tudi dolinske predele. Poljščina in travniki so bili poškodovani med 10% in 80%, med njimi bo ječmena manj za 20%, pšenice za 15%, krompirja za 10%, koruze za 55% - 60% manj in travinke med 20% - 80% manj. Ocena škode znaša 214 milijonov SIT. Tudi v litijski občini ni organizirane obrambe pred sušo. Le redki kmetje namakajo poljščine. V KS, kjer primanjkuje vode, jo za potrebe gospodinjstev in napajanje živine dovažajo. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri IS bo še pripravil predloge ukrepov za ublažitev poslcdič suše. Občinski IS soverjetno v teh dneh že sprejel ukrepe, s katerimi bodo kmetijskim proizvajalcem pomagali ublažiti posledice suše. Neposredno, z denarjem kmetu ne bo mogel pomagati nihče. Prva pomoč države znaša 1.9 milijarde SIT, denar za intervencijski uvoz krmnih žit, subvencioniran nakup krme in semen ter zniževanje obresti za posojila. Resnično skro men kos kruha za 3 6 milijard škode, četudi je bilo morda po prvih ocenah nekoliko precenjena. Ko bo ta kos razdeljen vsem pri prizadetim, teh je bilo letos po celi državi, bo vsak deležen le suhe drobtinice. Spreminjanje klimatskih razmer terja učinkovitejše spreminjanje pogojev za kmetovanje in to sušno leto je še bolj dokazalo, da breznamakanjane bomo pridelovali hrane po normalnih cenah. Medtem, ko v svetu namakajo 17% kmetijskih površin, ni pri nas namočen niti 1%. Ocenjena investicijska vrednost za Slovenijo ima vrtoglavo številko 600 milijonov DEM, rentabilnost naložbe je vednar dokazana z dejstvom, da toliko znaša škoda ene katastrofalne suše. Ker smo v Sloveniji v zadnjih enajstih letih doživeli 5 močnih suš, verjetno močan dež, ki je začel padati po Sloveniji takoj po končanem gomjegraškem posvetu o nujnosti namakalnih sistemov, ne bo pomenil tolažbe za prazno malho. Ob namakanju je tudi do 400% več pridelka, dober pridelek je tudi cenejši. Ivana Laharnar, Foto: Tomo Brezovar POGLED nega parketa Vpliv prvega dežja na ceno delnic Poletna vročina v začetku preteklega tedna ne prizanaša niti brokerjeni, ki so se potili na borznem parketu. Dogajanje okrog delnic postaja vedno bolj dramatično. Situacija se je popolnoma spremenila -iz evforičnega povpraševanja do prevelike ponudbe, kije trg ne more več sprejeti. Promet je bil malo manjši od 2 mio DEM. V prvem krogu seje RS L 1 prodajala okrog tečaja 92, "dvojka" nad 93. Delnice Dadasa so se prodajale po 389.000 SIT, prometa je bilo samo za dva lota. Prednostna delnica Hipotekarne Banke Brežice je padla na 4.985 SIT, redna delnica na 5.029 SIT. Prednostna delnica Komercialne banke Triglav seje gibala okrog 70.000 SIT. Nika se je prodajala med 82.000 in 79.500 SIT. s Probanko je bilo samo za dvajset lotov prometa po 43.646 SIT. RGSP se je prodajala po 2.359 SIT, prednostna delnica SKB Banke pa med 18.500 in 17.600 SIT. V drugem krogu seje Gorenje prodajala po tečajih med 97.5 in 97.8 in zaključila na 97.7. Lek 2 je končal pri 103.6. mesto Ljubljana pri 88.7. Občina Zagorje drsi navzdol. Tudi občina Laškoje končala pri 70.5. PTTNova Gorica seje ustavila pri 90.0, Rogaška Slatina 1 je zaključila pri 76. RSL 1 je ostala na 91.9. "Dvojka" je zaključila pri 93.1, z njo je bilo okoli 1 mio DEM prometa. Dadasove delnice so zaključile pri 389.000 SIT, Nika na 79.629 SIT. Probanka na 4.646 SIT. KBTP je končala na 69.024 SIT. delnice Leku so padle na 17.200 SIT. S KB R seje oblikovala pri 21.000 SIT. SKBP pa pri 17.863 SIT ob relativno visokem prometu, preko 32.000 DEM. Na četrtkovem borznem sestanku je bila ponudba še vedno večja od povpraševanja. Promet je bi nizek, le okrog 1.7 mio DEM. Tečaj državnih obveznic št. 1 je padel na 91.7 in "dvojki" na 92.9. V prvem krogu seje Gorenje prodajalo po 97.5. občina Laško po 70 in občina Zagorje po 69. Pri delnicah Dadasa je ob prometu samo dveh delnic cena narasla na 390.000 SIT. Prednostna delnica Hipotekarne banke Brežice je padla na 4.600-4.800 SIT. njihova redna delnica pa med 4.300-4.500 SIT. Prednostna delnica Komercialne banke Triglav je pristala na 67.766 SIT. Nika seje prodajala okrog 80.000 SIT, s Probanko je bilo samo za dvajset lotov prometa po 41.000 SIT. RGSP.seje prodajala po 32.000 SIT, prednostna delnica SKB Banke med 17.500 in 17.800 SIT. redna delnica SKB Banke po 19.900 SIT. Terme Čatež je začela nizko 750 SIT. V drugem krogu je Gorenje zaključilo pri 97.5. občina Laško pri 71.2 in občina Zagorje pri 69.4. Celjska pošta je končala na nivoju 100. PTTNova Gorica pri 93.5 in PTT Ljubljana pri 101.1. RSL 1 je zdrknila na 91.7. "dvojka" je zaključila pri 92.9, z njima je bilo za dobrih 700.000 DEM prometa. Dadasove delnice so zaključile pri 390.000 SIT. Nika na 79.625 SIT. Probanka komaj na 41.000 SIT. KBTPje končala na 67.766 SIT. Delnice Leka so ostale na 17.276 SIT. M KZ so porasle na 6.479 SIT. SKBR seje oblikovala pri 20.200 SIT. SKBP pri 17.696 SIT ob relativno visokem prometu, preko 32.000 DEM. Delnice Terme Čatež so Dorasle na 886.34 SIT in pristale rahlo nad nominalno vrednostjo. Milan Povirk Fraza o tem, da nas čaka vroča politična jesen je že tako pregnana in po domače rečeno zguljena, da se marsikomu le kar obrača, ko jo sliši. Kateri letni čas pa letos pri nas ni bil tako ali drugače vroč, mi bi rekli zdraharski; in tak bo tudi čas, ki se naglo približuje. Kaj naj drugega rečemo, ko takorekoč dan za dnem slišimo za nove ekscese, afere, aferice in druge nebodijihtreba; zdi se, da imamo kuhinje za njihove priprave. Kaj nam je potrebno nalagati polena na poleno na ogenj vsesplošnega nezaupanja v obstoječe ustanove, celo one, ki, dokazano skuša delovati pošteno in doslednov duhu zakonov. Kdo pravzaprav stoji zavsem tem dogajanjem, zaradi katerega se nas že v tujini oprijemlje dvomljiv sloves nestabilnosti? Ali so to resnično nekdanje partijske strukture, kot nam skušajo dopovedati zdaj celo nekateri kulturni ustvarjalci? Je res naše sodstvo prepolno prejšrjjili rdečih sodnikov, ki ne kažejo nobene volje ali ustrezne resnosti ravnati po sedanjih zakonih? Še veliko več je vprašanj, ki se porajajo preprostim državljanom, ko dan za dnem bodisi prebirajo ali vidijo in slišijo o vseh teh razprtijah, vključno tistih, ki prihajajo iz strankarskih vrst, pa nanje ne dobijo pravega odgovora. Pravzaprav postaja ljudem počasi vsega tega pranja umazanega perila po časnikih in drugih medijih dovolj in preko njihovih glav. Vse večkrat je slišati mnenja, da nismo sposobni na nonnalen način razreševati najnavadnejših vprašanj bodisi na tej ali oni sceni, tem ali onem delu oziroma področju vsakdanjega življenja. Smo na tem, da se nas vseh skupaj poloti ne samo apatija ampak vsesplošna apologija, za katero pa je znano, kam pripelje narodovo Življenje in delo. Kako naj v takem ozračju resno in zavzeto odpravljamo nakopičene in žgoče probleme? Kako naj končno naredimo križ čez preteklost, ko pa jo posamezniki na vso moč skušajo omalovaževati s tem, da zmanjšujejo pomen narodnoosvobodilnega boja in ga spraviti na obrobje, po drugi plati pa z oskrunjenjem spomenikov padlih na nasprotni strani dokazovati, da do prave, resnične sprave ni mogoče priti za nobeno ceno. Dolžni smo trezno, premišljeno, odgovorno strniti naše moči najprej za gospodarsko ozdravitev, ki nam poleg ureditve vseh drugih pomembnejših vprašanj pravzaprav šele omogoča prožnejšo pot v Evropo. Takole premišljujejo preprosti, navadni ljudje - ljudje, ki samo spremljajo delček tega, kar se dogaja na domači sceni. Premišljajo iskreno, pošteno, pri tem pa želijo nič več in nič manj kot zaustavitev vsega tistega negativnega, kar nam je doslej vzelo toliko dragocenega časa, toliko energije sposobnih ljudi, ki bi jo ne samo želeli, temveč tudi morali usmeriti na cilje, ki smo jih dan za dnem slišali v predvolilnih pripravah. Milan Vidic L asäßte m Vzgoja je bila vedno in je še danes zelo širok in dolgotrajen proces. Zavzema celotno formiranje pogleda inznačaja posameznika. To brez dvoma ni niti enostaven, niti majhen, niti lahek posel. Zato mora biti vzgojno delo neprestano pred očmi. Prehod k humanizaciji, individualizaciji pouka, antiavtoritativnosti vzgoje, pristopi, ki temeljijo na pristnih medsebojnih odnosih, so smernice sodobne šole. Le na ta način bo izobraževanje postalo bolj humano, kvalitetnejše in manj stresno za učence. Tega se zavedajo tudi v zasavskih šolah, na nekaterih bolj, na drugih manj. Ponekod potekajo različni projekti že nekaj let. na drugih jih šele uvajajo. Takšni projekti so na primer tri ocenjevalna obdobja namesto štirih, opisno ocenjevanje v prvih razredih, nivojski pouk v sedmem ali(in) osmem razredu, kjer so učenci oblikovani v homogene skupine po sposobnostih, in integrirani pouk, kjer učenci spoznavajo novo snov skozi različne oblike dela. bolj prilagojene otrokom, kjer vsebine niso strogo ločene. Spremembe učnih programov in projektov gradijo na izkušnjah, kijih pridobijo učitelji med šolskim letom. Sodobne oblike dela z mladimi, vnašanje novih spoznanj v šolsko prakso so načini, ki predstavljajo novo kvaliteto, pestrejše in bolj zanimivo delo, katerega glavno vodilo je poglobitev znanja učencev. Kako so sc na začetek novega šolskega leta pripravili v zasavskih osnovnih in srednjih šolah? V Trbovljah po starem Reorganizacija trboveljske OŠ ni uspela. Trboveljski šolniki so pripravili program, vendar seje zataknilo - kot je že v navadi - pri denarju. Ravnateljica Darinka Kostanjšekje dejala, daje za to področje odgovorna občina. Položaj trboveljske občine je dobro znan. zato so trboveljski šolniki skušali pridobiti potrebna sredstva za reorganizacijo iz republiškega proračuna. "Teh sredstev še ni. Vendar sem op-timist",jepovedalaravnatcljica. "Vztrajali bomo do konca, dokler ne bomo dosegli zastavljenega cilja. Progam, ki smo si ga zastavili, zajema dvig kvalitete izobraževalnega procesa in doseganje zadovoljstva vseh -staršev, učiteljev in učencev. Projekt vsebuje 19 ciljev, najpomembnejši je ločitev razredne in predmetne stopnje in pridobitev popolnih osemletk. Preden se lotimo drugih sprememb, je potrebno urediti najbolj pereč problem. S projektom smo seznanili ustrezne organe na vseh nivojih, tako daje cilj vsem dobro znan." Dogovarjanja sicer potekajo - čeprav že dve leti, trboveljskim šolnikom je uspelo narediti velik korak naprej, vendar navkljub njihovemu prizadevanju za dobro učencev njihove prošnje ostajajo vsaj zaenkrat še neuslišane. PravprimertrbovcljskcOŠ najbolj razločno razkriva odnos republike oziroma ministrcv, pa tudi trboveljske občine, do najbolj perečih vprašanj, ki terjajo prednostna reševanja. Šolstvo, vsaj tako sc zdi, še vedno ni tisto področje, ki bi si zaslužilo prednostno pomoč. Morda pa so zasavski kraji resnično predaleč... Tako bodo trboveljski šolarji šli v šolo po starem. Namesto treh popolnih osemletk bodo še vedno štiri pedagoške enote. Problemi, ki jih predstavlja velika koncentracija mladostnikov v pedagoški enoti Revirski borci, se bodo tako vsaj še nekaj mesecev, morda celo leto, kopičili in stopnjevali. Ravnateljica Darinka Kostanjšekje povedala, da bi razbitje te najbolj kritične populacije prineslo precejšnjo sprostitev. Predmetna stopnja (od 5. - 8. razreda) bi lahko prešla na eno izmeno, nekaj oddelkov bi prestavili na enoto Tončke Čeč. Število oddelkov bi ostalo nespremenjeno, le razporeditev bi bila drugačna. "Če bomo dobili sredstva med šolskim letom hitro, recimo januarja, imamo za OŠ Tončke Čeč izdelan predmetnik za selitev tudi med letom." je dodalaravnateljica. Za spremembe bi v Trbovljah potrebovali več kot 40 milijonov tolarjev, najbrž ho številka še višja. Glede vsebinskih sprememb izobraževalnega programa je Darinka Kostanjšek povedala, da so vse spremembe, če kažejo na pozitivne učinke, dobrodošle. Kljub nekaterim težavam, ki so se pojavile zaradi sprememb, na primer zmanjšanje števila ocen, drugačna razporeditev pisnih nalog, ugotavljajo napredek. Vsebine so bolj pestre, delo učiteljev je lažje, kar je zlasti vidno pri ni voj skem pouku (nivojska diferenciacija). Oboj i, tako učiteljikot učenci, v izobraževalnem procesu doživljajo uspeh, napredek in zadovoljstvo. Za sodelovanje v nivojski pouku se učitelji odločijo prostovoljno. Prav tako se tudi učenci prostovoljno odločijo za nivo, prehod je mogoč praktično iz ure v uro. Kostanj škovaje dodala, da je takšen način poučevanja human. Treba je spoštovati razlike in upoštevati drugačnost ljudi. Doživljanje otrokjerazlično, zato lahko obupajo, izgubijo voljo, ker ne sledijo pouku... Projekte, v katere so se vključili v lanskem šolskem letu bodo letos nadaljevali: tri ocenjevalna obdobja (ni več projekt), opisno ocenjevanje v treh oddelkih prvega razreda, ki se bo nadaljevalo v drugem razredu ob soglasju staršev. Na enoti Tončke Čeč bodo poskusili z podaljšanimopismevanjem(obsoglasju staršev). To pomeni, da učencem ni potrebno, da v prvem razredu osvojijo predpisan program, ampak je ta razporejen na dve leti. V projekt bodo vključili en oddelek, drugi bo klasičen. V 4. razredih v desetih oddelkih uvajajo angleščino. Tudi na podružnici Dobovec organizirajo tečajno obliko angleškega jezika. Sledi nivojska diferenciacija v 7.in 8. razredih pri slovenščini, matematiki, angleščini in kemiji. Izkušnje kažejo, da naj bi bilo takšnih oblik poučevanja čim več. Pomembno je tudi nadaljevanje v lani pričetega poučevanja vsebine etike in družbe namesto družbene in moralne vzgoje v preteklih letih. Nadaljevali bodo tudi z integriranim poukom na razredni stopnji. Na OŠ Tone Okrogar v Zagorju sc trudijo za sodobno, prijazno šolo, za dvig kvalitete pouka. Že več let potekajo na šoli različni projekti, npr. nivojski pouk angleščine in matematike v 8. Številu učencev in novincih v zasavskih osnovnih šolah Trbovlje: OŠ Trbovlje bo letos obiskovalo nekaj manj kot 2000 učencev, prvošolcev je 228. Zagorje: V OŠ Tone Okrogar je vpisanih 730 učencev, lansko leto 750. Vzrok upadanja števila učencev je v tem, da je bilo v preteklih letih približno 24 odstotkov otrok priseljencev. V OŠ Ivana Skvarča je vpisanih približno 750 učencev. Na OŠ Ivan Kavčič z Izlak je vpisanih 48 novincev, vseh učencev je 408. Hrastnik: V OŠ Narodnega heroja Rajka je 1090 učencev, beležijo precejšen odstotek otrok iz južnih republik. Prvošolcev je J 69. V OŠ Vitka Pavliča vpisujejo 26 otrok v redno OŠ in 7 v oddelek delovnega usposabljanja. Litija: OŠ Gradec - novincev je 77, vseh učencev je približno 700. OŠ Litija obiskuje 735 učencev, prvošolcev je 99. V OŠ Šmartno imajo letos 50 prvošolcev, za prihodnje leto pričakujejo večjo populacijo. Vseh učencev je približno 530. m i m razredih. Izkušnje kažejo, da lo ni uspešno, zato bodo letos prestavili nivojski pouk angleščine v 7. razred, nivojski pouk matematike pa bodo opustili. Odločili so se tudi za spremembo pri izvajanju predmeta etika in družba v 7. in 8. razredih. Ravnateljica Majda Brvar je povedala, da na šoli skrbijo za permanentno in sprotno izobraževanje vseh pedagoških delavcev, spremljajo novejša spoznanja in jih vnašajo v šolsko prakso. Pri tem spremljajo otrokov napredek in si prizadevajo, da bi naredili pedagoški proces bolj human. Njihovo vodilo pri delu je motto pedagoginje Vesne Falatov: "Življenje je učna ura, učna utaje življenje!" Ravnateljica OŠ Ivana Skvarča Marija Miklavčič, je povedala da se na šoli vključujejo v različne projekte, ki potekajo tudi po drugih šolah. Novosti, kijih uvajajo so integriran pouk na razredni stopnji, nivojski pouk pri angleškem jeziku terrazširitev učnega programa v 5. razredu - še ena ura slovenskega jezika in v 8. razredu dodatna ura angleščine. V OŠ Ivan Kavčič na Izlakah nadaljujejo z vsemi tistimi projekti, ki sojih izvajali že lansko leto. Po besedah ravnateljice Slavke Flis so to: opisno ocenjevanje, nivojski in integrirani pouk in tuj jezik v 4. razredu. Na OŠ Vitka Pavliča v Hrastniku že drugo leto uvajajo posebne oblike usposabljanja otrok. Imajo opisno ocenjevanje v 1. razredu, ki sc letos razširja na 2. razred, integrirani pouk in druga projektna dela. To je šola s prilagojenim programom in z oddelkom delovnega usposabljanja za zmerno prizadete. Ravnateljica Ljudmila Deželak je povedala, da bo za otroke skrbelo sedem specialnih pedagogov, strokovni delavci in učitelji vzgojnih predmetov iz OŠ Narodnega heroja Rajka. V septembru načrtujejo šolo v naravi v Novem gradu v prostorih počitniške skupnosti Hrastnik. Tudi v Litiji sc OŠ vključujejo v različne projekte, z njimi nas je podrobneje seznanila ravnateljica OŠ Litija Gabrijela Komotar. Opisno ocenjevanje v 1. razredu in integrirani pouk na razredni stopnji. V 3., 4. in 5. razredu izvajajo projektno delo, kot nadaljevanje integriranega pouka. V 5. razredu letos pričenjajo s projektom Petra - računalništvo pri pouku slovenščine, tehnične in likovne vzgoje. V ta namen so se vse šole v litijski občini opremile s sodobnimi računalniki. Že nekaj let izvajajo tudi nivojski pouk. V letošnjem šolskem letu ga bodo izvajali v 7. in 8. razredu pri matematiki, kemiji, angleškem jeziku in fiziki. V OŠ Marjana Nemca v Radečah uvajajo letos precej novosti. Nivojska diferenciacija v 8. razredu,opisno occnjcvanjev 1. razredu, zgodnje učenje angleščine - lansko leto v 3., letos v 4. razredu in tri ocenjevalna obdobja - letos že drugo leto. Ravnateljica Karla Pal je dejala, da skušajo poiskati nove oblike šole v naravi. Tako bodo učenci 6. razredov lahko preživeli 5 dni na V clikem Boču. Opozorila je na kadrovske težave in dejala, dajim primankuje učiteljev za razredni pouk in tuje jezike. Prevoz, prehrana, učbeniki Prevoz učencev je v vseh šolah organiziran bodisi s šolskimi avtobusi, kombiji, vlaki ali so zanj zadolženi zasebni prevozniki. Za razdalje nad 4 km je za osnovnošolec prevoz brezplačen. Na šolah je organizirana prehrana. V vseh osnovnih in srednjih šolah je poskrbljeno za malico. Za kosila le v OŠ, pa še tu manj kot v preteklih letih. Za socialno ogrožene je malica regresirana. Mnoge šole so že ob zaključku preteklega leta obvestile učence, katere učbenike bodo potrebovali v novem šolskem letu. Nekatere šole so konec preteklega šolskega leta pripravile sejem rabljenih učbenikov. Med lemi so bile: OŠ Tone Okrogar izZagorja, OŠ Narodnega heroja Rajka iz Hrastnika. Na tej šoli sicer še imajo fond učbenikov, ki pa sc vztrajno manjša. Ponudili ga bodo socialno šibkim otrokom. V OŠ Trbovlje si lahko učenci izposodijo nekatere učbenike v šolski knjižnici. Prav tako v OŠ Ivana Skvarča v Zagorju in izlaški OŠ Ivana Kavčiča. V radeški OŠ Marjana Nemca bodo za izposojene učbenike učenci plačali le obrabnino. Hrastniška OŠ Vitka Pavliča je učencem priskrbela vse učbenike za majhno odškodnino. Večinoma pa si morajo učenci in dijaki učbenike priskrbeti sami. V knjigarnah so nekatere knjige za OŠ že razprodane, medtem ko so knjige za srednje šole še na razpolago. Velik delež prodaje učbenikov ima zagotovo tudi letos v Sloveniji modri Janez. Zaradi pomankanja denarja je živahna izposoja knjig od sorodnikov, prijateljev in znancev. Cene knjig za nižje razredov OŠ se gibljejo od 6 tisoč tolarjev naprej. Splošneknjige za 1. letnik srednje šole stanejo približno 20 tisoč tolarjev. V Knjižnem hramu v Trbovljah odkupujejo in prodajajo rabljene učbenike, ki se dobijo za pol ceneje kot nove knjige. Poleg učbenikov je potrebno kupiti še zvezke, dodatno opremo in učila za praktični pouk. Denarja paje zlasti vtem letnem času za mnoge premalo... Srednje šole Na SŠ za elektrotehniko in gostinstvo se je letos vpisalo 192 novincev. Za smer elektrotehnik - elektronik (štiriletni program) seje odločilo 64 dijakov, za triletni program elektrikar - energetik 32 dijakov. Za kuharja se je letos enako kot lansko leto odločilo 64 dijakov in 32 za smer natakarja. Ravnatelj te šole Rudi Regancin je opozoril na posebnost - letošnja generacija elektrotehnikov bo delala maturo. Na SŠ za gospodinjstvo in rudarstvo je v dvoletni program za gospodinjska dela vpisanih 40 novincev in v triletni program storitev 45 novincev. Vseh dijakov in dijakinj na tej šoli je približno 230. Ravnateljica Anica Ule- Maček je povedala, da izvajajo praktično nov program (uvedli so ga lansko leto), ki ga sproti spremljajo. Potrebne spremembe bodo vključili prihodnje leto, po končani evalvaciji tega programa. Na srednji strojni šoli v Trbovljah je vpisanih 130 novincev. V 1. letnik smer strojni tehnik (štiriletno izobraževanje) seje vpisalo 30 dijakov. Triletno izobraževanje smer strugar 1 dijak, smer avtoklepar 20 in avtomehanik 36 dijakov. Za dvoletno izobraževanje smer obdelovalci kovin seje odločilo 26 dijakov. Ravnatelj Milan Lavrič je povedal, da uvajajo nov diferencialni program za strojne tehnike. Namenjen je absolventom triletnega izobraževanja. V tem programu jeletos 33 dijakov. V Gimnazijo - ekonomsko šolo je v obeh programih (gimnazija in ekonomsko komercialni tehnik) letos 730 dijakov. Na Gimnaziji je vpisan ih 100 novincev, na Ekonomski pa 93. Ravnatelj ica Darinka Lipičnik je poudarila, da se letos v 3. letniku pričnejo priprave na maturo oziroma zaključni izpit. 4. letniki imajo zaključni izpit. Glasbene šole V GŠ Zagorje je bilo vpisanih več kot 160 novincev. Tudi v baletno šolo seje vpisalo 60 otrok. V Trbovljah pričakujejo, da se bo v GŠ vpisalo okoli 270 učencev. Hrastniško GŠ bo letos obiskovalo 160 učencev, od tega 30 novincev. Denisa Huber, Foto: Tomo Brezovar Stojana Binderja so izven Steklarne Hrastnik še pred dobril letom bolj slabo poznali. V novinarskih krogih je veljal za človeka, ki vedno poskuša nekaj novega. Lani 1. junija je takrat 36 letni diplomirani inženir iz Radeč prevzel več kot tisoččlanski kolektiv hrastniške Steklarne. Takrat so govorili o nekakšnem udaru v največji hrastniški firmi. Danes, se zdi, je bila menjava vodstva kar posrečena. Binder je prišel v Steklarno leta 1980, vmes odslužil vojsko. Začel je kot pripravnik, postal energetik, pa tehnični vodja tozda Energetika, vzdrževanje, transport. Tozd je vodil potem tudi kot direktor, bil kasneje tehnični direktor Steklarne, lani pa prevzel direktorsko mesto tovarne. Se vam zdi, da ste glede na relativno mladost prehitro prevzeli tako veliko firmo kot je Steklarna Hrastnik? Gotovo je dobro, če imaš več izkušenj. Mladost pri takšnem delu ne igra posebne vloge, čeravno pri svojih 37-ih niti nisem tako mlad. Delovne izkušnje sem si pridobil in moram reči, da precej mojih kolegov zaseda podobna delovna mesta, čeprav v podjetjih z manjšim številom zaposlenih. Tudi vodstvena ekipa, s katero delam, mi je pomagala reševati del odgovornosti. Reči moram, da sem pristaš tearnskega dela. V teamu je lažje delati kot če si individualist. Ko ste prevzeli Steklarno, ste sl zastavili zelo ambiciozen načrt. Katere stvari ste dovolj hitro premaknili? Problem je, da bistvene zadeve, ki jih je treba urediti - to je prilagajanje tržnemu konceptu gospodarjenja - zahtevajo tudi miselni zasuk v glavah vseh vodilnih in tudi ljudi. To pomeni formiranje podjetja na tržnih osnovah in preoblikovanje določenih dejavnost v nekaj samostojnih podjetij. Steklarnoje treba gledati kot podjetje, ki mora funkcionirati profitabilno po tržnih osnovah zahodnoevropskih meril. Ljudem je težko dopovedati, da Jugoslavije ni več, daje v Sloveniji kapitalizem. Takoje na eni strani sindikat s svojimi zahtevami, na drugi pa obstaja lastnik in neprenehna borba med enim in drugim, ki jo zaenkrat uspešno premagujemo. Podjetje kot tako sebo transformiralo na podlagi zahodnoevropskih izkušenj. Steklarna proizvaja steklo in ga prodaja, orodjarna bo samostojno funkcionirala kot samostojni pravni subjekt, ostale dejavnosti prav tako. Katere so tiste zadeve, ki so sc v dobrem letu dni že premaknile? V primerjavi z enakim obdobjem lani smo uspeli za 10 do 15 odstotkov povečati povprečno ceno izdelka na kilogram - gledano v dolarjih. Narasla je produktivnost. Lanskega januarja smo imeli znatno nižjo produktivnost kot letošnjega januarja. V mesecu juniju je bilo že za 15 odstotkov višja produktivnost, julija pa za 33 odstotkov večja kot lanskega julija. Se pravi, proizvodnja v kilogramih na zaposlenega je drastično narastla. Obenem je narastla tudi cena po kilogramu steklenega izdelka. To so veliki pozi ti vni premiki. Še vedno računate poslovne uspehe s kilogrami? Ne. ne, v glavah imamo netto dobiček, na katerega danes sicer še ne računamo, ker Steklarno Hrastnik saniramo na način, da zaposlenih ne odpuščamo, ampak poskušamo to na mehek način pretransformirati z novimi dejavnostmi. To je dejavnostmi, ki so se prej odvijale kot servis in se danes pojavljajo na trgu. Seveda to zahteva nek čas, proces, ampak ki lograrni niso več pomembni. Pomemben je zaslužek, neto finančni efekt. Vendarle ste Imeli nekaj težav socialne narave, čeprav klasičnega odpuščanja v Steklarni ni bilo. Pripravili smo kompleksen program razreševanja situacije Steklarne, ki gaje finančno podprlo tudi Ministrstvo za delo in moram reči, da gaje gospa ministrica ocenila kot enega boljših v Sloveniji. Danes izvajamo sanacijo točno v skladu s tem programom. Za katere stvari pa mislite, da gredo prepočasi? Prav ta preobrazba podjetja v smislu formiranja novih podjetij, prehajanje zaposlenihizenesredine v drugo. Tu vedno obstaja bojazen, da ima vodstvo morda neke nečiste ambicije pred seboj. Čeprav moram reči, da se sindikat izredno aktivno vključuje vto, tudi s svojimi strokovnimi službami, ki jih ima širom po Sloveniji. Sindikat ni mogel vodstvu dokazati, da tisto, kar počne, ne dela v skladu z obstoječo zakonodajo in z najboljšimi nameni. Ali tega sindikat ni mogel dokazati, ker tega dejansko niste počeli ali, ker ni bil sposoben dokazati... Ne, tega nismo počeli. Sindikat je iskal, formirala se je ekipa, ki je brodila po zasebnosti vodilnih. V zvezi s privatnimi podjetji, ki naj bi jih imeli in preko katerih naj bi poslovali. Dokazalo in pokazalo se je, da vsega tega ni. Verjetno so ugotovili, da se nima nikakršnega smisla truditi in iskati slabosti lega vodstva. Predlagal pa bi vsem zaposlenim v podjetju kot tudi sindikatu, da v bodoče energijo usmerijo bolj v izvajanje poslovne politike, ki je bila v končni fazi tudi potrjena na delavskem svetu. Tudi za vas so govorili, da imate podjetje. Ali ga ni bilo? V prvem obdobju, ko je bila zakonsko dana možnost, sem ustanovil lastno firmo za takratnih 2000 dinarjev. Toda ta firma danes stoji. Pripravljam se, dajo nekomu odprodam oziroma dam za nič denarja, le zato, da je ne bo treba dokapitalizirati. Skratka, nobenega posla nisem speljal preko svoje firme. Če se vrneva k sindikatu. Kakšne plače, mislite, da sl zaslužijo vaši delavci in v kolikšni višini jim jih lahko Izplačujete? Trudimo sc, da bi držali plače na nivoju, ki smo ga imeli pred dvema letoma, to je v višini 85 odstotkov republiškega povprečka. Plače izplačujemo pravočasno, s tem, da smo v gotovini izplačali tudi regres v zakonsko predvideni višini. Zaradi likvidnostnih problemov celotnega slovenskega gospodarstva je del plače izplačan v obliki bonov. Tudi naš trud gre v smeri, da bi bil obseg bonov v prihodnosti minimalen. Jasno pa je naša želja, da s podpisom nove splošne kolektivne pogodbe naše plače uskladimo s to višino ob upoštevanju vseh ostalih zahtev, ki jih splošna kolektivna pogodba predvideva. Kolikšne so trenutno povprečne plače v Steklarni? Povprečna plača v Steklarni je danes med 35. - 36.000 SIT. s tem se gibljemo na 85 % povprečka v republiki. Naša želja je tudi, da pod ta povpreček v republiki ne pademo. Koliko zaposlenih šteje Steklarna? Zaposlenih nas je okr og 1060, s pojavljanjem novih podjetij se je določeno število ljudi avtomatsko prerazporedilo v nova podjetja. Mislim, da bi moral biti cilj Steklarne Hrastnik, da pade število zaposlenih izpod 900 pri enakem obsegu proiyvodnje, kot je danes. Vsi ostali bi morali najti svoj kruh in prihodnost v okviru novih dejavnosti in novih podjetij. Se pravi, da sc Steklarna preoblikuje. Ne bo več klasična Arnia, kot ju bila. Kolikšen pa bo vaš delež v teh novih podjetjih? Vsa ta podjetja smo ustanovili v mešani lasti v višini 150.000 tolarjev. Deset odstotkov je v lastništvu vršilcev dolžnosti, direktorjev. 90 odstotkov pa v lasti Steklarne Hrastnik. Zdaj, ko imamo ustanovne skupščine, se praviloma sprejemajo tudi sklepi o dokapitalizaciji. Steklarna Hrastnik celotno premoženje iz te sredine prenese kot svoj vložek v novo sredino. Vprašanje sposobnosti drugega družbenika pa je, ali bo lahko patirai pri delitvi tega premoženja. Recimo, Steklarna Hrastnik bo zdajle vložila v orodjarno 500.000 DEM in stvar drugega družbenika je, če bo uspel dokapitalizirati v višini 50.000 DEM? Tojepotem njegov problem, moral pa se bo odločiti v roku 30 dni od sprejetja sklepa o dokapitalizaciji. Koliko takšnih firm ste ustanovili? Ustanovili smo pet takih firm v Sloveniji in eno firmo v Nemčiji, ki je že tudi operativna. V čigavi lasti je danes Steklarna? Smo še vedno družbeno podjetje, vendar pripravljamo program privatizacije in računamo na to, da bi maksimalni možni lastniški delež ostal v rokah nas, zaposlenih, upokojencev, družinskih članov... In to s pomočjo lastniških certifikatov in zadolžnic iz naslova premalo izplačanih osebnih dohodkov v preteklosti. Boste vi svoje republiške certifikate vložili v Steklarno? Prav gotovo. Že dvanajst let živim z dušo in telesom za to sredino, in če bo le malo sreče, upam, da bo tudi v bodoče tako. Do kdaj boste lahko izpeljali zadeve okoli lastninjenja? Posla smo se intenzivno lotili. Smo v zaključni fazi ocenjevanja nepremičnin, v septembru bo zaključena ocena osnovnih sredstev, tako bi imeli vrednost kompletnega premoženja. Takoj potem bi se lotili izdelave programa, kije konceptualno ž.e izdelan v naših glavah, ki bi ga dali v Agencijo v potrditev. Celoten postopek bomo zaključili v zakonskem roku. Kako sl predstavljate Steklarno čez pet let? Verjetno bo okleščena vseh storilnih dejavnosti, ki naj bi v petih letih uspele zacveteti in bi bila to pač nova podjetja v hrastniški dolini. Dane pa bodo tudi možnosti, da bodo uveljavljena v širšem evropskem prostoru. Skratka, nobena teh firm ni namenjena za reševanje problemov Steklarne Hrastnik. Naloga vseh je ta, da se odprejo ne le v slovenski, ampak tudi evropski prostor. In upam, da nam bodo zadeve, tudi zaradi kadrovske zasedbe v vrhu teh podjetij, uspele. Steklarna naj bi se v prihodnjih petih letih preoblikovala v klasično podjetje, ki proizvaja steklene izdelke in verjetno na tej lokaciji samo z dvema udarnima programoma: programom pogrnjene mize in programom razsvetljave. Program embalažnega stekla bi zaradi prostorskih potreb poskušali seliti na drugo lokacijo in tako bi se ta program razvijal v tej sredini verjetno kot mešano podjetje. Sami nimamo dovolj kapitala, da bi ta projekt uresničili. Kaj vam pomeni dolgoletna navezanost na Zahod? To je v bistvu vprašanje naše eksistence. Namreč, če Steklarna v preteklosti ne bi bila tako čvrsto zasidrana v Evropi, je vprašanje, če nam bi zaradi razpada jugo trga, sploh uspelo tako hitro velik del proizvodnje prenesti na evropski trg. Verjetno je Nemčija še vedno vaš naj večji zunanjetrgovinski partner. Kje se še skušate uveljaviti? Komerciala ima v zadnjem času zelo agresiven pristop tudi do ostalih trgov. Z uspehom obdelujemo italijanski trg. pred nami je Avstrija, kije, /.ozirom na možnosti, kijih imamo, premalo obdelana, kar velja tudi za Francijo, Grčija je tudi sorazmerno velik partner. Trudimo se znatno povečati prodajo naših izdelkov v Ameriko in v vse ostale zahodnoevropske države. Vhodna Evropa je za nas zanimiva, vendar kot alternati va. Iz eksistenčnih razlogov pa so zanimive predvsem države, kjer so doma denar, kupna moč in perspektiva. Koliko še prodajate v Sloveniji? Slovenija bo vedno zanimiv trg. Firma, ki ne obdeluje tudi domači trg, ne ravna racionalno. Slabo tretjino proizvodnje prodamo doma, finančno je delež nekoliko nižji. Skratka, na slovenskem trgu mislimo ostati še kako trdno zasidrani. Sl Je Steklarna Hrastnik pridobila ime dobrega proizvajalca? V tujini veljamo za firmo, ki je v vzponu, priznajo nam visoko kvaliteto naših izdelkov. Tako smo uspeli pridobiti najekskluzivnejšega proizvajalca svetil v Evropi. Tudi s programom pogrnjene mize se približujemo evropskemu vrhu, pri embalažnem steklu pa smo zaradi prostorskih in tehnoloških možnosti precej omejeni. Čisto druga situacija jev Sloveniji, kjer takega imena še nimamo. Zato želimo to zadevo sanirati z raznoraznimi prijemi, eden od teh je aktivno sodelovanje s Studiom Marketing. Ena od takšnih zadev so tudi različne predstavitve. Verjetno sc tudi sami zavedate, tla skoraj stoletni steklarski grad ni najbolje izkoriščen v promocijske namene Steklarne. Namembnost steklarskega gradu se spreminja, danes je grad v spodnji etaži namenjen industrijski prodaji, namen druge etaže je muzej in vzorčna soba, medtem ko naj bi bila prva etaža namenjena promocijskim in protokolarnim potrebam Steklarne Hrastnik. Ste z uspehi, ki ste jih kot prvi mož Steklarne dosegli, zadovoljni? Človek nikdar ne sme biti zadovoljen s svojim delom, ne sme biti pa pesimist. Moram reči, da sem velik optimist, še bolje večni optimist. Računam, da ima Steklarna, takšna, kot je, veliko perspektivo. Ne sicer na vseh področjih, ki jih danes obvladujemo, na nekaterih pa gotovo. Določeni pozitivini premiki šobili storjeni.Zame je pomembno, daje trend pravi. In ta tudi je pravi. Mislim, da nam bo uspelo. Da bomo sanirali podjetje brez nepopularnega odpuščanja. Pred nami je že nov ciklus zaposlovanja, sicerkvalitetne delovne sile. V mesecu septembru želimo pridobiti k sodelovanju približno dvajset mladih ljudi za priučitev v steklarski poklic. Po drugi strani računamo na razširitev in razvoj v ostalih podjetjih in tu bo prostor za pol in kvalificirano delovno silo. Ne bomo pa zaposlovali več delovne sile iz širše okolice. Razvoj Steklarne Hrastnik mora biti prilagojen potrebam hrastniške doline in neposredne okolice in toje potrebno tudi v naj večji meri izkoristiti. Spremembe je čutiti tudi pri praznovanju včasih klasičnega praznika hrastniške Steklarne. Kako ste sl ga zamislili po novem? Že sam pojem steklarskega praznika mi ne zveni najbolj prijetno. Pogovarjali smo se že o tej temi. Tudi datum, 22. julij, ni najbolj primeren, saj sovpada z nekimi zgodovinskimi trenutki, ki v novodobnem razvoju nimajo posebne teže. Steklarno ne veže noben dogodek na 22. julij. Zato smo se dogovorili, da bi naš praznik prestavili v jesenski del leta, v mesec september. Preimenovali naj bi ga v praznik stekla in svetlobe. Računamo, da bi zadevo v prihodnosti tudi skomercializirali v navezi s Turističnim društvom Hrastnik, k sodelovanju bi povabili še koga. Tudi neke pozitivne komponente tako iz praznika piva in cvetja kot šuštarske nedelje bi poskušali presaditi v to okolje. S tem bi tako Steklarno kot hrastniško dolino promovirali v slovenskem prostoru. Da bi pričela počasi izgubljati prizvok delovno intenzivnega, energetsko potratnega in ekološko problematičnega okolja. Marko Planinc, Foto: Branko Klančar SOBOTA, 4. 9. 1993 SLOVENIJA 1 10.00 VIDEO STRANI 10.05 TEDENSKI IZBOR 10.05 OTROŠKI PROGRAM 10.55 SNORČKI, am. risana nanizanka, 9/11 11.20 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, am. dokumentarna nanizanka, 10/26 11.45 ZMIGAJ SE, športna oddaja za mlade 12.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13.05 INTERVJU, ponovitev 14.05 VIDEO STRANI 16.20 THE JANE MANSFIELD’S STORY, ponovitev am. filma 17.55 EP VIDEO STRANI 18.00 TV DNEVNIK 1 18.10 BROOKLYNSKI MOST, am. nanizanka, 7/12 18.45 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. nanizanka, 17/25 19.10 RISANKA 19.14 ŽREBANJE 3X3 19.24 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 19.59 TV NOCOJ 20.04 EPP 20.10 UTRIP 20.25 EPP 20.30 WE’RE EXPECIING 21.30 EPP 21.35 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 16. epizoda ameriške nanizanke 22.00 TV DNEVNIK 3, VREME 22.24 ŠPORT 22.39 TV JUTRI 22.45 SOVA: REILLY, VOHUNSKI AS, 1. epizoda angl. nadaljevanke 00.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA 12.00 VIDEO STRANI 12.30 TEDENSKI IZBOR 12.30 ČLOVEK IN GLASBA: MONTEVERDI V MANTOVI, 1/9 13.25 SOVA, ponovitev: BITI NAJBOLJŠI, am. nadaljevanka, 4/4 14.10 Ciklus filmov YASURIJ A OZUJA: CVETLICA ENAKONOČJA, japonski film 16.00 ŠPORTNA SOBOTA 19.20 TV NOCOJ 19.24 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 19.59 TV NOCOJ 20.04 EPP 20.10 L. MARKS - M. GRAN: LJUBEZEN BOLI, angl. nadaljevanka, 3/10 21.00 HOMO TURISTICUS 21.30 SOBOTNA NOČ 21.30 PTUJSKI FESTIVAL 22.50.... ANAL 10 TRBOVLJE 14.00 KORISTNE INFORMACIJE (Videostrani) 15.00 OTROŠKI PROGRAM 16.00 100 NA URO - mladinski program 17.00 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENI COCTAIL 16.00 SOBOTNO POPOLDNE 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 SOBOTNO POPOLDNE 18.00 ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV 19.00 SLOVO NEDELJA, 5. 9. 1993 SLOVENIJA 1 10.00 VIDEO STRANI 10.15 OTROŠKI PROGRAM 10.15 ŽIV ŽAV, ponovitev 11.05 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 26/ 26 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 REVIJA LJUBLJANSKIH ZBOROV '92, 1. del 12.30 DOMAČI ANSAMBLI, ANSAMBEL SLOVENIJA 13.00 POROČILA 13.05 TRILLETRINE, nemški film 14.35 VIDEO STRANI 15.00 TISOČLETJE, ponovitev am. dokumentarne serije, 9/10 16.00 SERENADA ZA NOVČIČ, am. film (ÖB) 17.55 EP VIDEO STRANI 18.00 TV DNEVNIK 1 18.10 M. FATCHEN: REČNI KRALJ, avstral. nadaljevanka, 1/4 19.10 RISANKA 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.24 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 19.59 TV NOCOJ 20.04 EPP 20.10 ZRCALO TEDNA 20.25 EPP 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dokumentarna serija, 7/15 22.00 EPP 22.05 TV DNEVNIK 3, VREME 22.22 TV JUTRI 22.25 SOVA: LJUBEZEN DO LIDIJE, angl. nadaljevanka, 10/13, RELLY, VOHUNSKI AS, angl. nadaljevanka, 2/12 00.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 10.30 VIDEO STRANI 10.50 TEDENSKI IZBOR 10.50 OGNJENO DREVJE THIKE, angl. nadaljevanka, 6/7 11.40 V PRIČAKOVANJU 12.35 SOVA, ponovitev: REILLY, VOHUNSKI AS, 1. epizoda angl. nadaljevanke 13.55 ŠPORTNA NEDELJA 19.24 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.55 ŠPORT 20.00 ALPE - DONAVA - JADRAN 20.30 GOSPA BOVARY, francoski film 22.50 ŠPORTNI PREGLED 23.35 KASAŠKE DIRKE, posnetek z Brda 00.05 VIDEO STRANI KANAL 10 TRBOVLJE Prosti dan TV SIGNAL LITIJA 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA (ATV signal) 16.00 100 NA URO (KANAL 10) 19.00 NINJA TURTLES RADIO TRBOVLJE 8.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 8.45 IZBOR POPEVKE TEDNA 9.30 EPP 10.00 GOST TEDNA 10.45 OBVESTILA IN EPP 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA 12.30 EPP 12.45 OBVESTILA 13.00 ČESTITKE 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE 18.00 SLOVO PONEDELJEK, 6. 9. 1993 SLOVENIJA 1 11.00 VIDEO STRANI 11.35 TEDENSKI IZBOR 11.35 HOW!, angleška nanizanka, 2/11 12.00 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. poljudnoznanstvena serija, 17/25 12.30 ZNANJE ZA ZNANJE. UČITE SE Z NAMI 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 ALPE - DONAVA - JADRAN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 14.20 KASAŠKE DIRKE, posnetek z Brda 14.50 VIDEO STRANI 15.55 HOMO TURISTICUS, ponovitev 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 16.55 EPP, VIDEO STRANI 17.00 TV DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM 17.10 RADOVEDNI TAČEK: MORJE 17.25 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, am. dokumentarna nanizanka, 17/26 17.50 RISANKA 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV IGRICA 19.10 EPP 19.13 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.23 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 EPP 20.10 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA 20.50 EPP 20.55 OMIZJE 22.10 EPP 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.32 ŠPORT 22.36 TV JUTRI 22.40 SOVA: COLLINS IN COVARDA, angl. nadaljevanka, 1/8, REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadaljevanka, 3/12 00.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.00 VIDEO STRANI 14.30 TEDENSKI IZBOR 14.30 FORUM 14.45 UTRIP 15.00 ZRCALO TEDNA 15.15 NEDELJSKIH 60, ponovitev 16.15 OBZORJA DUHA 16.45 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 16. epizoda am. nadaljevanke 17.10 SOVA, ponovitev: LJUBEZEN DO LIDIJE, angl. nadaljevanka, 2/ 12 18.10 REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadaljevanka, 2/12 19.20 TV NOCOJ 19.23 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 EPP 20.10 SEDMA STEZA 20.30 ZLOČIN V ULICI HODDLE, 1. del avstralsko - makedonske drame 21.15 KONFLIKTNE SITUACIJE, angl. izobraž. oddaja, 4/4 21.50 PRO ET CONTRA 22.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA KANAL 10 TRBOVLJE 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEO STRANI 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD 20.15 100 NA URO 21.15 SATELITSKI PROGRAM RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 ŽELELI STE JIH SLIŠATI 16.00 SNOOPY 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE 18.00 ODDAJA O KULTURI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO TOREK, 7. 9. 1993 SLOVENIJA 1 10.30 VIDEO STRANI 10.40 TEDENSKI IZBOR 10.40 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET 10.45 KLUB KLOBUK NA POČITNICAH 11.10 UNIVERZITETNI KAŽIPOT 11.40 KONFLIKTNE SITUACIJE, angl. izobraževalna oddaja, 4/4 12.15 ZLOČIN V ULICI HODDLE, 1. del avstralsko - makedonske drame 13.00 POROČILA 13.05 VIDEO STRANI 13.45 TEDENSKI IZBOR 13.45 SOBOTNA NOČ, PTUJSKI FESTIVAL 16.05 SEDMA STEZA 16.25 MOSTOVI 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 17.10 POZABLJENA ZGODBA, am. igrana serija, 1/6 17.35 SNORČKI, am. risana serija, 10/ 11 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.23 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 EPP 20.10 ŽARIŠČE 20.40 EPP 20.45 MAGIJA IN MODA 21.35 EPP 21.40 KRONIKA, 20. del kanadske dokumentarne 22.05 SOVA: ČE Tl MISLIŠ, DA IMAŠ TEŽAVE, angl. nanizanka, 2/6, REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadaljevanka, 4/12 00.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.30 VIDEO STRANI 16.45 TEDENSKI IZBOR 16.45 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA 17.25 SOVA, ponovitev: COLLINS IN COWARDA, angl. nadaljevanka, 1/8 17.55 REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadaljevanka, 3/12 18.43 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, DA NE BI BOLELO 19.15 TV NOCOJ 19.23 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 POSLOVNA BORZA 20.10 A. BOJARSKA - J. LOMNIC KI: MODŽEJEVSKA, poljska nadaljevanka, 6/7 21.35 OSMI DAN 22.25 VIDEOŠPON 23.05 SVET POROČA 23.40 VIDEO STRANI KANAL 10 TRBOVLJE 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD 20.15 KONTAKTNA ODDAJA 21.15 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 NINJA TURTLES 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA, ponovitev ATV signal RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 ŠPORTNI PREGLED 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO SREDA, 8. 9.1993 SLOVENIJA 1 10.00 VIDEO STRANI 10.25 TEDENSKI IZBOR 10.25 HOWI, angleška nadaljevanka, 5/ 11 10.50 VIDEO ŠPON 11.30 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, DA NE BI BOLELO 12.00 KRONIKA, 20. del kanadske dokumentarne serije 12.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstralska dokumentarna serija, 7/15 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 VIDEO STRANI 14.55 TEDENSKI IZBOR 14.55 A. BOJARSKA - J. LOMNIC KI: MODŽEJEVSKA, ponovitev poljske serije, 6/7 16.20 SVET POROČA 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL 18.45 PARI, TV IGRICA 19.10 EPP 19.13 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.23 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 EPP 20.10 ŽARIŠČE 20.30 EPP 20.35 FILMA TEDNA: OČE, am. film 22.10 EPP (OBRTNI SEJEM) 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.32 ŠPORT 22.36 TV JUTRI 22.40 SOVA: HAL ROACH PREDSTAVLJA, 18. epizoda am. nanizanke, REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadaljevanka, 5/12 00.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.30 VIDEO STRANI 14.55 TEDENSKI IZBOR 14.55 MAGIJA IN MODA 1.5.45 OMIZJE 17.00 BROOKLYNSKI MOST, am. nanizanka, 8/12 17.25 SOVA, ponovitev: ČE Tl MISLIŠ, DA IMAŠ TEŽAVE, angl. nadaljevanka, 2/6. REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadaljevanka, 4/12 18.45 ANALITIČNA MEHANIKA, nemška izobraževalna serija 19.15 TV NOCOJ 19.23 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 EPP 20.10 ŠPORTNA SREDA 22.30 OČI KRITIKE KANAL 10 TRBOVLJE 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEO STRANI 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD 20.15 ŽEBLJIČKI 21.30 FILM 23.00 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 PROGRAMSKI ČAS, REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 KONTAKTNA ODDAJA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO ČETRTEK, 9. 9. 1993 SLOVENIJA 1 10.00 VIDEO STRANI 10.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.30 TEDENSKI IZBOR 11.30 REVIJA LJUBLJANSKIH ZBOROV ’92,1. del 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, nemška izobraževalna serija, 31/ 52 12.30 DOMAČI ANSAMBLI, ANSAMBEL SLOVENIJA 13.00 POROČILA 13.05 VIDEO STRANI 14.55 TEDENSKI IZBOR 14.55 PRO ET CONTRA 15.55 OČI KRITIKE 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM, ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.23 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 EPP 20.10 ŽARIŠČE 20.30 EPP 20.35 NEVERJETNI ČETRTEK, NEVERJETNE ZGODBE: NA POMOČ, 1. oddaja 21.25 TEDNIK 22.05 EPP (OBRTNI SEJEM) 22.10 TV DNEVNIK 3, VREME 22.27 ŠPORT 22.31 TV JUTRI 22.33 SOVA: NOVOPEČENI PRINC IZ BEL - AIRA, 13. epizoda am. nanizanke, REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadaljevanka, 6/17 23.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.30 VIDEO STRANI 15.45 TEDENSKI IZBOR 15.45 FILM TEDNA: OČE, arn. film 17.25 SOVA, ponovitev: HAL ROACH PREDSTAVLJA, 18. epizoda am. nanizanke (ČB), REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadaljevanka, 5/12 18.45 ŽE VESTE 19.15 TV NOCOJ 19.23 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 POSLOVNA BORZA 20.10 ZNANOST, 26. oddaja 20.40 UMETNIŠKI VEČER, Dylan Thomas: POD MLEČNIM GOZDOM, angl. dokumentarna oddaja 21.40 VIDEO STRANI KANAL 10 TRBOVLJE 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEO STRANI, vmes od 18.30 -19.00 ure SLOVENSKI PROGRAM RADIA BBC London 20.15 REZERVIRANO 21.15 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 18.00 VIDEO STRANI, prenos radijske oddaje LITIJSKO OKENCE Radia Trbovlje RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK IN SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 RADIO NA OBISKU 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LITIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO PETEK, 10. 9. 1993 SLOVENIJA 1 9.00 VIDEO STRANI 9.15 TEDENSKI IZBOR 9.15 HOW!, angleška nadaljevanka, 4/11 9.40 GOSPA BOWARY, francoski film 12.00 ŽE VESTE 12.30 ZNANOST, 26. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 UMETNIŠKI VEČER, Dylan Thomas: POD MLEČNIM GOZDOM, angl. dokumentarna oddaja 14.10 VIDEO STRANI 16.05 OSMI DAN, ponovitev 16.55 EP VIDEO STRANI 17.00 TV DNEVNIK 1, VREME 17.10 OTROŠKI PROGRAM, ČAROBNA PIŠČAL, glasbena oddaja, 1/3 17.45 OSCAR JUNIOR - ZALA 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.23 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 EPP 20.10 FORUM 20.25 EPP 20.30 POLICIJSKA ZGODBA, franc. - italij. film 22.15 EPP (OBRTNI SEJEM) 22.20 TV DNEVNIK 3, VREME 22.37 ŠPORT 22.41 TV JUTRI 22.45 ČLOVEK IN IGRE - LAS VEGAS, dokumentarna oddaja 23.35 SOVA: REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadaljevanka, 7/12 00.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.30 VIDEO STRANI 16.35 TEDENSKI IZBOR 16.35 NEVERJETNE ZGODBE: NA POMOČ, 1. oddaja 17.25 SOVA, ponovitev: NOVOPEČENI PRINC Z BEL - AIRA, 13. epizoda am. nanizanke, REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadaljevanka 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI 19.15 TV NOCOJ 19.23 EPP 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 LONDON: ATLETSKI MITING GRAND PRIX, prenos 23.05 MOŠKI, ŽENSKE 00.05 KRISTJANI, angl. dokumentarna serija, 8/13 01.00 VIDEO STRANI KANAL 10 TRBOVLJE 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEO STRANI, vmes od 18.30 do 19.00 SLOVENSKI PROGRAM RADIA BBC London 19.30 DNEVNIK TV BEOGRAD 20.15 NADALJEVANKA 21.00 SATELITSKI PROGRAM TV SIGNAL LITIJA 18.00 PROGRAMSKI ČAS, REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME RADIO TRBOVLJE 14.00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENE NOVOSTI 16.00 POVABILA IN INFORMACIJE, KAM OB KONCU TEDNA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 MLADINSKI VAL 19.00 SLOVO I j u z. > 1 1 r j * J | ..r > ~j ( I ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le ■ I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I I zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. L———————————————————4 STANOVANJA, GRADBENE _____________PARCELE________________ PRODAMO večje število stanovanj, hiš in gradbenih parcel. Prodajamo in oddajamo lokale, pisarniške in skladiščne prostore, CIC, d.o.o., tel.: 26-242. PRODAM zazidljivo parcelo,površine 566 m2,na lepi sončni legi na MlinŠah. Informacije na tel.: 62-377 po 20. uri, Marjan Ocepek, Zagorje. KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v Zasavju, tel.: 61-611 do 15. ure in 61-738 po ENOSOBNO stanovanje na Šuštarjevi 26 b vTi bovljah zamenjam za večje, tel.: 22-202 ali 25-743. PRODAM zidano garažo v središču Zagorja, Sonja Cesar, Petelj likarjeva 5, Kisovec. ODDAM v najem lokal, 25 m2, vse informacije na tel.: 62-024. PRODAM parcele, primerne za vikend, hišo, za postavitev delavnice ali lokala,ob regionalni cesti Zidani Most - Hrastnik, v naselju Suhadol. Informacije na tel.: 81-484. KMETIJO. 23 ha (11 ha gozd), gosp. poslopje in kozolec, hiša je potrebna manjše adaptacije, ob regionalni cesti Zidani Most -Hrastnik, v naselju Suhadol, prodam, ali zamenjam za hišo ali vikend z doplačilom. Tel.: 81-484. KUPIM starejšo hišo, potrebno obnove. Ponudbe pod: Hiša. Peter Petrovčič, Valvasorjeva 3 b, 61411 Izlake. AVTOMOBILI IN DELI PRODAM Mercedes 200DI letnik 1979, UGODNO: naslov: Franc Ravnikar, Narof 32, Izlake, tel.: 73 615. PRODAM golf JGL-D, letnik 1984, modre barve, registriran do 6/94, tel.: 62-077. PRODAM 4 gume Uni Royal. 175/70/ 14, skoraj nove. Urška Umek. Zagorje, tel.: 61-538. PRODAM 126P.1. '81, registriran do 11/ 93, cena po dogovoru. Franc Lazar, Kolovrat 11 a, 61411 Izlake. PRODAM Z-101 GTL 55, 1. '84, registrirano do 5/94, potrebno manjšega popravila, za 1.500 DEM. Zdravko Zajec, Trg borcev NOB 19, Dol pri Hrastniku. UGODNO prodam gume 205/65x14 in zimske gume s platišči za subaru leone 185/ 75x13. Peter Zupančič, tel.: 27-020. UGODNO prodam TAM kombi. Informacije na tel.: 73-532 ali 74-132. UGODNO prodam kombiniran prtljažnik (tudi za kolesa) terzi insko opremo Praktis in Spikes Spider za Citroen AX. avtoradio z zvočniki ter še nekatere rezervne dele in opremo za Citroen GS oziroma Vugo 55. Informacije na tel.: 42-249 od 15. ure dalje. KUPIM ohranjeno vespo od najboljšega ponudnika. Stanko MekŠe.ZaSavo 2,61430 Hrastnik. RAZNO MIZARJI! Po konkurenčnih cenah izdelujemo in prodajamo lesno obdelovalne stroje. MKS d.o.o., tel.: 068/60-576 ali 068/ 59-090. PRODAM dobro ohranjeno zmrzoval no omaro, tel.: 22 666, Špec. UGODNO prodam lesene stopnice. Informacije na tel.: 73-532 ali 74-132. PRODAM moderen Šankza dnevno sobo s Štirimi stoli. Informacije na tel.: 71-897, Vozelj. PRODAM otroški kombiniran voziček Roky za 10.000 SIT. Tel.: 61-808, Marolt. PRODAM gorsko kolo, pony kolo in TV. Tel.: 24-283, Stakne. PRODAM 3 m3 hrastovih plohov, 8 cm, prodam. Tel.: 76-343, Kramžar. PRODAM peč Kupcrbusch za etažno centralno kurjavo, vodno črpalko in raztezno posodo. Informacije na tel.: 22-716, Klenovšek. PRODAM surf Veplas allround 375, jadro 6.5 m2, tel.: 63-157, Ostrožnik. PRODAM srednje šnaucerje poper - sol vrhunskih staršev. Tel.: 064/223-412. PRODAM BTV, ekran 64 cm, star 10 let, znamke Ei. Tel.: 42-081, Stegenšek. PRODAM mlin in stiskalnico za grozdje, cena 2.5000 SIT, tel.: 42-208, Dovjak. PRODAM ročni brusilni stroj in krožno žago z motorjem po zelo ugodni ceni, tel.: 22-676, Gabrovec. PRODAM les za ostrešje in ga tudi po meri razžagam. Tel.: 063/748-013, Strniša. ZAPOSLITVE SREDNJA Šola Zagorje išče honorano sodelavko za čiščenje in delo v kuhinji. Tel.: 61-501. NUDIM prodajo tehničnega artikla na terenu. Dober zaslužek, pogoj j e lasten prevoz in prosti vikendi. Ostale informacije na tel.: 73-889 od 16. - 19. ure, Brvar. NUDIM varstvo predšolskih otrok, tel.: 43-024, Skočir Andreja. ZasavC d.o.o. bo v času od 13.-17. oktobra pripravil razstavno-prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem. Organizator bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse. ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 17. septembra pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta Zmage 33, 61410 Zagorje O/S. Podrobnejše informacije dobite po telefonu: 0601/61-013 ali 0601/61-177. PRIJAVNICA Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno-prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu na naslov: Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi okrog______m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:________________ Podpis: « P wmmmmmmmmmmmmmmmmmm — . x -5 |f video in fotokopiranje I 11^| y£\ I I I Zagorje $ li ij 11 1 mmm č,ff PO IZBIRI: - 1/1SP FOTOGRAFIJE - POSTERJI - RAČUNALNIŠKA GRAFIKA - EMBLEMI - REKLAME IN TO V BARVAH, POVEČANO, POMANJŠANO Z OBLIKOVANIMI GRAFIČNIMI NAPISI PO VAŠI ŽELJI, MOŽNOST IZDELAVE POSAMEZNEGA KOSA. * BARVNO FOTOKOPIRANJE - KATALOGOV - PROSPEKTOV - SLIK - POVEČ.ANO IN POMANJŠANO - IZDELAVA NEGATIVOV - KOPIRANJE NA TERMIČNO OBSTOJNO EOLIO - KOPIRANJE NA PAUS A4 IN A3 - ( \ 0 mmmmm OD POSAMEZNIH NAPISOV DO: - NAPISNIH TABEL - PANOJEV - IZLOŽBENIH OKEN - AVTOMOBILOV IN TO NA FOLIJAH OBSTOJNOSTI OD 2 DO 7 LET. KONKURENČNE CENE!! SPIRALNA IN TERMO VEZAVA MAP, KATALOGOV, BROŠUR KNJIG OD 5 LISTOV DO 200 LISTOV DELOVNI ČAS: od 9h do 12h; l6b do 20h; sobota od 9h do 12b tel: 0(501/(51 457 jezikovno izobraževanje tel.: 0601/22 517 I NIQUE d.o.o. Trbovlje razpisuje začetne in nadaljevalne tečaje ANGLEŠČINE NEMŠČINE FRANCOŠČINE po sledečih programih: A: posebni programi za predšolske otroke 11: za osnovnošolce od 1. - 4. razreda in od 5. - 8. razreda C: za srednješolsko mladino D: osvežit veni programi in konverzacija za odrasle Vpis in informaci je od 1. - 10.9.1993 na tel.: 0601/22 517 ali osebno na sedežu UNIQUK (Lo.o.. Gabrsko 69, Trbovl je. mesnica-delikatesa Serdi 61410 Zagorje ob Savi, Kidričeva 15 tel.: 0601/61 344 Delovni čas: ponedeljek zaprto torek, sreda, četrtek in petek 7.30 do 18.00 sobota 7.00 do 13.00, nedelja 8.00 do 11.00 Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c. 61410 Zagorje Telefoni fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saklakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA Računalniki, tiskalniki, miške, seanetji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in 1ANTAST1C mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! n ■ Idrijo, najstarejše slovensko rudarsko mesto, je po letu 1490, od odkritega samorodnega živega srebra, zaznamovalo več mejnikov. Tudi znana idrijska čipka se je porodila izsocialnestiske rudarskih družin ter hkrati zzaslužkom predstavljala šekakovost in dragocenost. Z letošnjim šolskim letom bo stekla poklicna čipkarska šola, ki bo zamenjala dosedanji fakultativni pouk. Na letošnji Čipkarski festival je bila povabljena tudi Marija Gyurik iz Ponovič, ki se s čipko ukvarja že dvajset let. Med drugim so v okviru festivala razstavljali tudi učenci čipkarske mojstrske delavnice. Mestni muzej je na ogled pripravil rastavo Iz babičine skrinje, geološko in rudarsko zbirko, ogled idrijskega gradu Gewerkenegg. V filmskem gledališču so imeli predavanje o zgodovinskem razvoju čipke in sodobnem oblačilu, vmes je bilo še tekmovanje klekljaric. Na prodaj so bile ročno izdelane grablje, starinske fajfe, vodne piščali in druge lončene izdelke. Ujeti se je dalo utrinke idrijskega blagorečja, kot njihovi govorici tudi sami pravijo. V gostilni Nebesa oziroma Bingalicc, so stregli tipične idrijske jedi, žlikrofe, smukavc, želševko, štruklje in rudarsko vino Gejruš... Marija Gyurik, ki je po rodu iz Romunije, za razliko od idrijske klekljane čipke, izdeluje čipko pointlcs. Čipka naj bi bila romunsko narodno blago, čeravno so tudi pri tej svoje novosti prinašali beneški in dunajski trgovci ter učitelji. "Način dela je drugačen," je povedala Gyurikova. "To je šivana čipka. Najprej se skvačka žnor, ki se prišijc na vzorec na blagu. Ko s sukancem združimo spojene dele na vzorcu, s šivanko tkemo oziroma polnimo in izdelujemo vzorec, ki povezujejo celoto. Ko končamo, čipko odšijcmozblaga." Osnova njenim vzorcem so list, mreža in cvet. Za navdih ji služijo astre, marjetice, vrtnice, zvončki... Sama izdeluje tako vzorce kot barvo za prenašanje le-teh na blago. "To je delo," je povedala Gyurikova, "ki ga čipkarice navadno ne delajo za prodajo, saj ni nikoli poplačano. Ovratnik delaš lahko 50 ur. Je večni izdelek, ki se prenaša izroda v rod. " Naj več izdeluje ovratnike, prte, okrasne zavese, če bo imela možnost, se bo posvetila tudi poučevanju. "Čipko je možno vgrajevati v posteljnino in oblačila, čeravno jo pri teh poskušajo nekateri izničiti," je še dodala. "Ima poseben čar in lepoto, izdelava čipke pa je tako močna, da jo uničimo le, če jo zažgemo, sicer ima muzejsko vrednost." Včasih je bilo izdelovanje čipk dota za mlado nevesto in ni bilo dekleta, ki se s tem ni ukvarjalo. V toku časa seje čipka spreminjala, izpopolnjevala in prilagajala uporabi. Vsekakor še vedno predstavlja neprecenljivo vrednost, kar je pokazal tudi idrijski čipkarski festival. (se nadaljuje) Tekst in foto: Petra Radovič ---- ------------------------ Huaraz je mesto kamor prihajajo alpinisti, trekingaši in popotniki, ki potujejo skozi to deželo. To je mesto, ki je izhodišče za ljubitelje visokih gora v severnem delu Kordiljere Blance. Tu je bil naš dom za mesec dni v Peruju. Že takoj ob prihodu smo izvedeli, da so razmere v gorah slabe, zato smo spremenili prvotni načrt, ki smo si ga zastavili doma. Po dveh dneh počitka in prilagajanja na tamkajšnje razmere smo se odpravili na aklimatizacijo. S kombijem smo seodpeljali proti dolini Ishinca, pot po dolini smo nadaljevali peš. Vodila je skozi indijanske vasi med hišami, ki so bile grajene z blatom. Tu se ljudje preživljajo s poljedelstvom in živinorejo. Za preživetje morajo trdo delati, saj nimajo nobenih obdelovalnih strojev, ampak vse delo opravijo ročno. Pridelke nosijo v mesto, kjer prodajajo in to je njihov edini vir dohodka. Hodili smo čez dan v najhujši pripeki. Ker nismo vedeli, da je sonce tako močno, nam je zadalo precej težav. Po sedmih urah hoje srno prišli na konec doline, kjer smo prenočili. Z višino smo pridobivali tudi glavobol, ki nasje utrujal in povzročal nemirno noč. Mislili smo, da je glavobol od neprilagojenosti organizma na redkejši zrak. zato smo drugi dan nadaljevali pot do višine 4800 metrov. Ko smo sestopali, glavobol ni popustil; bolečine v glavi so bile še vedno neznosne. Spoznali smo. da je vzrok za bolečine sonce in da smo zboleli za sončarico. Prek dneva, koje sonce naj višje na nebu, smo ležali v senci pod balvani in čakali, da sonce popusti, da sestopimo v dolino. Za nami je bila aklimatizacijska tura. Skrbelo nasje. če je organizem dovolj pripravljen na redek zrak za precej višje vzpone. Spet smo bili v Huareazu. Hodili smo po ulicah in gledali ljudi, kako že ob šesti uri zjutraj prinašajo prodajat skromne, lepe izdelke, ki sojih izdelale žuljave roke. Nato smo nekaj dni počivali in se pripravljali za naslednjo turo. Naš naslednji namen je bila dolina Paron z okoliškimi vrhovi. Koje bilo vse dogovorjeno, nam je zagodlo vreme, da smo morali odhod preložiti. Kljub nestabilnemu vremenu smo se odločili, da bomo naslednji dan odšli v dolino Paron. Dušan Košir Sponzorji: Zapis d.o.o., SI) Prapreče, Trgovina Kaj Kozole, Strojegradnja Trbovlje, Trgovina Naš Market. M Sejem v Zagorju KS Franc FarenIk in Kotrcdcž ter SLS Zagorje so 29. avgusta ob plazu v Zagorju organizirali letos že peti kramarsko živinski sejem. Prireditev se je pričela že zjutraj in je trajala do poznih večernih ur. Oh 13. uri je iz Jesenovega proti Zagorju do Betona in nazaj krenila kmečka povorka 20 vozil s konji, traktorji in prikolicami. V povorki so predstavili kmečka opravila in obrti, ki so povezane s kmečkim življenjem. Sodelovali so večinoma domačini in tudi gostje iz Hrastnika. Janez Škrinjar, vodja prireditve, je opozoril, da mnogi vidijo v tem le dobiček, ne pa dobre volje krajanov, zato je bilo največ udeležencev v prvi povorki. Sejma so se udeležili prodajalci ne samo iz Zasavja, ampak tudi iz Ljubljane, Vrhnike, Domžal. Vsi so bili s sejmom zadovoljni in so dejali, da bodo še prišli. Popoldan so sc v nogometni tekmi pomerili kmečki fantje Kotrcdcž - Selo. Ob 16. uri je bila seja svetov KS Franc Farčnik in KS Kotrcdcž. Dogovorili so se o problemih, ki jih najbolj pestijo. Že pred leti, ko je bil plaz, jim je občina obljubila obvoznico, vendar je še do danes niso uspeli uredili. Načrtujejo tudi ureditev plazu in napeljavo telefona. Janez. Škrinjar je še povedal, da si prizadevajo, dahi podoben sejem organizirali vsak mesec. Oh 15. uri sc je pričelo tekmovanje harmonikarjev. Zaključil ga je Ladko Korošec, ki ga je spremljal naj mlajši Harmonikas na prireditvi, komaj devetletni Jani Lipce. Zlati prstan 93 je dobil mlad hannonikar Klemen Pišek z Vrhnike. V programu je sodeloval tudi oktet Selški fantje pod vodstvom Tomota Brezovarja. Organizatorji niso pozabili tudi na kulturno Nohšiht 93 je mimo Gostinsko podjetje Rudar Trbovlje je tudi letos organiziralo kulturno zabavno prireditev s turističnim prizvokom - Nohšiht 93. Prireditev je bila21. avgusta pred Pivnico v Trbovljah. Sodelovaloje večkulturnih in zabavnih skupin. Za otroke je poskrbel Snoopy. Nastopilaje Delavska godba Trbovlje in domače inažoretkc, sledil je nastop folklorne skupine Svobode Center. Veseli in družabni del je prispeval VIS Društva upokojencev Trbovlje. Po končanem programu je vzel vajeti v roke zabavni ansambel Ludvika Lesjaka, kije vse navzoče, teh pa je bilo zelo veliko, zabaval pozno v noč. Posebna zanimivost večera je bila točka kuhanje golaža v kotličih, ki so ga pripravljali najvišji javni delavci iz vseh treh zasavskih občin. Kdo od teh je skuhal najboljšega, nismo mogli ugotoviti, kajti dobri so bili vsi. Program sta povezovala Bogdan Barovič in Dejan Holc. T.L. plat prireditve. V avto salonu Marjana Hribarja je bila ob 18. uri otvoritev prve samostojne razstave likovnih del slikarja Silva Lipičnika, člana trboveljskega Rclika. Za dobro počutje vseh pa je skrbel ansambel Interval. Denisa Huber Foto: Tomo Brezovar ! I ^ preženimo (cj || II 11 KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 3. 9. - 6. 9.: Žlahta (am. kom), pet. in pon. ob 18. uri, sob. in ned. ob 18. in 20. uri. 7. 9. - 9. 9.: Prva ljubezen (am. melodrama), tor. in čet. ob 18. in 20. uri, sre. ob 20. uri. 10. 9.: Nina (am. thriller), pet. ob 18. uri. Zagorje - Delavski dom 4. 9. - 5. 9.: Univerzalni vojak (am. akcijski), sob. in ned. ob 18. uri. 4.9. - 7.9.: Nina (am. akcijski), sob. in ned. ob 20. uri, pon. in tor. ob 19. uri. 7.9. : Hovardov kot (am. melodrama), tor. ob 21. uri, dobitnik 3 Oskarjev. 8.9. -10.9.: Igralec (am. thriller), sre., čet. in pet. ob 19. uri. Hrastnik - Delavski dom 8. 9. - 10. 9.: Reka mi poje (am. drama), sre. in čet. ob 19. uri, pet. ob 17. uri. Kino - Dol 11. 9.: Reka mi poje (am. drama), sob. ob 18. uri. Izlake - Kinodvorana 12. 9.: Veter (am. pustolovski), ned. ob 20.15. RAZSTAVE Lit ija: v avli občine bo v torek 7. septembra, otvoritev razstave o življenju in delu J. V. Valvasorja, ki jo pripravlja litijska knjižnica. Litija: 2. septembra bo na gradu Bogenšperk pripravljena razstava z letošnjega popotovanja po Valvasorjevih občinah. Izlake: 3. septembra bo na letnem kopališču Medijske Toplice polfinale Izbora Miss Slovenije. Igral bo ansambel Čuki. V programu, ki ga bo povezoval Bogdan Barovič, bo tudi Modna revija Butika Viva iz Zagorja. V sodelovanju s časopisom Zasavc in pivovarno Union pa bo tekmovanje za najmočnejšega Zasavca. Izlake: V letnem kopališču Medijske Toplice je možno nočno kopanje, od 20. - 23. ure. Cena vstopnic je ista kot za dnevno kopanje - odrasli 400 in otroci 300 SIT. PRIREDITVE Rimske Toplice: PD Rimske Toplice praznuje letos 40. obletnico delovanja. Proslava bo v soboto 4. septembra ob 11. uri pred kočo na Kopitniku. Po proslavi bo tradicionalna prireditev Popoldan ob citrah, kjer bodo sodelovali citrarji iz vse Slovenije. Pripravljajo tudi bogat srečolov. Trbovlje: Kinološko društvo Trbovlje organizira v nedeljo 5. septembra ocenitev zunanjosti rodovniških psov športnih in službenih pasem na igrišču TVD Partizan. Lastniki morajo obvezno prinesti rumene knjižice o cepljenju psov. ŠPORT Nogomet sobota, 4.9.:Kisovec: SVOBODA-BRANIK ŠMARJE (3 liga) ob 16.30. nedelja, 5.9.:Trbovlje: ORIA RUDAR-BELTRANS (2 liga) ob 16.30. !~~~ ...IZLETI ”~ Trbovlje: Planinsko društvo Trbovlje organizira od 3. - 5. septembra skupinski izlet v Julijce. Udeleženci bodo pod vodstvom dveh planinskih vodnikov prehodili pod od Vršiča preko Prisojnika, Razorja, Škrlaticedo Vrat. Odhod skupine ho 3. septembra z vlakom ob 13.04 uri. Udeleženci bodo potovali z vlakom in z avtobusom. Zobozdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006),Trbovlje (tel.: 26-322),Zagorje (tel.: 64-644) in Lilija (tel.: 061/881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta jev vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 3. - 9. septembra je dežurni veterinar Marko Kastelic, dr. vet. med. KNJIŽNICE Hrastnik Knjižne novosti: 1. M. Moretti: Spoznajmo angleščino (strokovna); 2. F. Štefanec: Zlata ura (leposlovje); 3. Ch. Bukovski: Faktotum (leposlovje); 4. B. Meserko: Blodnjak (leposlovje); 5. P. Kriškovič: Biološka predelava hrane (strokovna); 6. J. Mušič: Dragotin Kette (strokovna); 7. N. Maurer: Koruzni punčki (otroška); 8. Smrekarjev tarok (strokovna); 9. A. Vojska-Kušar: Naš Ambrož (strokovna); 10. J. Cela: Ukradeno seme (leposlovje). Zagorje______________________________ Novi romani: 1. D. Zupan: Temna zvezda smrti; 2. J. Krantz: Lesket; 3. A. Christie: Tretje dekle; 4. H. G. Konsalik: Človek kot potres; 5.1. Mc Evan: Otrok o pravem času; 6. E. Jong: Zadnji blues; I. Sivec: Jutro ob kresu; J. Felc: Dom mojegadoma; S. Kociper: Goričanec; V. Holt: Usodna prevara. Litija Knjižne novosti: 1. D. Kunaver: Učim sc učiti (poučna); 2. Smeh med taborniki (mladinska), 3. G. Berginc - Šormaz: Zdrava nosečnica (poučna); 4. K. Vcrdonik: To, kar čutim (poezija); 5. T. Mac Girk: Gala (biografija); 6. D. Kodek: Mikroprocesorski sistemi (računalništvo), 7. B. Šafarič: Quatro pro v praksi (računalništvo); 8. M. Zorman: Microsoft DOS 5.0 (računalništvo); 9. R. Mihelič: Corelldraw 3.0 (računalništvo). r, ■ - --------------------------------------------------------------------- Naša bodočnost Rojstva v trboveljski bolnišnici od 12. avgusta dalje: 13. 8.: Darka Čadež, sin Matej, Zagorje; Nives Škrinjar, hči Maša, Trbovlje; 16.8. : Marta Fidler, sin Peter, Šentjur pri Celju; Vlasta Arzenšek, sin Miha, Celje; 17.8. : Behija Smailovič, sin, Zagorje; Darja Benko, sin Anže, Slovenska Bistrica; Branka Hercelj, hči, Senovo; 20. 8.: Marija Drolc, hči Špela, Zagorje; 21.8. : Erika Vodenik, sin Andraž, Zagorje; Marina Križnik, sin Filip, Trbovlje; Mira Plut, hči Patricija, Radeče; Maja Majcen, sin Nik, Hrastnik; Marija Ljubešen, sin Miha, Zidani most; 22. 8.: Vladislava Zahrastnik, sin Kristian, Radeče; Milena Knez, hči Karmen, Radeče; Almira Tirič, sin Alen, Zagorje; 23. 8.: Simona Leskovšek, hči Manja, Celje; Janja Žnidar, hči Šentjur pri Celju; Smiljana Peklar, sin Jernej, Hrastnik; Alenka Gracar - Frol, hči Nika, Trbovlje; 25. 8.: Sergeja Klen, hči Ines, Trbovlje; Iskreno čestitamo! č- ...-..... I « EB Gospod Zastonj Tovariš Zastonj ni bil nič posebnega, linci pa je talent, ki so ga v njem odkrili, ko je bil še mladenič. Tako je dolga leta razvijal svoje sposobnosti v zadovoljstvo sebi in ncrnalokarat tudi drugim. Večkratje dobil priznanje. Ne v denarju. Dobival je plakete, vaze. Vozniškega izpita ni imel. Take stvari ga niso zanimale. Žena gaje prevažala okrog, kadar je moral opraviti kakšno delo te vrste. Ona je bila drugačna. Ni razumela njegovega poslanstva. Nergala je. kojc ponoči vstajal in jo ves živčen moril s svojimi dvomi, češ ali ne bi bilo bolje stvari narediti drugače. "Kaj pa imaš od tega?" mu je očitala. "Poglej druge! Če bi vse teure, kijih porabiš za prazen nič, plačali, bi tudi mi kaj imeli." "Ah. se spomniš, ko sem dobil..." seje poskušal braniti. "Ne govori mi o tistih fičnikih, s katerimi so ti metali pesek v oči!" Potem so se časi spremenili. Tovariši so šli v pozabo, v zgodovinsko zmoto. Tovariš Zastonj je postal gospod. In ker gospodje nič ne naredijo zastonj, si je tudi sam drznil postaviti svojo ceno v denarju. Takrat pa so gospodje, ki so to že dolgo bili. zagnali vik in krik: "V časopis ga bomo dali! Le kaj si misli! Saj ni še nič naredil! Mi se razdajamo za lepši jutri, on pa si drzne..." Zdelo se jim je nezaslišano. Tako so bili ogorčeni, da so sc z društvenim kombijem odpeljali na večerjo in v vinu gasili svojo jezo. Gospod Zastonj ni umrl. Je pa spregledal. Še vedno bo kaj opravil zastonj. Ampak samo za svojo dušo. za sebi podobne, ki znajo ceniti njegovo delo in za one. ki bi radi kaj naredili, pa v resnici nimajo sredstev. Manja Goleč PIZZA CALZONE Potrebujemo: 300g špinače, 2 stroka česna, 1,5 ilice masla, sol, poper, muškatni oreh, 150 g šampinjonov, 1 čebulo, 1 žličko origana, 1 žličko kisle smetane, 3 žlice naribanega parmezana, 6 rezin šunke, 35 g mozzarelle ali drugega sira, 1/2 beljaka. Testo razvaljamo na pomokani površini. Premer naj bo 35 cm. Položimo ga na naoljen pekač. Špinačo očistimo in operemo. Česen olupimo, drobno sesekljamo in prepražimo na maščobi, da postekleni. Dodamo špinačo in pustimo, da se sesede, nato odstavimo s štedilnika. Gobice listnato narežemo, čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Gobe. origano, čebulo, kislo smetano, sol in poper kuhamo 3 minute, da dobimo gosto zmes. Na polovico testa v pekaču damo parmezan, špinačo, šunko, gobovo omako in na kockice narezan sir. Robove testa namažemo z beljakom. Prazno polovico testa poveznemo čez obloženo, robove dobro stisnemo in spečemo. Kdo praznuje? September 4. Zala, Ida (Idica, Iduška). nem. ida - delo; 5. Lovro (glej 10. avgust); 6. Sara (Sarica, Sarina, Saruša). heb. Sarah - knjeginja, princeza; Hari (Harika), angl. Harry; 7. Branko (Brankec, Brankica, Brane, Brando), iz gl. braniti; Marko; 8. Adrin; Ado, izp. iz Adolf (Adi, Dolfc. Dolfck). nem. Adolf iz Adalwolf -plemenit volk; 9. Peter (glej 10. maj); Dora (Dorica), grš. doron - dar; 10. Luka (Luko. Lukec. Luki), lat. Lucas iz Lucus - gaj, gozd. HOROSKOP OVEN Po obdobju prepirov lahko pričakujete obdobje miru in sloge, popustiti boste morali seveda vi. V kratkem pričakujete vabilo na neko slavje. Vaša številka je 85. pazite pa sc začetka septembra. BIK Najbolje je, da na "tisti" dan pozabite, saj bo tudi za okolico, ki je bila ob dogodku udeležena, to najbolje. Obzirnost se vam bo v tem primeru bogato obrestovala. Vaša srečna številka je 92. DVOJČKA Utegne se zgoditi, da boste nehote zašli v ljubezensko nesrečo, kajti še vedno podlegate lepim besedam. Takšna dejanja bi vas lahko že zdavnaj streznila. Ubogajte nasvet nekoliko starejše osebe. Vaša številka: 89. RAK Ne popustite prijateljevim željam, tokrat morate misliti nase. Vztrajajte pri svojih dobro premišljenih stališčih, tudi tokrat se bodo izkazala kot pravilna. Obisk pričakujte v začetku tedna. Vaša številka je 73. LEV Nek stari spor. ki ste ga že pozabili, bo ponovno prišel na dan. Svetujem vam, da sc pravočasno umaknete, da se zadeva enkrat dokončno pozabi. Vaša srečna številka je ta teden 88. DE VICA Zamerili boste prijatelju, ki se v nekem prepiru ne bo zavzel za vas in to prijateljstvo bo obstalo še na bolj trhlih nogah, kot je bilo do sedaj. Mlajša oseba vas bo prosila za uslugo. Vaša številka je 76. TEHTNICA To. čemur ste se nekoč iz srca posmehovali, je sedaj doletelo tudi vas. Že dalj časa vas oblega misel na osebo, ki vam je bila v začetku celo antipatična. Ne bojte se kazati čustva. Vaša številka je 97. S À ORF I ON Ne slepite se in poskrbite za zadevo, ki vam že dolgo jemlje miren spanec. Ker pa se ob vašem odlašanju le vse bolj slabša, bodite pri razčiščevanju čimbolj previdni. Vaša številka je 84. STRELEC Po zadnji izkušnji naj vam bo jasno, kje iskati novo ljubezen z veliko razumevanja in ne le bežno avanturo. Ljubezni na "kratke" proge so vam že zdavnaj presedle. Vaša številka je 78. KOZOROG Razdvojenost, v kateri ste se znašli, že krepko načenja vaše psihično stanje. Vendar se navajate na potrpežljivost, kar prej ni bila ravno vaša vrlina. Posvetujte se s strokovnjakom. Vaša številka je 93. VODNAR Ko ste določene stvari obljubili, se vam še sanjalo ni, da boste za to potrebovali celo več energije, kol je sploh imate. Naslednjič si raje vzemite daljši čas za temeljitejši premislek. Vaša številka je 77. RIBI Da bi sc umaknili, je prepozno. Izgubo, ki vas je doletela, lahko nadomestite le s korakom, ki vam ga okolica odsvetuje. Zberite ves svoj pogum in zaplavajte proti toku. Vaša številka je 99. Saša C Spoštovane bralke In brald V uredništvu se je v poletnih tednih nabralo precej razglednic, ki ste nam jih poslali s svojih počitnic. Vsem se zahvaljujemo, saj je prijetno spoznanje, da se nas spomnite na obisku gradu v Nemčiji, pa na kopanju v slovenskem primorju ali v Istri, pa pod Eifflovem stolpom v Parizu. V športnem uredništvu so bili seveda posebej zadovoljni s pozdravom slovenskih strelskih reprezentantov (Sašo Korber in tovariši) iz Brna (svetovno prvenstvo). Vsem sc iskreno zahvaljujemo za pozdrave in dobre želje. Uredništvo Eni znajo, drugi ne Pred leti meje prijateljica povabila na praznik piva in cvetja v Laško. Naslednji dan me je pot zanesla na Kopitnik. Za običajnega Slovenca, ki pozna le "razvpite" turistične kraje, je bilo to pravo odkritje. Navdušena nad lepoto in mirom, urejenostjo koče in prijaznostjo čl anov PD Rimske Toplice sem letos ponovno prišla. Kljub temu, da je dom na Kopitniku zaprt med tednom, me je presenetilo bujno, raznobarvno cvetje na balkonih, povsod pometeno - vse na svojem mestu. Vzoren red! Sanitarije, kuhinja, sobe... Res lepo. Razmišljam. Tako težko je danes Slovence pripraviti do tega, da naredijo kaj zastonj, še posebej, če to koristi drugemu in ne prinaša neposrednih koristi članom PD Rimske Toplice, ki vzdržujejo in negujejo ta svoj kotiček, izmenično dežurajo in celo smeti osebno odpeljejo v dolino - v kontejnerje. Na mestu, kjer je nekoč poleg sedanje koče stala stara bajtica, je sedaj nova, nadvse lepa hišica, ki se izredno lepo vključuje v celoten kompleks. Res so ti ljudje pravi navdušenci in pravi ljubitelji narave.To lahko počno samo ljudje, ki živijo s svojim krajem, ki ga ljubijo. Nadvse privlačne sprehajalne poti vodijo mimo vikendov - ličnih hišic. Povsod preseneča vse polno cvetja in predvsem nikjer nobene navlake, nobenih skritih odlagališč smeti. Povsod le prijazni in gostoljubni ljudje ter red in čistoča in zgleden estetski videz. Od kod tem ljudem tako mili občutek za lepo, skladno z naravo - razmišljam in grem proti Goram. Gore so nekaj posebnega. Izredna razgledna točka, prijazna natakarica, izredno nizke cene, stalno odprto za lačne in žejne. Dom v Gorah bi bil lahko pika na i celotnemu enkratnemu vtisu o tem delu Zasavja. Pa ni! Arhitektonsko nemogoča stavba, ki deluje pusto in "betonsko". S tenis igrišči in asfaltno cesto samo po sebi odbije. Ta dom deluje tako, kot bi v gredo naravnih cvetlic postavil umetno lončnico. Ta vtis se ti še posebej potrdi, ko vstopiš in posediš na terasi. Neoprani, trdi plastnični prti, plastnični stoli in železne mize, v nekaj zabojih pozabljene rože, nepometena terasa. Kakšna škoda! Prijazna natakarica, nizke cene, lep razgled - imajo skoraj vse - le malo dobre volje, smisla za lepo, skladno in čisto jim manjka, pa bi tudi v neprijetno, golo stavbo lahko pričarali idiliko in domačnost. Pa tako blizu imajo vzgled! Veselo grem proti Kopitniškt koči, v mislih zaželim vsem pridnim članom PD Rimske Toplice ob 40. obletnici obstoja društva, da bi še naprej gojili tradicijo, ljubezen do lepega in čistega okolja ter da bi čuvali ta biserček med slovenskimi planiškimi kočami. Kritika o domu v Gorah je dobronamerna in napisana v čisti želji, da bi odpravili pomanjkljivosti in ne bi metali slabe luči na zasavska planinska društva. Lidija Garzarolli, Portorož Trgovska morala Sem redna stranka marketa Jelka v Hrastniku in bi vam rad opisal dva dogodka, ki sta se mi primerila v poletnem času. Med seboj na videz nimata nobene zveze, ker pa sem ju doživel pri isti prodajalki, sta vredna primerjave in premisleka. Ne bom navajal imen, ker nisem za linčanje, naj bo moje pisanje v poduk trgovcem. Če? Rad grem v omenjeni market, ker je primerna sprehajalna pot za sprehod. Sam sem slep in hodim s svojima puncama, ki sta stari tri in pol ter pet let, po sladoled. Kupimo in prodajalka postreže. Gremo, pridemo domov in funci pograbita vsaka svoj sladoled. V konkretnem primeru je to sodček. Po dveh kratkih potegi ja j ih z jezikom odlonita sladoled. Začuden sem in premišljujem, kaj je to. Punci nista niti bolni niti kaj drugega, a sladoleda nočeta. Pokažem stvar tašči, ki je ravno pri roki in ona ugotovi, da je v tem sladoledu rum. Malo sem jezen na trgovko in jo ob prvi priliki, ko se spet oglasimo v Marketu Jelka, opozorim na to, da je v sladoledu rum in tako ni primeren za otroka. Čudi se na glas, kako je to mogoče in da šele sedaj razume, zakaj je šel tovrsten sladoled tako dobro v promet. Sedaj se čudim še jaz, vendar le sam pri sebi. Če prodajo tako veliko teh sodčkov sladoleda, kako, da ne vedo, kaj vsebuje artikel, ki prinaša tak dobiček. Sklenem, da bom prihodnjič bolj previden in prodajalki ne zaupam več. Mine teden, mine mesec in spet kupujemo neke stvari v tem marketu. Plačam in se počasi odpravim iz trgovine. Otroka sta vajena, da gresta iz lokala pred menoj in me ponavadi počakata zunaj. Tokrat me prehiti ista prodajalka in skoči za mojo mlajšo hčerjo. Pride do nje in ji pogleda v roke, češ, kaj nosi s seboj. Pomislim, da bom priča prvi kraji svojih otrok in sem že pripravljen, da bom prodajalki rekel, naj ne nadleguje mojih otrok, ker bom že sam uredil z njima, ko se izkaže, da ima moja mlajša hči v rokah figurico iz kinder jajčka, ki jo nosi na vrvici, saj predstavlja malega kužka. Vse lepo in prav. Oddahnem si, prodajalka je v zadregi, ker čuti, da se je zagnala z preveliko vnemo. Ampak, konec dober, vse dobro. Po poti domov premišljujem. Otroku lahko prodamo vse, tudi rum v sladoledu in se pri tem še sprenevedamo z nevednostjo, katere v slehernem trgovcu ni niti za ped. Po drugi strani pa smo zelo pazljivi, ko gre za možnost ali sum tatvine, pa čeprav le žvečilnega gumija ali malega šilčka. Tudi, če bi imel dogodek kakšno resno osnovo, bi se stvari lahko dogajale z nekoliko več elegance, ki jo redki trgovci celo premorejo. Seveda, če gre za bivšo natakarico, tega ne moremo pričakovati, pa vednar delo z ljudmi zahteva zmernost in strpnost. Ker kljub morebitnim slabim izkušnjam dotične trgovke ali bivše natakarice vsi nismo tatovi vnaprej. Čeprav otroka nista z ničemer pokazala, da bi ju dogodek kakorkoli prizadel, pa nisem prepričan, da nista opazila podtona, ki je bil pri dogodku navzoč. To so stvari, ki jih niti pravno niti moralno ne moremo urejati, puščajo pa nekoliko grenak priokus in razmišljanje o primernosti takih kadrov. Luj Šprohar, Hrastnik Cesta 9. ava usta 9, Zaaorje. tel.: Odul/64 219 Odpira za Vas nov, sodobno opremljen FitnesCenter U^sofl ki bo odprt v PETEK, 3.9.1993 ob 1 S.uri J v prostorih PARTIZANA v Zagorju. Vabi Vas podjetje GREMA d.o.o. Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom Mr 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19-00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 • • - ••■■■■ ■ ------------------------------------------------------------ KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o-o. pos/ova/n/ca AG/f/A Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materiaom, tehnično robo, ... vam ponuja plačilo na čeke: nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na tri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke brez obresti ! ! ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km). tel.: 0601/73 524 SALON POHIŠTVA i Tma Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631 KUHINJE DNEVNE SOBE MLADINSKE SOBE PREDSOBE SEDEŽNE GARNITURE • JEDILNICE SPALNICE PISARNIŠKO POHIŠTVO • AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ MARLES ( 22% POPUST GOTOVINSKO PLAČILO). - AKCIJSKA PRODAJA DNEVNIH SOB ALPLES (30% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO). - SPALNICE ŽE OD 89.500 SIT DALJE. - KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEFON, VSE IZ MEDENINE - PISARNIŠKI STOU IZ UVOZA delovni čas: 9.00-12.00,14.00 -19.00; sobota: 9.0012.00 mmmz/im maigai T .JE*-.-" “Wik» RENAULT POZOR! Takojšna dobava: R-5 in CLIO! R-19 dobava v SEPTEMBRU!! UGODNI KREDITI! IZREDNO UGODNI KREDITI, TRI LETA, VELIKI R+13.5% ZA IMETNIKE PLAČILNE KARTICE LB. RABLJENA VOZILA: - R-4GTL 7/91 61.000km 453.600 SIT - KADETT 1.7DGL UM. 2/91 29.600km 1.297.800 SIT - TOYOTA COROLLA 1.3DX 11/86 99.035km 595.875 - R-5/3V 5/88 94.530km 598.500 SIT - KADETT/3V 1.4LS 5/87 108.000km 799.050 SIT ~~ —----------------------- ~~~ Stinti AVTOR ; KARLI DREMEL MESTNI NASAD JAJČECE ZA RAZMNOŽEVANJE ŠKATLICA GORA V MARTUU-KOVI SKUPINI PERUANSKI GRM.KI VSEBUJE KOKAIN ANTON DERMOTA TEKSTILNI IZDELEK HUDIČ, ZLODEJ ENCIM TREBUŠNE SLINAVKE - C, -- ^ ~ 1-, , >. ' GLAS PRI STRELU V R STA EMBALAŽE > GORSKO NASELJE POD KUMOM MESTO V KONGU > PIANIST BERTON- CELJ > t OKRAJ- ŠAVA, KRATICA » KIPAR BRANKO KLANČAR STAROGRŠKI POTUJOČI PEVEC v V OGRAJEN PROSTOR ZA ŽIVALI AFRIŠKI VELETOK SUŽENJ V ST. ATENAH IZJEMEN POJAV PRIPRAVA, STROJ GLASBENIK soss STA RO -JUDOVSKI KRALJ MEDNAROD N A NOGOMETNA ZVEZA romarski KRAJ NA GORENJSKEM KRAJ POD POHORJEM JAPONSKA NAB1RALKA BISEROV MESTO V EV RO P. DELU TURČIJE REAKTIVNO LETALO TV MODERA TORKA BAS GRELNIK PRI CENTR. KURJAVI OTOK OB SARDINIJI MODEREN PLES ELVIRA KRALJEVA CIRIL KOSMAČ ZVESTA DOMAČA ŽIVAL GLASBENI PEDAGOG DARIAN IGRALKA MC GRAW RADKO POLIČ REKA V BOSNI DIMITRIJ RUPEL MESTO V ITALIJI VARNOSTNI SVET ŠPANIJA KOCINA STARO- INDIJSKI PESNIK HOMERJEV EP BLANKA TOMAC RIMSKA ŠTEVILKA TRI SVILENA TKANINA NAD- STROPJE POLET. ZANOS N0RV.SMUČ. SKAKALEC CT0RALF) ČASOPISNI, TOALETNI, OVOJNI .... ŠPORTNIK TOMAŽ TERČEK REPNA VODA PREPIR, PRETEP ALKALOID V ČAJU N A DAV POLITIK HRUŠČOV TV MODERATORKA L0NGYKA PODOBA IGRALKA BE60VIČ PRITOK VISLE SMUČARSKI SKA KALEČ CPRIM02) VRSTA VR8E GRŠKI SLIKAR ČUVAR JAVNEGA REDA DEL VODOVODNE NAPELJAVE GOVEDO V HLEVU V JOGI UGODEN POLOŽAJ 2A MEDITACIJO MADŽARSKI VOJVODINSKI PESNIK (KAR0LY) GOROVJE V BURMI NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do H. 9. 1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade. ki vas čakajo: 1. nagrada: Trimesečna naročnina revije Zasavc 2. nagrada: Knjiga Francija Lakoviča Pesmi na potepu 3. nagrada: Knjiga Milan Kučan 4. nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasavc 5. nagrada: T shirt majica Izžrebanci nagradne križanke 26/93 1. nagrada: Trimesečna naročnina revije Zasavc, Franc Lekše, Prešernova 47, Zagorje ob Savi, 61410 2. nagrada: Knjiga Francija Lakoviča Pesmi na potepu. Anica Kužnik, Leninov trg 3, 61420 Trbovlje 3. nagrada: Knjiga Milan Kučan. Marica Šarlah, Trg Svobode 4, 61420 Trbovlje 4. nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasavc, Zdenko Skrinar, Dom in vrt 46, 61420 Trbovlje 5. nagrada: T shirt majica. Erika Goleč, Vrcskovo 6, 61420 Trbovlje Vsem izžrebancem Cestii a mo ! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc. C zmage 33, Zagoije, do 10.9. 1993. Če sepo nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali . Rešitev nagradne križanke 28/93: MOA. MICIKA. RALLY. BETON. OLDTIMER. MI. A V. MIHA. ARAFAT. C VEB A. NAM, KI RETA. ITTEN, OMIKA. MOE, KOV. ROKOMA VH. IMRE. REPAR. REVIR. NOAH. ICO, DIALEKT. OBNOVA. KLAN. II, INARI. KORONA. LL, PANOGA. LEHAR. OSEBA, TVER. EGADI, OKTAV, AKNE, ŠAREC. SIENA. RAJA, ALAVA. Efl Morda bi kdo rekel, da ženske in avto niso za skupaj, pa vendarle so se v soboto, 21. avgusta ravno ženske najbolj izkazale. Na ženskem turističnem rallyju in pokalu open, kjerso lahko sodelovale tudi moške in mešane posadke, so bili moški predvsem turisti, ženske pa so pobrale vsa prva mesta. Sicer pa se je rally s startom in ciljem v Medijskih Topolicah srečno končal - vse posadke so v cilj zapeljale brez praske na vozilih. Podjetje Vigred iz Zagorja je letos že drugič pripravil ženski turistični rally v Medijskih Toplicah, in priznati jim moramo, da so organizacijsko v enem letu precej napredovali. Rally je za udeležence postal zahtevnejši, za gledalce pa zanimivejši. Privlačna je tudi nagrada za zmagovalno ekipo v sezoni, kije sestavljena iz petih tekmovanj - avtomobil škoda. In morda so ravno zaradi nagrade ženske volan resneje prijele v roke. Torej seje, letos že četrti, turistični rally Medija 93 pričel resno. V ozračju je bilo najmanj 30 stopinj celzija, v avtomobilih pa verjetno tudi kakšna več, ko so posadke stallale iz Medijskih Toplic na 110 km dolgo pot do Celja in nazaj. Gume so na startu cvilile, saj je tudi za občinstvo treba nekaj narediti. Tudi sama. kot sovoznik, sem sedela v avtu. Starter nama jezaželel srečno vožnjo in že sva bila na poti proti Šentgotartu, kjer smo reševali test iz poznavanja okolice, in naprej pod Čemšcnikom, skozi Kolrcdcž proti Trbovljam.Tu nasje pri Iskri čakala prvaspretnostapreizkušnja. Spretnostne vožnje je organizator začinil z vožnjami med keglji, naprej in nazaj, pa seveda z vožnjo med opekami in to z desnim kolesom med opeke. Pa kaj je to za spretne šoferje. Vsi udeleženci so več ali manj uspešno zvozili vseh pet spretnostnih voženj. Eni hitreje, drugi počasneje, z več ali manj podrtimi keglji in prestavljenimi opekami. Posebna čestitka veljajeklenim konj ičkorn. da so vse uspešno prestali. Tudi fičo je zdržal, pa kaj zdržal, zelo uspešen je bil. Najbolj atraktivna spretnostna vožnjaje bila vZagorju pred Svco, kjer so ekipe pokazale spretnost na makadamu. Avtomobili so dvigovali prah in kamenje, publika pa je uživala. Tu sem se odločila, da za naslednji rally vzamem rent-a-car. Ker pa je rally predvsem spretnost in ne divjanje, so udeleženci morali upoštevati vse prometne predpise na poti in so bili popolnoma običajni udeleženci v prometu. Najslavnejši voznik na rallyju je bil Cole Moretti, to je tisti, kije s pesmijo Tih deževen dan zastopal Slovenijo na Euroviziji. Toda o tihem, deževnem dnevu ni bilo sluha, sonce je neusmiljeno pripekalo, mi pa smo se kuhali v avtomobilih. Vseeno paje Cole. kljub svoji skromni uvrstitvi, poskrbel za nekaj zabave na rallyju. Suzana Sivka Rezultati: 1. Romana Čokan, Tadeja Dovč (235 kazenskih točk), 2. Zvonka Krvina, Majda Samotorčan (242). 3. Mateja Simon. Natalija Mal (251), 4. Franci Simon, Janez Mal (252), 5. Zdenka Kavšek, Alenka Koprivnik (258). Na fotografijah Tomota Brezovarja: Na startu je bilo precej razburjenja. Na izlaškemrallyju sta se najbolje med Zasavkami odrezali Katja in Tanja Rozina, ki sta osvojili 16. mesto. Na fotografiji sta zadovoljni. Zasavčcva novinarka je tokrat sedela v avtomobilu na rallyju kot sovoznica. Naslednjič, pravi, bo sedela za volanom. Le še pravega sponzorja mora najti, dodajamo v uredništvu. 13. izlaški rally Po devetletnem premoru sta AMD Izlake in Zagorje spet organizirali turistični rally. Na 13. turističnem rallyju Izlake '93, kije bil v soboto, 28. avgusta na Izlakah, je nastopilo 27 posadk, ki so bile razdeljene v tri kategorije: vozila do 1200 ccm. vozila nad 1200 ccm in enoten ženski razred. Progajc bila speljana od Izlak prek Kisovca do Zagorja, Kotredcža in čez Šentgotard nazaj na Izlake. V Kisovcu, Zagorju in na Izlakah pa so udeleženci morali pokazati svoje znanje tudi v spretnostni vožnji. Kljub močnemu dežju, kije spremljal tekmovanje, nesreč in odstopov ni bilo. Prvo mesto v razedu do 1200 ccm je dosegel Gorazd Razpotnik z avtomobilom Citroen AX, kije bil tudi zmagovalec v skupni razvrstitvi. Prvo mesto v razredu nad 1200 ccm je dosegel Karlo Kropivšek z avtomobilom Renault 5 GTE, prva med ženskami pa je bila Nataša Kukoviča z Jugom 60 Koral. J.R.jr Madžari seveda nimajo pravega morja. Imajo pa zato veliko, podolgovato jezero, ki po svoji obliki nekoliko spominja na klobaso. Dolgo je več deset kilometrov, široko od dva do pet kilometrov, globoko je največ do 4,5 metra. Zaradi njegove "globine" se ob vetrovnem vremenu s tal dvigajo ogromne količine blata, zato jezero nosi ime Balaton ali po naše Blatno jezero. Do Balatona je le slabih pet ur vožnje z avtomobilom. Seveda, če greste na pot ponoči, ko na cestah ni pretiranega prometa. Od začetka do konca jezera se vozite približno uro. Na koncu Balatona leži mesto Siofok, ki je pravi raj, predvsem za nemške turiste. Domačini ob jezeru govorijo poleg rodne madžarščine pretežno nemško. Kot je povedal prijazen mladenič v turistični agenciji, ob Blatnem jezeru govorijo večinoma nemško zato, ker je bilo to jezero dobrih štirideset let kraj, kjerso se srečevale nemške družine in prijatelji, razdvojeni z Berlinskim zidom. Angleščine ne govori praktično n ihče. Vendar sc poleg Nemcev najdejo tu tudi turisti izdrugih evropskih držav. Nekaj je tudi Slovencev. V turistični agenciji smo slučajno naleteli na Slovenko. Povedala je, da tu z družino preživlja dopust. Za stanovanje (oziroma garsonjero) so odšteli 600 nemških mark, ne glede koliko članov šteje družina. Ta cena je dokaj razumna. Povedala je, da bi si lahko kuhali sami, vendar se jim ne splača. Z malo sreče se namreč najde dobra restavracija z zelo nizkimi cenami, z dobro postrežbo in odlično hrano. Na turistični agenciji nismo imeli sreče z zasebnimi prenočišči (saj veste -cimmer frei...), dobili smo le naslov nekega hotela,kjerbiutegnilabiti prosta še kakšna postelja. Malo smo se lovili ob jezeru, preden smo našli pravi hotel. Utrujeni od nočne vožnje smo upali, da bodo ime li še kakšno prosto sobo. In res so jih imeli. Sobe v hotelu so sila preproste. Po dve postelji, luč, umivalno korito s toplo mrzlo vodo, nočno omarico in malo večjo omaro. Vsega skupaj je soba merila približno 3 x 3,5 metra. V takšnem turističnem kraju kot je Siofok tudi pričakovali nismo, da bomo za 750 forintov na osebo (kar je približno 900 tolarjev), deležni pretiranega luksuza. Sicer je bil hotel čist. Kopalnica s tuši in wcje skupen za celo nadstropje, to je kakšnih 20 sobic. Hotel ima v pritličju bar, nekaj fliperjev in biljard. Kar v redu. V Siofoku je turistom na voljo praktično vse, kar lahko najdete v vsakem zahodnoevropskem turističnem letovišču. Od raznih trgovin in trgovin ic, do barov, restavracij, nočnih klubov... Iz gole radovednosti smo zavili v nekakšno prodajalno "dobrin za heavy metalce". Ponujali so različne embleme od križev do lobanj in majice s praktično vsemi heavy metal bendi, ki v svetu heavy metala kaj pomenijo. V isti stavbi je tudi bar, v katerem iz zvočnikov prihaja izključno glasba, ki ustreza trgovini. Našli smo tudi restavracijo, v kateri smo potolažili naše že povsem prazne želodce. Jedli smo dobro hrano, pili belo vino prijel nega okusa. Poizkusili smo tudi madžarsko specialiteto imenovano palinka. To je žganje specifičnega okusa, narejeno iz češenj, sliv ali marelic. Priporočam vam, da poizkusite marelično palinko. Skupaj za hrano in pijačo smo plačali nekaj več kot 2000 forintov. Za tako obilen obrok (nebom našteval kaj vsesmojedli, vendar mi lahko verjamete, da smo bili zelo zelo siti), bi v Sloveniji, sploh v kakšnem Portorožu plačali zagotovo enkrat več. Zvečer smo, ker je bilo slabo vreme, zavili v Trabant rock klub, ki je tik poleg Touring hotela, v katerem smo se nastanili. Na zunaj je to neugledna lesena stavba, ki zasluži ime stavba le zaradi svoje velikosti. Kot zanimivost je na vrhu stavbe oziroma kluba pravi pravcati trabant. Prepričali smo se, da lahko videz vara. Notranjost kluba je bogato okrašena z rezervnimi deli za trabante in prometnimi znaki. Pravi motoristični klub, saj je izza vhodnih vrat posebno parkirišče za jeklene konjičke. Zanimivi so tudi stoli. Pravzapravjih sploh ni. Okoli okroglih mizic so velike traktorske gume, ki nadomeščajo stole. Zanimiva ideja za gostince, ni kaj. Glasba v klubu varira od heavy metala do starega rocka. Zaradi pretežno nemških gostov (ki so v klub prišli na svojih motorjih), D. J. vrti tudi ogromno nemškega rocka. Light show je popestren z dimnimi efekti. Verjetno hi bilo prav napisati tudi nekaj splošnih informacij, kdo ve, mogoče se odločite za obisk na Madžarskem. Za sto nemških mark dobite od 5000 do 5400 madžarskih forintov. Z veliko veliko sreče še kakšnih sto forintov več. Cene v trgovinah so na splošno oziroma v povprečju iste kot v Sloveniji. Ob Balatonu je polno luna parkov, tako da sc najde dovolj zabave za najmlajše. Veliko je bark in pravih ladij, ki vas popeljejo na križarjenje po Blatnem jezeru ali na drugo stran jezera. Če ne znate nemško, boste verjetno rahlo "hendikepirani". Uporabiti boste morali vse svoje ude, da boste v trgovini ali gostilni trgovcu dopovedali, kaj želite kupiti. Če znate nemško, bo nakup pravi užitek. Težave boste imeli tudi, če hočete kupiti kakšen pristen madžarski spominek. Večinoma blaga je namreč v trgovine ob Blatnem jezeru prišlo iz Nemčije, Avstrije, Italije, skratka iz tujine. Na vsakem koraku so vidne reklame za coca colo in marlboro cigarete. Mesto Siofok zjutraj "oživi" okoli 9. ure, ulice so polne vse tja do druge ure popoldne, ko se gneča nekoliko poleže. Ob tem času prihaja tudi do zastojev na sicer ne preveč prometnih cestah. Tekst in foto: Jure Nagode m Če greste iz Save proti Litiji, ne boste prezrli Ponovič. Ime je dokaj nenavadno in malone zgodovinskega pomena, saj ga je kraj dobil po gradu, ki sta ga, po ljudskem izročilu, za svoje zbliževanje zgradila Rus in Angležinja. Vendar nastanek graščine ni znan. Prvotna grajska stavba je bila porušena, tako da je sedanji grad iz poznejše dobe, odkoder tudi ime - ker so gradnjo ponovili. Od 16. stoletja dalje je znano nekaj lastnikov od Viljema Praunspergerja, barona Jurija Wagna, barona Paradeiserja, pa barona Wizensteina, ki naj bi baje združil gospostvo z Lebekom. V19. stoletju je bil na gradu zadnji lastnik - Franz Chrön, ki je poleg gradu postavil še opekarno in tovarno špirita. Proizvajali so tudi likerje, zlasti češnjevec. Za njim je graščino najela grofica Elizabeta de Gasquit - James (1860 -1929), potem italijanski lesni trgovec Saccamoni. Po prvi svetovni vojni so se v gradu nastanili ruski otroci brez staršev, ki so imeli v gradu nižjo gimnazijo in svojega pravoslavnega duhovnika. V gradu je bila do druge svetovne vojne, še za časa upravitelja Ludvika Rupla, poboljševalnica, ki so jo preselili na Selo v Ljubljani, na grad pa državno žrebčarno, kjer so vzrejali tudi lipicance ter najboljše konje sveta. Imeli so tudi jahalno šolo. Potem je nastopila črna jesen leta 1941. Nemci so v gradu najprej nastanili vojake in policijo, pozneje so bili tam še slovenski izdajalci - raztrganci. Ponoviška graščina je središče naselja, ki ga na severni strani obdaja hrib S vihno, na vzhodu Knežakovna, na zahodu Ravbar graben, mimo teče Konjski potok, ki sc na južni strani, pri posestniku Jugu, izliva v Savo. Z gradu je prijeten razgled. Stoji na prepihu, svojevrstnem stičišču, kjer ne manjka naravnih bogastev. Včasih so tod kopali svinčevo, pozneje tudi cinkovo, boksitno in bakrovo rudo. Prav tako so tako imenovani vlačugarji, še predno je bila zgrajena železnica, po poti ob savskem bregu, vlekli ladje od Zagorja do Držljivcaprcd Ponovičami, kjer je bila pomembna postaja savskih čolnarjev. Okoli gradu so bile rodovitne njive, sadovnjaki in gozd. Nekaj časa je bil tam nastanjen Kmetijski inštitut, kjer so vzgajali tudi živino. S prihodom okupatorja, je na grad padla senca, kije niti današnji čas ni popolnoma zabrisal. Medvojnega obdobja se okoliški ljudje neradi spominjajo. Letos spomladi je umrla Marija Jug, kije na gradu živela in delala od mladih nog. Ana Vozelj, njena znanka, je med vojno leto dni delala v grajski kuhinji. Povedala je, da so za grad ves čas zelo skrbeli ter je kot lep in urejen kraj tudi slovel. Verjetno je zato še danes dokaj ohranjen. V gradu j c hila tudi knjižnica, a so knjige požgali, notranjo opremo gradu pa v glavnem pokradli. Podzemni rov, kije bil povezava s parkom, so po vojni zazidali in je tak še danes. Po ljudskem izročilu naj bi vanj hkrati zazidali žive kaznjence, čeravno so le-te Nemci navadno obešali. Jože Vozelj, Anin brat, ki je tudi delal na gradu, se treh spominja. Še rajši govori o tem, kako mu je mama rada pripovedovala o bogati grofici, ki je živela tako razkošno, daje poleg vrtnarja, kočijaža, služkinj, delavcev ter vseh okoliških prebivalce v, ki so na gradu delali, imela tudi čuvaja, daje njenega psa vodil na sprehode. Okolje, takrat je bilo na gradu še obzidje, je privabilo marsikatero oko - za grajskim parkom je bil izvir studenca, pred graščino kip sv. Huberta, kije danes v Lovskem muzeju v Bistri. Grofica si je dala, še za časa življenja, narediti spomenik, ki še vedno stoji na Zasavski sveti gori. Po drugi svetovni vojni sta se na gradu zamenjala še dva upravitelja: Šuštaršič in Bizjak, leta 1964 so bili tam nastanjeni skopski otroci. Od 1968. je grad last Kmetijske zadruge, gozd pa Gozdnega gospodarstva Litije in služi kot stanovanjsko poslopje. Ker so grad kot zgodovinsko znamenitost venomer odrivali, so v njem poskušali obuditi tudi turistično gostišče, kasneje še kozmetično dejavnost, ki se nista obnesli. Urejanje in vzdrževanje je bilo potem prepuščeno ljudem. Lc-ti pa niso pokazali zanimanja. Kot da je, ne glede na obdobje, grad še vedno posledica nekih temačnih dogajanj. Jože Kopušar na gradu že deseto leto obuja gostinsko dejavnost, poskrbel je za biljard, kletni prostori so na voljo za vaje glasbene skupine, jedilnik pa poleg številnih dobrot ponuja še izvrstne torte in kremšnite. Na videz zanimiv arhitektonski ambient s prijetno okolico, pa ne privablja ni ti obiskovalce v niti kogarkoli drugega. Bodisi, da stoji na odročnem mestu, drugi za grad niso niti slišali. Pri šanku ali na dvorišču navadno ždi peščica običajnih ljudi, kakšno soboto sc za povrh pripelje ženitovanjski avto. V klavrno mešanico zgodovinske in naravne dediščine, vse bolj kljuva zob časa, ki bo na svoj način dodal vse bolj nova spoznanja. Kdo ve, mogoče pa bo grad svoje mesto našel v kakšni tolažilni pravljici. Tekst in foto: Petra Radovič Kolesarska tura Kolesarska sekcija pri DU Moravče jc letos pripravila že šest kolesarskih izletov v različne kraje, največ s srečanji upokojencev iz sosednjih društev kot so: Lukovica. Komenda, Kamnik, Motnik, Vače in Zagorje ob Savi, Mlinše - Briše. V lepem soparnem jutru so moravski upokojenci kolesaiji štartali s svojimi konjički izpred društvenega doma. Vožnja jc bila dolga in naporna pri 34 stopinjah. Zdržati je bilo treba in se pripeljati na cilj. Nekaj po poldeseti uri smo se ustavili pred bifejem pod kozolcem na Mlinšah. Tu nas je v imenu DU Zagorje ob Savi pozdravil član IO Franc Rebolj. Ro krajši predstavitvi obeh predstavnikov društev smo se zadržali v prijetnem pogovoru. Od tu smo vožnjo nadaljevali še v Briše, si ogledali obnovljeno podružnično cerkev, ki spada pod farno cerkev Kolovrat. Tu smo pustili kolesa, in jo mahnili po bližnjici skozi gozd na domačijo Kralj na Okrog. Tu smo bili dobro sprejeti in pogoščeni s pijačo in jedačo ter domačim pecivom. Zasdovoljni smo se vrnili v dolino po kolesa in pot nadaljevali na kolesih v Mlinše. Spotoma se oglasili še na kmečkem turizmu Pšenk nad Mlinšami. Tu smo imeli lep razgled na Zasavsko goro. V lepem in nekoliko preveč toplem vremenu seje devet kolesark in kolesarjev vračalo domov. Bili so zadovoljni in polni želja, da bi na podobnih srečanjih še večkrat sodelovali. Jože Novak, foto: Franc Novak Na ribjem pikniku Svečanost v Šentlambertu Gasilsko društvo Senožeti bo naslednje leto praznovalo 60-letnico delovanja. Danes skupaj s podmladkom šteje okoli sto članov. Poleg športnega je to edino društvo v kraju, ki dela in združuje ljudi. Člani društva so bili vedno aktivni, v zadnjih letih pa so svoje moči še bolj združili in dosegli velike rezultate. Deset let nazaj so se odločili za gradnjo novega doma. Vloženega je bilo veliko lastnega dela članov, pomagali so občinska gasilska zveza, občina in sponzorji. Dom so svečano odprli leta 1991, takoj po vojni, ob občinskem prazniku. Lani so za potrebe urjenja operativnih enot zgradili gasilski poligon, ki je hkrati krajevno športno igrišče. Celotno aktivnost za boljšo opremljenost letos zaključujejo z nabavo novega gasilskega avtomobila. Predsednik društva Janez Groboljšek je poudaril, da tega gotovo nebi uspeli dobiti, če jim na pomoč nebi priskočili številni sponzorji: Občinski štab za civilno zaščito, AvtoservisMalgaj Trbovlje, Prevozništvo Viktor Ocepek-Šentlambert, Elektro-prom Janez Vidmar Izlake, Skupščina občine Zagorje, Zavarovalnica Triglav, Kodag, Elektrostroj, KS Senožeti-Tirna, Komunalni odbor Šentlambert, Stanovanjsko podjetje, Integral Zagorje, Javno komunalno podjetje, Gradbena mehanizaci ja Lamovšek, Tapi Kisovec, Intact, Piramida, TEVE Varnost, Potrošnja Zagorje, Rudnik Zagorje, Kamnolom Borovnik, Občinska gasilska zveza in razni botri ter krajani z denarnimi prispevki in lesom. Janez Groboljšek se v imenu društva vsem iskreno zahvaljuje z obljubo, da bo ta avto služil v namene gasilstva in da gasilci društva ne bodo nikoli preslišali klica "na pomoč" občanov. Svečani prevzem avtomobila bo v soboto, 4. septembra ob 17. uri pred Gasilskim domom v Šentlambertu. I.L. Pa naj še kdo reče, da nismo upokojenci družabni ljudje, sploh pa trboveljski. Kjerkoli se pojavimo - "užgemo". 22. avgusta smo bili na ribjem pikniku v Brestanici pri "Treh ribnikih". Dobili smo prostorpod lepimi zelenimi bukvami. Peli smo, plesali, pa tudi pili, da je bilo veselje. Muzikantje so igrali, pridne punce pa stregle. Res je, dakjer se pojavimo Trboveljčani, z nami poje vse, kar leze in gre. Škoda je le, da je to veselje potekalo "le" od 14.30 do 22. ure. Morali bi videti 80-letno gospo Justi, kako jc bila vesela, plesala je, pela, vice stresala kar iz rokava, in tudi ostali niso bili od muh. Hvala Štefki Matko za organizacijo, Franciju Boli za srečno vožnjo, vsem upokojencem pa za prijetno vzdušje. Še se bomo vrnili k "Trem ribnikom", seveda, če bomo živi in zdravi. J.Š. shoda delavnih ljudi in občanov na Plešah, kresonavnje v počastitev dneva državnosti na Plešah, ki bo postalo tradicionalno...), še več pa jih načrtujejo. Delujejo na območju KS Senožeti - Tirna in imajo približno 30 aktivnih članov, skupaj z mladino, kije zelo delavna. V prihodnje želijo urediti sprehajalne poti in postaviti smerokaze ter modernizirati krajevno cesto, ki jih povezuje z dolino. Prizadevali si bodo tudi za čistejše okolje in v ta namen organizirali delavno očiščevalno akcijo na nivoju celotne KS. Društvo bo v občini med drugim zastopalo tudi verski turizem, zaradi bližine Sv. Gore, kjer jc vsak mesec romarska nedelja. Romarje bodo skušali privabiti v svojo vas in jim ponudili ogled vaških znamenitosti: obnovljeno podružnico cerkev Sv. Petra in Pavla, vaško kapelico, starinsko lovsko kočo, novo brunarico s kapelico, obnovljen Golobarjev križ... Gostom bodo prikazali vsakdanja kmečka opravila in jim ponudili domače dobrote. Turistično drušvo je tudi pobudnik akcije za osvetlitev cerkve in zvonika na Sv. Gori, ki bo (je) - ob pomoči SLS Zagorje - stekla 14. avgusta letos. V začetku oktobra nameravajo izvesti še oglarsko noč in tako zaključiti celoten načrt društva za to leto. M.J. Dejavnost KD Trbovlje O delu in uspehih Kinološkega društva Trbovlje, ki ima svoje društvene in vadbene prostore Pod Ostrim vrhom, smo že večkrat brali. S svojo dejavnostjo pa nadalj uejo tudi po končanih poletnih počitnicah. Tako bodo v nedeljo, 5. septembra, na igrišču TVD Partizan Trbovlje, pripravili ob 9. uri ocenjevanje zunanjosti rodovniških psov. V četrtek, 16. septembra ob 17. uri pa bodo na svojem društvenem območju Pod Ostrim vrhom pripravili malo šolo za vzgojo psov. V se zainteresirane lastnike psov vabijo k sodelovanju. T.L. Turistično društvo Golče TD Golče je bilo ustanovljeno okolici. Za seboj imajo že kar v februarju 1993 z namenom, da nekaj uspešno izpeljanih akcij bi svoj kraj predstavili širši (organizacija prvomajskega Mladim Zasavcem Zadnjič smo razlagali, kako nagajiv jetiskarski škrat. Pa nam jo je spet zagodel ravno na tej strani. Knjižico Berte Golob Igrarije, besedne čarovnije, nam je spremenil v Igranje... Ampak smo ga pravočasno razkrinkali. Danes se bomo posvetili "turističnim napotkom" v novem šolskem letu. Lahko jih preberete dvakrat. Prvič. Če vas nenadne spremembe - kot je začetek šolskega leta - šokirajo, se delajte - v svoji glavi seveda - kot da počitnice še trajajo. Vendar bo treba na teh vaših "notranjih" počitnicah vseeno opravljati vsakodnevne dolžnosti, sicer vas lahko pogruntajo, da ste si proste dni podaljšali. Drugič. Proučevanje učiteljev je pomembna zadeva. Ne bo odveč, če se kdaj potrudite in zlezete v njihovo kožo. Tu so zato, da vas poskušajo navdušiti za svoj predmet. In če ga pri tem ne ovirate, je vesel. Če pokažete zanimanje, bo navdušen. Nima smisla, da mu s svojim vedenjem vsako uro dokazujete, da bi lahko živeli tudi brez tega predmeta. Do zadnjega diha se bo trudil, da vas navduši zanj. Tretjič. "Štimunga" v razredu je sploh stvar, o kateri bi bilo dobro nekaj reči. Če stopi učitelj v razred, kjer vlada prijetno vzdušje, bo veliko več uspeha kot tam, kjer dva, trije učenci delajo zmedo z "brezveznim" obnašanjem. Večkrat slišimo, da je prijetno vzdušje povezano s pozitivno energijo. Zanjo se morajo potruditi tudi učitelji. Četrtič. Domače delo je dobro načrtovati, ker nam bo ostalo več prostega časa. Nima smisla buljiti v zvezke ure in ure, saj od tega ni nobene koristi. Če imate jutri, na primer SL, AN, ZG, LI in GO, si zraven napišite, koliko minut predvidevate za vsak predmet. Potem se zagrizite v učenje, pisanje, branje... in na koncu preverite, če ste se v načrtovanju zmotili. Izkušnjo upoštevajte za drugič. Petič. Predlagajte razredniku, da se na govorilnih urah in roditeljskih sestankih srečate vsi trije (učitelj, starši in učenec). Tako boste lahko vse probleme reševali skupaj in sproti. Imate tudi vi na zalogi kakšen predlog za novo šolsko leto? Pošljite ga. Če bo poslal vsak enega, bomo zavzeli vse strani naslednjih pet številk Zasavca. L thc\. ....-= Likovna pesem Elipsa krog kar in krožiti eni krožnici ko se naveliča naprej nazaj po in isti gre izlet prostoru postane elipsa Opazovalni spis Radi pišete spise? Radi ali ne - brez njih si težko predstavljamo učenje svojega jezika. Ob spisih razmišljamo, kako bi svoje misli najbolje prenesli na papir. In kakšni so vaši opazovalni spisi? Več ali manj dolgočani, suhoparni, vas slišimo stokati. To ni kaj lepa izkaznica, zato se kar ta hip odločimo, da jih malo popestrimo. Kako? Ob opazovanju nekega predmeta ali dogodka si napravimo načrt, ki bo zajel tri elemente: - opis predmeta ali dogodka, - primerjanje - na kaj nas spominja Če se vam zdi tole preučeno, bi prebrali še enkrat malo bolj počasi in s pojasnilom: OPIS je opis. Če opazuješ luči v razredu z velikim, belim lestencem, boš tudi to zapisal. Vendarpapostane tak opiskmalu dolgočasen, če gane poživimo s primerami. Fantje bodo dejali, da se jim zdi lestenec kot leteči krožnik ali kot vulkan, dekleta pa bodo izbrala verjetno drugačno primerjavo - lestenec je kot balerina v beli obleki in podobno. In kaj se lahko SPOMNIMO ob tem lestencu. Na spretnost delavcev, ki so ga izdelali ali pa mogoče svoje domačo lučko, kiji že dolgo niste obrisali prahu. Pri opazovanju in zapisu predmeta ali dogajanja vse to med seboj prepletamo, sicer postane spis preveč tog in prisiljen. Korajža velja. Ko boste spet pisali opazovalni spis, sporočite, kako vam je uspel. Da ne pozabimo osnovnih veščin, ki so potrebne za opazovalni spis, zapišite črke na ustrezna mesta: C opis, B primera, C spominjanje. - Strop v našem razredu je lesen, rjave barve. - Takšen strop sem videl tudi v podstrešni sobi svojega sošolca. - Zdi se mi kot razorano polje, ki čaka na kmetovo setev. (aujosuaAojs eps epsa/v ) 'B ‘V ‘3 ■■Aapsay "Besede imajo svoje lastne oblike. Pesmi so lahko tudi slike." pravi pesnik Boris A. Novak v svoji knjigi Oblike sveta. Poleg značilnega zvena ima lahko tudi svojo podobo na papirju. Že v starih časih so se pesniki radi igrali z obliko pesmi. Tako so, recimo napisali ljubezensko pesem v obliki vrtnice, pivsko v oliki vrča,... Če taka pesem vsebuje le črke, jo imenujemo tipografska poezija - tipografija označuje tipe črk, kijih uporabljajo pri tiskanju knjig in časopisov. Nekaj primerov si bomo ogledali. Vabimo vas, da se poigrate tudi sami. Poiščite znano pesem in jo upodobite glede na vsebino. Lahko si pesmico izmislite tudi sami. Vogali besede Hiša Hiša ima 4 vogale: H I in Š A 7j$m: Mojca Pavlič je dekle, ki jo, če bo ostala takšna kot je, čaka zelo lepa kariera. Preprosta, simpatična, prikupna, s svojo prisrčnostjo te, milo rečeno, razoroži. Z vsem tem je verjetno očarala tudi Draga Vovka, sicer glavnega pri novomeški Sraki. Vzel jo je pod svoje okrilje in Mojca v kratkem pričakuje svojo prvo samostojno kaseto. Ampak vse, kar smo napisali, najbrž ne bi doseg bi J^rez - svojega glasu. Njena glasbena pot se je začela pri narodno - zabavnih ansamblih. Pela je pri ansamblu Ajda, ko se je z njimi razšla, je dve leti preživela pri avstrijskem ansamblu Radcllpass ccho. Zaradi nesreče, ki jo je imela, z njimi na žalost ni posnela nobene kasete. Potem se je pridružila skupini Strmina, ki je takrat igrala še narodnozabavno glasbo. Skupaj so bili dve leti, ko pa so fantje zajadrali v komercialne vode. je bilo zanjo pred mikrofonom vedno manj prostora, glavne vokale so prevzemali drugi člani. "Zato sem sklenila, da se posvetim solo karieri. In rada bi dodala še nekaj. Še preden seje piva kaseta Strmine posnela, sem jim povedala, da jih zapuščam. Zdaj sem "solo", in srčno upam, da mi bo u spelo, " inije pojas ni la Moj ca. "Kljub temu, da sama pojem zabavno glasbo, je narodno -zabavna še vedno moja velika ljubezen. Tako sem pravzaprav tudi spoznala Draga (Vovka, op.p.). Z ansamblom Petra Finka iz Novega mesta smo nastopili na Ptujskem festivalu. Tam me je Drago videl in mi ponudil sodelovanje. Drugače sem pri Petru Finku še vedno gostujoča pevka - če rabi pomoč, me pokliče". Drago jo je seznanil tudi s Čari ijem Novakom ter Gregorjem Forjaničem. ki staji napisala nekaj pesmi za novo kaseto. "V veliko pomoč mi je Jani Lipičnik", je še dodala Mojca, predenje odšla v studio snemat. Tomaž A. Štojs H el tinska banda, kije zad n j a tri leta s prekmursko glasbo osvojila mnoge Slovence, je že skoraj dva meseca brez svoj ega cimbalista Miška Baranje. Njegova nenadna smrt ni prizadela samo svojce in sodelavce, ampak tudi tiste, ki smo ga poznali le od daleč. Pred kratkim sem na relaciji Martjanci - Murska Sobota opazila ob cesti gostilno z napisom Miško Baranja. Vstopila sem in vdova, žena Miška Baranje, Marica ter sestra Gizela sta me prijazno sprejeli. Pogovor je tekel le o njihovem Mišku. "Vedno bolj ga pogrešamo. Vajeni smobili, daje odšel za nekaj dni na gostovanje..., zdaj pa ga ni in ni..." V jeseni bo eno leto, kar sem jih v Murski Soboti prvič srečala. Miška Baranjo sem opazovala posebej pozorno, saj se je z vso resnostjo posvečal svojemu instrumentu. Med odmori je zbujal med poslušalci največ zanimanja. Vendar se ni nikoli nasmehnil. Niti takrat ne, ko gaje Vlado Kreslin ljubkovalno predstavil kot Michella. Je bil tudi doma takšen? "Ne, ne - doma je zabaval celo družino. Bil je vesele narave, duhovit. Je pa tudi Vlado povedal, da ob nastopih noče gučati... Zelo sc je razgovoril tudi takrat, ko je otrokom razlagal zgodovino in zgradbo cimbal. Iz Ljubljane se jih je pripeljalo cel avtobus... Zadnje dneve jim je posvetil veliko časa. Dal jih je na novo tapicirati, saj so imeli že vse pripravljeno za odhod v Barcelono..." Miško Baranjaje imel glasbeno izobrazbo, zato je učil tudi dinge instrumente. Sam je igral povsod. dokler se pred 28 leti ni ustalil v domači gostilni. Kdo ga bo nadomestil v Beltinski bandi, se še ne ve. Ali mlajši fant, ki gaje Miško Baranja naučil igranja na cimbal ali starejši, 65 - letni muzikant iz sosednje vasi. Vsekakor nam je z Beltinško bando približal lep del prekmurske glasbe... "Naobali, v mojem srcu zdaj ostal je, zdaj ostal je, lep spomin...," pojejo v Spominčicah v njihovi zadnji skupni kaseti. Fanči Moljk —--------------------- I Niste razumeli, kajne? No, lahko bi zapisali tudi du - du - du, kot se čuki še oglašajo ob gnezdu. Toda tokrat ne govorimo o pticah, še manj o ujedah, marveč o glasbeni skupini Čuki, ki imajo, kot večina slovenskih glasbenikov, tudi letos zelo razgibano sezono. Lahko celo rečemo, da so med najbolj iskanimi bendi. Kmalu bodo izdali že četrto kaseto, a še ne vedo, kakšne pesmi bo vsebovala in kako bo naslovljena. Kot je povedal Jože Potrebuješ, vodja skupine, se člani med seboj dobro razumejo, kar pripomore k uspehu: "Luštno je bilo tudi zmagati na Melodijah moija in sonca, čeravno zmage nismo potrebovali." Med skladbami imajo več hitov, čigar izvajanje je tudi pri drugih zelo priljubljeno: Biseri sreče. Rdeča mašna. Krokodilčki v očeh, Krka, Črne oči... Reči je treba, da so v treh letih, odkar obstajajo, uspehe zajemali "z veliko žlico". "Besedila z melodijami sva prispevala skupaj z Markom," je povedal Jože. "V Rdeče Revirje radi zahajamo, ker smo zadovoljni s publiko, čeravno se mi zdi, da so otroci najbolj hvaležni poslušalci. Med oboževalkami je največ takih s krokodilčki v očeh i n so stare vse do 90 let. " Za he c še pripomnijo, da so po horoskopu krokodilčki in s sporazumevanjem nimajo večjih težav. Jože Potrebuješ (bas kitara, vokal), Marko Vozelj (kitara, vokal), Marjan Malovrh (klaviature, harmonika) in Vinko Cankar (bas kitara) imajo v teh dneh veliko koncertov in malo spanja. Če pokukamo še v njihovo zasebno življenje... Vinko je srečno poročen in ima štiri otroke. Jože pravi, da se bo poročil prvo soboto, ko ne bodo imeli špilov. Končno, čuki tudi letajo. Petra Radovič Foto: Jože Ranzinger, jr. « ----------------------------------------------N League of their own Baseball. To je tisla čudna igra, kjer en tip drugemu meče žogico, tisti drugi pa sc trudi, da bi jo s palico odbil iz igrišča. Po mož.nosti v kakšno super urejeno izložbo. Če mu to uspe, so njegovi soigralci zelo veseli. Kako malo je potrebno, da so otroci srečni... League of their own nam poleg pestre igralske zasedbe približa tudi prej omenjeno igro. Tom Hanks je kot bivša basebai lska legenda in 24-ur dnevno pijani trener ŽENSKEGA tima"Peachcs" (Breskvice) Jimmy Dugan, edini moški karakter, kije v filmu sploh vreden omembe. Otroci ne štejejo. Drugače je to ženski film o ženskem športu. Noja, ne ravno o ženskem športu, bolj o športu, ki je sčasoma in z veliko težavami POSTAL tudi ženski. Gcena Davisjc Dotlie Hinson in Madonnajc Mag Mordabito. Vendar tudi tokrat ne more iz svoje kože. Verjetno vam je ob nadimku "All theway Mag" kristalno jasno - zakaj. Če slučajno ne veste, kdo je Madonna, ste zagotovo ravnokar pristopali na Zemljo iz neke čisto druge galaksije. Samo za Vas, dragi štoparji, en stavek razlage. To je tista punca, ki na svojih koncertih v živo simulira samozadovoljevalne seanse in v isti mah prepeva Like A Virgin, vmes najde pa še čas za snemanje kakšnega (večinoma) spornega filma-npr. Body Of Evidence, kjer za stimulacijo svojemu partnerju kapa vosek na ZELO občutljiv in intimni del telesa.... Hmmm. Kje smo že ostali? Aja. Ligue Of Their Own. Stališča opaznosti bi omenil še Lory Pctty kot Kit Keller, za ostale igralce pa se obrnite na Penny Marshal. Ona je film režirala in verjetno se jih še spomni. Kakorkoli že, tudi če niste zagrizen ljubitelj TV športov, oziroma, če ste izraziti anti - talent za sleherno smiselno gibanje (kot npr. spodaj podpisani revež), vam bo film verjetno všeč. V najbolj pozitivnem smislu izstopajo dialogi. Celo Madonno bi lahko kdo (nepoučen) zamenjal za poklicno igralko, kar nikakor ne pomeni, da ni IGRALKA. Tommy Lojze Slak na Podkumu Lojze Slak je začel igrati pred tridesetimi leti z isto instrumentalno zasedbo, kot igra še dandanes. V teh tridesetih letih je posnel preko 40 kaset, nekaj video kaset in CDjev. "Vsi vemo, da so Avseniki številka ena v narodnozabavni glasbi. Slaki smo uspeli, ker jih nismo posnemali, ampak smo utirali novo pot," pravi Lojze Slak. Ta nova pot je bila v tem, da trije glasbeniki služijo kot inštrumentalna podlaga razširjenemu pevskemu sestavu. Trenutno Slaki sodelujejo z vokalno skupino Fantje s Praprctna. In kaj meni Lojze o novih narodnozabavnih ansamblih? "Veliko je ansamblov po vzoru Slakov. Ali so dobri, bo presodil čas." Ob svoji tridesetletnici nameravajo Slaki izdali kaseto s svojimi naj večjimi uspehi, izdali bi radi tudi povsem novo kaseto in CD ploščo. Po veselicah in drugih prireditvah igrajo vsaj trikrat tedensko - med vikendi. Od maja do septembra, ko j c sezona igranja, so stalno na poti. Jesen in zimo pa izkoristijo za snemanje materiala za kasete in plošče. Ko so igrali na gasilski veselici na Podkumu, je mnogo ljudi prišlo na Podkum prav zaradi njih. J.N. Ilu-L Naslednji mesec bo v naši prestolnici precej glasbeno obarvan. Cel kup dobrih koncertov se nam obeta, vsaj tako pravijo, in novinarji oziroma dopisniki Zasavca že cukamo šefe za akreditive. Držite nam pesti! Za ta mesec je napovedana promocija ponatisa legendarne plošče Marka Breclja Cocktail. Z Brecljevimi besedili in Adamičevo glasbo je temeljito pretresla glasbeno sceno sedemdesetih. Posneta je bila davnega leta 1974, še predenje Brecelj začel resno delati z nepozabnimi Buldožerji. Pero Lovšin je sam, brez Sokolov ali Pankrtov, ves junij pridno delal v studiu. Rezultat njegovih naporov je prva samostojna plošča, ki naj bi bila drugačna. Več akustike, klaviatur in drugih instrumentov. Teksti so predvsem in samo - ljubezenski. Prej omenjena skupina Buldožer mu je tudi pomagala pri snemanju, vendar so se za to priložnost preimenovali v Junake o’bložene mize. Več o tem - kdaj drugič. Andrej Košak, režiser Videošpona, oddaje kjer kraljuje kontroverzni Jonas Ž.,je okoli sebe baje zbral nekaj glasbenih nadobudnežev. Tako nastali skupini so dali nedolžno ime -Bordel. Romantično, a ne? T.P. Na Dobovcu je bila letos že tretja slikarska šola Knez -Polc. Odziv otrok in njihovih staršev je bil nad pričakovanji. Slikarsko šolo je namesto 30 otrok, kot so načrtovali, obiskovalo 40 otrok. Namen slikarske šole ni le vzpod bujati likovno ustvarjalnost mladih, ampak jih seznanjati tudi z drugimi oblikami kulture. Prvi dan so bili gosti člani slikarske skupine Irwin in glasbene skupine Laibach, ki delujejo pod okriljem NSK. Otroke so seznanili z nekonvencionalno potjo v umetnosti in glasbi. V šoli so se otroci seznanili z risanjem pejsaža. Mentorji skupin so bili akademski slikarji Janez in Mišo Knez, Nikolaj Beer, Sanja Černko - Paukovič iz Zagreba in Branko Klančar. Drugi dan šole, v petek, je Branko Klančar otrokom predstavil fotografske tehnike. Otroci so novo pridobljeno znanje prciskusili tudi v praksi. Ob zaključku slikarske šole je bil gost znani slovenski operni pevce Ladko Korošec. Zapel je nekaj lepih slovenskih narodnih pesmi ob spremljavi mladega harmonikaša, udeleženca slikarske šole, Janija Lipca. Otroci so se z njim zapletli v krajši pogovor, nato so s svojimi mentorji odhiteli v bližnji gozd, kjer so se posvetili risanju portreta. Sobotni gost je bil tudi harmoni-kaš Vital Ahačič in akademski slikar Milan Rijavec, kije veliko let poučeval likovni pouk na trboveljski osnovni šoli. Janez Knez, umetniški vodja in mentor slikarske šole, je bil z obiskom zelo zadovoljen. Pravi, da so otroci narisali veliko risb, se seznanili z novimi slikarskimi tehnikami, obenem pa so se naužili svežega zraka in se družili z vrstniki. Namen šole je bil v celoti dosežen - zbuditi ustvarjalnost v otroku in ga pripraviti do zavedanja pomena kulture v najširšem smislu. Šola ne obremenjuje otrok, saj ni nobenih ocen, nobene prisile, večino časa poteka na prostem. Je brezplačna za vse udeležence. Toš Polc, kije skupaj z Janezom Knezom pobudnik, organizator ter sponzor šole, je poudaril, da se otroci počutijo dobro, dobro je poskrbljeno tudi po finančni plati. Letos ima slikarska šola poleg trgovine in podjetja UP Polc še mnogo drugih sponzorjev. Otroci so tako brezplačno poleg slikarskih barv in čopičev dobili še kosila in pijačo. Večji sponzorji te šole so še podjetje Zapis Trbovlje, PiramidaizZagorja ter Mesarstvo TrebušakizTrbovelj. Velik prispevek so dali akademski slikarji, ki so se odrekli plačilu. To daje vsemu skupaj še poseben čar. Otroci iz celega Zasavja se družijo ne glede na socialni status in izvor. Tudi vreme je bilo naklonjeno. Trije dnevi sonca in svežega zraka so prav tako pomembni za dobro počutje otrok. Nikolaj Beer pravi, da so otroci živahni, razigrani, vendar kadar je treba, vsi pridno rišejo in ustvarjajo. Nad slikarsko šolo je bila navdušena tudi mentorica iz Zagreba Sanja Černko - Paukovič, kije že prvi dan premagala jezikovno oviro in vzpostavila predvsem z najmlajšimi pristen in ustvarjalen stik. Med tistimi, ki so pridali velik delež tej slikarski šoli, sta tudi slikar Tone Wolf in Zdenko Zupan - stalni spremljevalec te šole. Brez njiju šola ne bi bila tisto, kar je. Zadnji dan so mentorji organizirali razstavo slik in fotografij. Za uspešen zaključek šole so za vse udeležence in njihove starše pripravili piknik. Vse risbe (nekatere izmed njih so prave mojstrovine) bodo razstavljene v eni izmed zasavskih galerij, po vsej verjetnosti v Trbovljah. Letošnja slikarska šola se je zaključila z upanjem, da bo naslednje leto še boljša, še bolj pestra in razgibana. To je mogoče, čeprav težko, saj je bila 3. slikarska šola Knez - Polc Dobovec 93 polna čudovitih doživetij, polna novega znanja in sreče za vse otroke. Jure Nagode Parnasova pota Predstavljamo vam pisca epigramov Hlackburna. Življenje se je z njim večkrat kruto poigralo, zato je želel, da njegovega pravega imena ne povemo. Razvil se je v ostrega satirika, ki niti v prejšnjem režimu ni prizanaša! najbolj eminentnim osebnostim. Iz tega časa objavljamo dva epigrama, od katerih se prvi nanaša na pesnika, proslavljenega med vojno, drugi paje že sam po sebi dovolj zgovoren. Franci Lakovič I Pri delu epigramov mu že vidno jemlje sapo, zato doma naj rajši vzame v roko Barba papo! II Po mojem si mnenju klevetnik, se s pajkovci kitiš - prevzetnik! Iščeš resnico, čudni patron, a našel ne boš je -Rado Bordon! Hlackburne ZABELžmO Hrastnik G rajske poletne i gre v Laškem so 20. avgusta gostovale slavni pevski kvartet The seholars iz Velike Britanije. Ansambel je za nastop izbral pesmi izpetih stoletij - štiri notete italijanskih renesančnih skladateljev, štiri beržeretke francoskih baročnih skladateljev, štiri sodobne angleške zborovske skladbe iz najnovejšega časa in pet pesmi na Shakespearevo liriko v glasbeni obdelavi 18. stoletja. Nastopal je tudi gledališki igralec Tone Kuntner. Knjižnica v Hrastniku bo v svojih izposojevališčih na Dolu in v Steklarni septembra odprta po starem urniku - vsako soboto od 7. 30 do 9.30 na Dolu in od 10.do 12. ure v Steklarni. Vsem tekmovalcem knjižnega kviza Knjige gradije mostove sporočajo, da še lahko oddajo izpolnjene vprašalnike. F.M. Trbovlje Knjižnica Toneta Seliškarja postopoma uvaja računalniško evidenco svojega knjižnega sklada. Knjižnica ima več kot 40 tisoč knjig, zato je iskanje posameznih naslovov zelo zamudno. Da bodo bralcem lahko čimhitreje ustregli, bo računalniška evidenca vseh knjižnih enot zelo dobrodošla, tako za zaposlene, kot tudi za bralce. Še posebej pomembno je, da bo trboveljska knjižnica odslej računalniško povezana z nekaterimi drugimi knjižnicami po Sloveniji. V začetku septembra pričenjajo z vajami pevski zbori in ansambli, tudi Delavska pihalna godba Trbovlje. Vsi vabijo v svoje vrste nove pevce in instrumentaliste. Želijo, da bi sc zbori okrepili in pomladili ter tako prispevali k nadaljnjemu uspehu ljubiteljske dejavnosti v naših krajih. T.L. Zagorje Mlad zagorski pesnik Jurij Hudolin je izdal novo. že tretjo pesniško zbirko - Bcstije. Prejšnjo pesniško zbirko Ajdbog in ptičvolkkača že prevajajo v italijanščino. Očitno Juriju lepo uspeva prebijanje v slovenski umetniški svet. V 1)1) so že razpisali gledališki abonma. Tudi letos pripravljajo pet predstav. Cena abonmaja je 2.500 tolarjev. Informacije dobite na telefon 61 -010. Za septembrsko filmsko gledališče, ki bo 7. septembra, v zagorskem DD pripravljajo ameriški film Howardov kot. D.H. Litija Septembra bo minilo 300 let od smrti Janeza Vajkarda Valvasorja. Ta pomembni mož, baron, član Kraljevske družbe v Londonu, seje ukvarjal zmnogimi področji znanosti, bil je vojak, poveljnik veliki zbiratelj, risar in založnik. Slovencem je zapustil bogato publicistično dediščino. Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske je najtehtnejše delo obdobja med reformacijo in prosvctljenstvom. Stroški za izdajo tega dela pa so bili tolikšni, da je zaradi tega začel prodajati svoje premoženje: posestvo Črni potok, bogato knjižnico, grafično zbirko na gradu Bogenšperk in na koncu še grad. Zadnje leto življenja je preživel v Krškem, kjer je 19. septembra 1693 umrl v 53. letu starosti. Štiri občine, Krško, Litija, Zagorje in Cerknica, ki so z Valvasorjevim delom in življenjem najbolj povezane, so v njegov spomin pripravila številne prireditve, ki bodo potekale vse dokonča leta. Osrednja prireditev bo 18. septembra v Krškem. V litijski občini bodo prve prireditve že v začetku septembra. V četrtek, 2. septembra bo na Gradu Bogenšperk ustanovitev Valvasorjeve skupnosti občin. Ustanovno listino bodo podpisali občinski župani. Obenem bo pripravljena razstava z letošnjega popotovanja po Valvasorjevih občinah. V torek, 7..septembra bo v avli litijske občine otvoritev Razstave o življenju in delu J. V. Valvasorja, ki jo pripravlja litijska knjižnica. Obenem bo zaključek letošnjega mednarodnega knjižnega kviza. Litijski otroci so se poslovili od počitnic z otroško zgagarijo, s kulturno - zabavno prireditvijo, ki so jo zanje pripravili člani KUD Zgaga. Na ploščadi pred Ljubljansko banko so jih 28. avgusta zabavali lutkarji, igralci mladinske igrice, glasbena skupina The Guitares in Vlado Kreslin. V pravljični deželi, kije nastala pod oboki občine, so se sprehajale znane pravljične osebe in otrokom pomagale ustvarjati v glini, barvati in risati, oblikovati lutke in izdelovati papirnate izdelke. Nagrade za zmage v družabnih igrah so bile sladke, lučke in sladoledi. J.K. Yamaha glasbena šola Pouk na oddelku Yamaha glasbene šole v Hrastniku V organizaciji družbe Elektroprom z Izlak in Glasbene šole Zagorje se je aprila lani v Zagorju začel pouk na oddelku Yamaha glasbene šole. Od tedanjih 19 učencev je število prerastlo v 162, ki so konec prejšnjega šolskega leta obiskovali pouk električnih klaviatur v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, Litiji, Gabrovki in Ljubljani. Vzrok velike priljubljenosti teh tečajev je predvsem v melodi poučevanja, kije sestavljena tako, daje pouk zanimiv, raznolik in da učenje poteka na čimbolj vesel način. Seveda je potrebno omeniti, da so električne klaviature instrument, na katerega je mogoče ob pomoči vgrajenega glasbenega računalnika že takoj v prvi uri igrati melodije z bogato glasbeno spremljavo. In vsako naslednjo učno uro se lahko učenci naučijo kakšno novo skladbo. Poleg večno zelenih melodij, tudi narodne pesmi in popularne skladbe. Pouk poteka v skupinah in učenci se učijo v velikem orkestru. Svoje znanje nato predstavljajo na nastopih za starše in druge poslušalce, ob raznih priložnostih. Da bi spoznali, kaj vse je mogoče zaigrati na elektronska glasbila, poslušajo tudi koncerte. Lansko leto je v Zagorju priredila koncert gospa Iwauchi iz Japonske, ki je virtuozno predstavila zmogljivosti teh instrumentov. Nekateri učenci so se udeležili tudi koncerta gospe Nakagavva v Cankarjevem domu v Ljubljani. V GŠ Yamaha se lahko vpišejo učenci od drugega ali tretjega razreda osnovne šole naprej, starost učencev je neomejena. Vpišejo se lahko tudi odrasli. D.B. Ko gre za vaš avto, smo vsi zelo občutljivi. Trenutek naše ali tuje nepazljivosti nas lahko precej stane. Prav tako je mogoče predvideti višjo silo. Ko ostanemo brez avta, nas zgrabi panika. Kako bomo prišli v službo, kako bomo peljali otroke v v vrtec, in seveda, kako bomo plačali nastalo škodo, zato je najbolje, da smo popolnoma zavarovani. Dosedanje možnosti avtomobilskega zavarovanja poznamo. Zavarovalnica Triglav je v prizadevanju za celovitejšo zavarovalniško ponudbo oblikovala vrsto novosti: ŠE SRECA, DA zavarovalnica triglav d.d. SEM ZAVAROVAN PRI TRIGLAVU V Sloveniji imamo tako prvič možnost, da naš avto in vse druge vrste motornih vozil res popolnoma zavarujemo. Odlomek iz novih prednosti in koristi za zavarovance: • prepričljivi popusti • ugodnejši pogoji plačevanja premij • brezplačne zavarovalne vrste • brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil • enkratno zavarovanje s polic, ki se po želji avtomatično podaljšuje • brezmejno število kombinacij zavarovanja • bonus se ohranja in prenaša Vseh ugodnosti, prednosti in koristi, ki jih prinaša nova ponudba ZAVAROVALNICE TRIGLAV, je toliko, da si boste želeli imeti avto samo zato, da bi ga lahko zavarovali. Raketno AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE Kermanentni NAČIN ZAVAROVANJA FiOV BONUS -SISTEM P.S. Dodatne informacije dobite na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav MALUS liliji " bENTROMERKUR V CENTROMERKURJU v LITIJI ugodne cene proizvodov: ! ■ ■ > ■ : : GOLDSTAR" televizor s teletekstom 51 cm 46.599,00 televizor 37cm 39.999,00 videorekorder 39.399,00 hladilnik 100 litrov 37.900,00 hladilnik 50 litrov 28.900,00 te Wftij i wcjùlyidhe* xCENTROMERKUR Zanimivo v Izoli Mont Blanc in Monte Rose Od 14. - 20. avgusta je na Livadah v prostorih kluba Fil-ko Izola potekal seminar o borilnih veščinah pod vodstvom Alojza Miklavčiča. Udeležilo se ga je 14 članov kluba Pon-do-kvan Zagorje. Osnovni cilj je bil utrjevanje znanja samoobrambnih in borbenih tehnik. Seminarje bil hkrati del priprav na bližajoče se izpite za višje pasove. Kljub vročini, ki je nismo bili vajeni, smo imeli od prvega do zadnjega dne dvakrat dnevno treninge. Le-ti so bili sestavljeni iz vaj za krepitev mišic v fitness sobi in vaj za učinkovitejšo borbo in samoobrambo v telovadnici (na sliki). Večji del dneva smo preživeli v Simonovem zalivu, kjer so poskrbeli tudi za naše nenasitne želodce, za kar se moramo zahvaliti našemu sponzorju, gostišču Maček iz Trojan. Kljub težavam na začetku smo si ob koncu tedna vsi želeli, da bi se še večkrat udeležili podobnih seminarjev. Gorski tekač Radovan Skubic se je tokrat podal na pot, na karšni ga nismo najbolj vajeni. Direktor slovenske reprezentance za gorske teke se je povzpel na dva naj višja evropska vrhova - Mont Blanc in Monte Rose. Preko Italije se je odprava gorskih tekačev podala v Cha-monix. mesto pod streho Evrope, od koder.so se povzpeli na vrh Mont Blanca. Po osvojitvi vrha se je skupina preselila v Švico. vmestoZennatt, kjer so si vzeli dan počitka in ga izkoristili za ogled kraja, ki je kakor iz pravljice. Sledil je dvodnevni vzpon na pogorje Monte Rose in osvojitev njenega naj višjega vrha. Lepo vreme pri obeh vzponih je motil edinole močan veter, katerega sunki so dosegli tudi do 100 km na uro. "Tako sem osvojil dva najvišja vrhova v Evropi in tudi višinske priprave gorskih tekačev so s tem izpolnjene. Ko prideš domov po takšnem vzponu, postane Čemšeniška planina še lepša, zato vsi Zasavci, le pogumno na planino. Hoja in gorsko tekanje nas popelje v lepšeinbolj zdravo življenje,"jedejal Radovan Skubic, sicer gorski tekač, po osvojitvi dveh najvišjih vrhov na stari celini. B.K. Jančič v Visokih Turah Član AO PD Trholje, Sebastijan Jančič, je še z dvema kolegoma, Matjažem Čukom iz Kranja in Bojanom Turšičem iz Ljubljane, je med 11. in 15. avgustom obiskal Visoke Ture v Avstriji. Uspešno so opravili v tem razmeroma kratkem času, ki jim je bil na voljo, več pristopov na visoke vrhove. Tako so stopili na Johannisberg 3460 m. Hohe Rifi 3353 m. Mittler Barenkö 3358 m, Kitzsteinhorn 3208 m, Weissbachhorn 3570 m in Vördbratchof3410 m.Zadosegoteh ciljev so morali vložiti precejšen napor, ker je bilo treba prečiti ledenike in snežišča, z raznimi prežečimi nevarnostmi, predvsem ledeniškimi razpokami. Za dosego teh ciljev so potrebovali "konjsko" energijo, saj so sc med potjo srečevali z raznimi nevšečnostmi, ki spremljajo planince in alpiniste predvsem v visokogorju. Med temi sta bila huda žeja in sončna pripeka morda najpomembnejša. T.L. V Litiji je bil v soboto edinstven dogodek. Tenis park AS Litija je že v drugo pripravil Raft es, kombinacijo spusta po Savi s čolni in igranje tenisa. Sodelovalo je 10 ekip in niti močno deževje jim ni vzelo poguma. Startali so pri Separaciji Hotič in po približno pol ure vožnje, ki je bila zaradi vremenskih okoliščin prava avantura, so do kože premočeni prispeli do prve kontrolne točke, kjer jih je čakal neusmiljeni sodnik in jim naložil dodatne naloge. Seveda brez okrepčila, ki človeka pogreje od znotraj, le ni šlo. In potem so zopet veselo zaveslali, saj je bila pred njimi še precej dolga in predvsem mokra pot. Na drugi kontrolni točki so po uspešnem Raftes 93 opravljanju nalog dobili malico, ki jim je dala novih moči. Letošnji raftes je bil tudi zeleno obarvan in glavna misel je bila želja po čistejši Savi, sodelovala je tudi posadka zelenih. Zato previdnost z odpadki ni bila odveč, prinesla jetuditočke. Zadnja ovira jih je čakala pod litijskim mostom, s katerega so visele vrečke, ki so jih morali odtrgati in prinesti na cilj. Dež je še vedno neusmiljeno padal, vendar jih pri drugem delu raftesa ni več oviral, kajti teniške dvoboje so odigrali v teniški dvorani AS. In ker jim dež ni mogel več do živega, je prenehal padati. Zmagovalci tega dvoboja so bili znani, treba je bilo počakati do konca teniških dvobojev, ki so bilitudi nekaj posebnega, saj so igrali trojke, torej tri na tri, in gledalci so bili nad igrami navdušeni. Medtem jim je organizatorže pripravljal zasluženo večerjo. Vsak tekmovalec je dobil tudi raftes majico, tik pred razglasitvijo rezultatov je vsaka ekipa morala zapeti še raftes himno, katere besedilo so dobili na startu. Na rezultate izvajanaje himne ni vplivalo, ker se je strokovna komisija odločila, da bo vse ekipe ocenila z istim številom točk. Izvajalcem je delo močno olajšal Tomo Bizjak, ki jih je spremljal s kitaro. In kakšna je bila končna bilanca Raftesa? 1. PAJOMA (Pajer, Jovanovič, Erjavec) 2. BARI (Sabari, Bukovšek, Hren) 3. 1/2 NAPAKAS (Gradišek, Juvančič, Verhovec) 3. AVA (Jovanovič, Steiner, Mahkonc). Stane Kokalj « Atletske novice Kljub SP v Stutgartu so atleti nastopili na številnih tekmovanjih v tujini, ker tekov na domačih terenih trenutno ni.Malči Juvančič je v Torinu nastopila na gorskem teku za mladinsko reprezentanco in bila 10. na 2.5 km dolgem teku. skupaj s Pirančanko Gordano Brajko sta zasedli ekipno 3. mesto .Mirko Ivšek je nastopil na mitingih v Trbižu in bil 9. na 1500 m s časom 3.55.8. na mitingu v VVolfsbcrgu pa je zmagal na 3000 m s časom 8.37. Na mednarodnem mitingu mladine v Velikovcu (Avstrija) pa so v teku na 1000 m v svoj ih kategorijah zmagali - Aleksandra Tomovič s časom 3.24.5. Uroš Zupan 3.03.87 in Malči Juvančič 3.06.30. Tomaž Kovačič je nastopil v skoku v daljavo in bil 3. s 534 cm in 4. na 200 m s časom 27.07. Boštjan Košcc je bil 5. na 1 km in dosegel čas 3.14.6, medtem, ko je bila Mirsada Ružnič 3.vleku na 1 km. Že v torek sc bodo atleti ponovno udeležili uličnega teka prav tako v Velikovcu. Udeleženci atletske šole pa dopoldne vadijo za finalni nastop ob zaključku letošnje akcije. Pokrovitelja zadnjega predtekmovanja sta Zavarovalnica Triglav in LB Ban- ka Zasavje. Troboj bo na 100 m in 1000 m ter v skoku v dalj ino. Čeprav rezultati večine sodelujočih niso ravno najboljši, pa odstopajho nekateri posamezniki - Uroš Zupan, Tomaž Kovačič. Aleksandra Tomovič, Boštjan Košec. Vsi bodo svoje rezultate potrdili na številnih tekmovanj ih v septembru in skupaj s starejšimi atleti dosegli nekaj ekipnih zmag na Krosu Dela v Slovenski Bistrici. Pavle Kreže Turnir v malem nogometu V okviru priprav na prevzem novega gasilskega avtomobila sta športno in gasilsko društvo v Š eni lam beri u organizirala turnir v malem nogometu. Letos je bil že drugič na novem igrišču in želja članov je. da hi postal tradicionalen. Na letošnjem turnirju je sodelovalo 25 ekip. ki so tekmovale po principu izpadanja. V ostri konkurenci so prva mesta osvojile ekipe: Trgovina Rcpovž. Polje Zagorje. Behar Zagorje in prva ekipa ŠD Šeni lambert. I.L. Naj nogometaš leta V uredništvu časopisa smo se odločili, da bomo po svojih najboljših močeh prispevali k čim večjemu zanimanju za nogomet. Tako bomo v našem časopisu skozi celo nogometno sezono spremljali naše klube in med igralci izbirali najboljšega igralca in najbolšega strelca. Tri najboljše igralce bodo po vsaki tekmi ocenili klubski trenerji in sicer s petimi, tremi in eno točko, najholše strelce pa bomo dobili s seštevanjem doseženih zadetkov. Pokrovitelj za izbor najboljšega nogometaša in najboljšega strelca je trboveljska firma Portcss d.o.o. Portcss ima v Ulici L junija prijetno urejeno trgovino z pisarniškim materialom, šolskimi potrebščinami, v njej pa boste brez težav našli tudi zanimiva darila za mlade in stare. Najboljši igralec in strelec bosta ob koncu sezone prejela praktično nagrado. V trboveljskem Portes su obljubljajo res lepo nagrado: ročno uro višjega cenovnega razreda. Ocenjevali bomo le igralec ETI EE in Oric Rudarja, ki igrajo v 2. ligi, naj strelce pa bomo iskali tudi med tretjeligaši Lilijani, Kisovčani in Radečani. Točke - l.kolo: ETI EE: Bojan Žibrct 5. Jože Kern 3, Toni Buovski 1; ORIA Rudar: Darino Rižner5. Jani Sotenšek 3. D že na n Zaimovic 1; - 2.kolo: ETI EE: Jože Krajnc 5, Igor Holešek 3. Toni Buovski 1; Oria Rudar: Rudi Tomše 5, Jani Sotenšek 3. Darino Riž.ncr L Trenutni vrstni red po 2. kolih: Riž.ncr in Sotenšek (oba Oria) 6, Žibrct. Kranjc (oba ETI EE) in Tomše (Oria) po 5, Kern in Holešek (oba ETI EE) po 3. Buovski 2 in Zaimovič (oba Oria) 1 točka. Lestvico strelcev bomo objavili v prihodnji številki. PORTESS d.o.o. trgovina: ure, fotomaterial, igrače, darilni program, poslovna darila. Košarkarji Zagorja S 3. septembrom sc ponovno prične košarkarsko prvenstvo za kadete. Zagorska ekipa, ki jo sestavljajo Jurc Poznič, Matej Mlakar, Klemen Kalšck, Sebastjan Ponjcvič. Tine Kvas. Matjaž Manfredo, Blaž. Bergant. Tomac Likar. Čoki. Marko Marn. Jure Vipotnik in Rok Pirnat sodeluje v 1 .SKL. Poleg Zagorjanov v tej ligi nastopajo še Slovan, Olimpija, Celje, Polzela in Laško. Zagorjani letos nastopajo samostojno. brez pomoči igralcev iz Trbovelj, ki so bili lani zelo učinkoviti, kljub temu da se je sodelovanje izkazalo za smotrno naložbo. Ekipa pa ima vseeno ambiciozne načrte. D.G. Priprave rokometašev Trhoveljski rokometaši so sc vrnili s priprav na Rogli, kijih je vodil novi trener Omnikom Rudarja, sicer Celjan. Bojan Levstik. Na Rogli so se rokometaši pripravljali kar po pet ur dnevno, dopoldne na zunanjem igrišču, popoldne pa v prelepi športni dvorani. Ž.e na prvem treningu seje poškodoval Nedžad Mašič. ki sije izpahnil ramo, v Laškem je na rehabilitaciji reprezentant Nenad Stojakovič, ki okreva po poškodbi hrbtenice, drugače pa je ekipa Omnikom Rudarja v popolni postavi. Manjka le še vojak Miran Sečki. Tone Medved, Primož Jug, Matjaž Vrbnjak, Dušan Kosec, Darko Raušl, Zoran Senčar, Jure Rizmal, Bojan Voglar, Robi Abdič, Luka Piškur, Sebastjan Podbregar, Gorazd Siko ve c in vratarja Danilo Lipovšek in Uroš Senica so igralci, s katerimi trenutno razpolaga trener Levstik. Z ekipo trenirata tudi brata Deržič, Igor in Sandi, iz Dobove, ki pa trenutno še nimata urejenih papirjev za prestop k Rudarju. Kakorkoli že, glede na zastavljene cilje Trboveljčane čaka mirna sezona. B.K. Alpinistične novice Člana AO PD Trbovlje Dušan Košir in Miran Kokole sta v nedeljo, 22. avgusta, plezala v Severni triglavski steni. V Sfingi preplezala Raz mojstranških veveric z oceno VI A1/A2, 280 m. V soboto. 14. avgusta, sta člana alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Dušan Košir in Bojan Pajk plezala na Korošici. Opravila sta dva plezalna vzpona. Najpprej sta preplezala Centralni steber v Dedcu z oceno VI, 140 m, kmalu zatem pa še Desno smer prav tako v Dedcu z oceno V A 1/IV, 130 m. T.L. Karateisti malo drugače Glede na to, daje poleti za karateiste takoimenovana "mrtva sezona", je v trboveljskem Karate klubu že nekaj let praksa, da se dnevi oddiha popestrijo z raznoraznimi športnimi in družabnimi aktivnostmi. Tako so se oh četrtkih srečevali na trboveljskem bazenu, kjer so bili izredno solidarni, saj so karateistom omogočili prost vstop. V sredo, 11. 8. seje skupina enajstih kolesarjev odpravila na poganjanje pedalov iz Trbovelj v Kisovec, kjer so se odločili tudi za majhen višinski vzpon. Teden dni kasneje so se v Trbovljah pomerili v igranju odbojke. Igrali smo v štirih skupinah po štirje igralci, člani zmagovalne ekipe pa so na koncu za nagrado prejeli poletne majice z emblemom Karate kluba Trbovlje, ki jih je sponzoriral Mirko Živodcr iz Trbovelj. V soboto, 21.8., seje skupina sedmih članov Karate kluba odpravila na kratek planinski pohod na Čcmšcniško planino. Kljub precej vročemu vremenu v dolini so se imeli prijetno, saj je bilo na vrhu vreme bistveno drugačno, tako, da ni manjkalo volje za kakšno družabno igro. Popoldne pa so se osvežili še v Medijskih Toplicah. Po vročih poletnih dneh bodo 6. septembra zopet pričeli s treningi za novo tekmovalno sezono, ki bo tokr at še posebej natrpana. B.M. POROČILA NOGOMET V derbiju remi SET Vevče - ETI EE 0:0. Vevče, igrišče v športnem parku, gledalcev 400, sodnik Turščak (Koper). SET Vevče: Kračman, Škrabič, Marc, Pust, Feigel, Bajraktarcvič, Matanič, Kebe, Grad (Kitič), Stefanovič (Halič), Šabotič. ETI EE: Hace, Buovski, F. Kraj nc, Žibrct (Brečko), BorStnar, Razboršck, J. Krajnc, Kern, Holešck, Pctrušič, (Šink), Grčar. V sobotnem uvodnem srečanju drugoligaškega prvenstva, ki je bil hkrati tudi derbi prvega kola, stase moštvi razšli z neodločenim izidom. Zagorjani so srečanje taktično odigrali zelo dobro, saj so povsem onemogočili domačine, ki si niso pripravili niti ene prave priložnosti. Še najbolj vroče je bilo pred vrati Haceta v 67. minuti, ko so Vevčani izvedli hitri protinapad, požrtvovalno pa ga je zaustavil Buovski, ki seje vrgel pod noge Mataniču. Na drugi strani so imeli Zagorjani dve 100% priložnosti, aje Kern domačega vratarja zadel v nogo, Holešck pa je streljal tik mimo vrat. Z osvojeno točko na Startu prvenstva šobili zadovoljni v obeh moštvih. S.F. Neizkoriščene priložnosti O RIA Rudar - Dom kaffe Domžale 1:1 (0:1) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 500, sodnik Govedarevič (Ljubljana). Strelca: 0:1 Cvijanovič (35), 1:1 Rižner (81). O RIA Rudar: Mudrinič, Tomše (Florjane), Kic, Rižner, Pe. Košak, Zaimovič, Sotenšek, Guna,Žlak (Herman), Breznikar, Jesih. Dom kaffe Domžale: Grešak, Pucihar, Završan, B. Pohlin, Sl. Petkičič, Hegler (Zavrl), St. Petkičič, Cvijanovič (Ajkič), Dimc, M. Pohlin, Lovrič. Pomlajena domača ekipa je prikazala zelo dobro igro, žal pa zapravila vrsto lepih priložnosti. Gostje, ki so se opredelili za obrambno igro s hitrimi protinapadi, so povedli v končnici prvega dela. V drugem polčasu je bila igra bolj izenačena, v zaključku tekme pa so pobudo znova prevzeli domači nogometaši in z zadetkom kapetana Rižncrja uspeli izenačiti, imeli pa so celo dve priložnosti za zmago. V zadnji minuli je Trboveljčane oškodoval tudi sodnik, ki po prekršku nad prodornim Jesihom ni dosodil očitne naj strožje kazni in si prislužil koncert žvižgov številnih gledalcev. S.F. S pol moči ETI EE - Loka Medvode 5:1 Zagorje, igrišče ETI Elektroelementa, gledalcev 600, sodnik llarlič (Blagovica). Strelci: 1:0 Holešck (3.), 2:0 Kern (31.), 3:0 Buovski (34.), 4:0 Holešck (47.), 5:0 Buovski (88.), 5:1 Popivoda (90.) ETI Elektroelemcnt: Hace, Buovski, F. Krajnc, Žibret, Borštnar, Brečko, Razboršck, Kern, Holešck, J. Krajnc (Povšnar), Grčar (Kurež). Loka Medvode: Jovič, Rebec, Marič, Spasič, Pavlič, Mištrafovič, Šumanovec, Vidovič, Popivoda, Avdič, Kokalj. Zagorjani so s pol moči premagali slabe goste, ki so za začetek dopotovali z vsega 11 igralci. Gostitelji so povedli že v 3. minuli, ko gostujoči vratar ni mogel zadržati močnega in natančnega strela Holcška z roba kazenskega prostora. Drugi zadetek je po napaki gostov in indirektnem strelu s 5 m dosegel Kern, na 3:0 pa je z lepim zadetkom povišal Buovski. Le-ta je v prvem napadu v drugem delu podal Holešku pri četrtem golu, petega pa je znova dosegel sam po asistenci Žibrcta. Gostje so poraz ublažili v zadnji minuti, ko so se zadetku neizmerno veselili. Omeniti velja, da bi bila zmaga igralcev trenerja Rogliča lahko še višja, saj so imeli vrsto priložnosti, Žibret pa je zastreljal tudi 11-metrovko. S.F. Neučinkovitost in slabo sojenje Nafta-ORIA Rudar 1:0 (0:0). Lendava, stadion Nafte, gledalcev 500, sodnik Novarlič (Maribor). Strelce: Rob (68. minuta). Nafta: Dimani, Serjaš, Bukovec, Novak, Baša, Drvarič, Pal, Šabjan, Herceg, Hranilovič, Rob. ORI A Rudar: Mudrinič, Tomše, Florjane, Rižner, Štok, Zaimovič, Sotenšek, Guna (Škofca, Izgoršck), Žlak, Breznikar, Jesih. Trboveljčani so tudi v Lendavi zaigrali zelo dobro in si pripravili vrsto priložnosti, toda Žlak (prečka), Zaimovič, Jesih in Sotenšek iz ugodnih položajev niso znali zadeti. Poleg legajc bil na strani domačih še sodnik, kije Nafti podaril najstrožjo kazen. Prekršek Florjanca je bil namreč meter pred kazenskim prostorom. Za nameček je trboveljskega branilca le nekaj trenutkov kasneje zaradi ponovnega prekrška predčasno poslal v slačilnico. S.F. Slab začetek Litij anov Korotan Italiana - Litija 1:0 Miren pri Gorici, igrišče in vreme primerno za igro, gledalcev 150, sodnik Bohinc (Škofja Loka). Korotan Italiana: Pcrtant, Lozar, Krofič, Špacapan, Gerbec, Dovžak, Danevčič, Kanalec, Garbari, Vetrih, Peršič. Litija: G: Grošelj, Felc, Ocepek, Props, Horžen, Zajc, Martič, Barbck, Golnar (Jarm), Begič (Malis), Poglajen. V dobri nogometni igri 1. kola 3.SNL so bili v 1. polčasu boljši Lilijani, v 2. pa domači, katerim je v 75. minuti uspelo doseči tudi edini zadetek. Litijanom se je priložnost za izenačenje ponudila v zadnji minuti, ko je bil Barbek sam pred vratarjem, vendar mu le-tega ni uspelo premagati. Še najboljši pri Litijanihje bil njihov vratar Primož Grošelj. S.K. V znaku Agatiča Svoboda - Renče 2:0 Kisovec, igrišče Svobode, gledalcev 350, sodnik Eling (Kranj). Strelec: Agatič v 65. in v 67. minuti. Svoboda: Kurež, Gobove, Karamarkovič, Gošte, Uranič, Račič, Zakonjšek, Vrtačnik, Vozelj, Agatič, Trdin. Renče: Trampuž, Mušič, Grgič, Vodopivec,Ilirjan, Jogan, Fabjan, Torkar, Sulič, Kavčič, Hočevar. V uvodni tekmi 3. lige zahod so Kisovčani dosegli lep uspeh, premagali so dobre goste iz Renč. V prvem delu je bila igra enakovredna. Svoboda je imela nekaj priložnosti, ki pa jih ni izkoristila. V drugem delu pa so domači nadigrali goste ter dosegli dva gola. Prvi gol je dosegel prejšnji igralec Rudarja, danes pa najboljši strelec Svobode, Stipe Agatič. Preigral je obrambo gostov z vratarjem na čelu ter rutinirano potisnil žogo v mrežo, za kar je požel aplavz danes številnih gledalcev. Že 2 minuti pozneje je isti igralec ušel obrambi gostov ter se sam znašel pred vratarjem, ki ga je nepravilno zaustavil. Sodnikje pokazal na belo točko, zanesljivi izvajalec je bil Agatič. J.M. ROKOMET Prijateljska tekma Trebnje - Zagorje 23:24 (12:10) Trebnje, dvorana OŠ, gledalcev 30, sodnika Urbančič in llnikar (Trebnje). Trebnje: Novak, Ojsteršek, Kotar 2, Višček 4, Strajnar 2, Longar 1, Gerden 1, Šavrič 8, Barle 1, Zarabec 4, Erjavec. Zagorje: Šuštar, R. Ule 4, Žibret 5, A. Ule 4, Lipovšek 5, Fabjan 1, Tauš 4, Oblak 3. Nepopolna ekipa Zagorjanov je v prvi tekmi za trening zmagali v Trebnjem. Pohvalo za dobro igro zasluži letošnja zagorska okrepitev Bojan Oblak. S.F. , POZOR ' <23QGKDg9 ClXD CÌ3QQ9 Tudi letos so policisti skupaj s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vložili veliko truda, da bi zagotovili šolarjem, predvsem prvošolcem, varno pot pri hoji v šolo. Seveda pri tem največjo vlogo odigrajo starši, katerim priporočamo, da prvošolčka vsaj prvih nekaj dni vodijo v šolo po isti poti in ga opozarjajo na nevarnosti, ki prežijo nanj. Pri tem naj upoštevajo navodila iz načrta varne poti v šolo, ki bo obrazložen staršem prvi šolski dan. Starše opozarjamo, da otrok, ki jih vozijo v šolo z avtomobilom, ne odlagajo sredi vozišča, kajti to je lahko zelo nevarno. Priporočamo tudi nakup čim svetlejših in hitro opaznih oblačil ter obvezno nošenje mmene rute za prvošolce. Prepovedana je vožnja s kolesi ali mopedi v šolo. Zadnje opozorilo velja za vse udeležence v cestnem prometu, predvsem za voznike: spoštujte prometne predpise in signalizacijo ter pred prehodi za pešce pokažite vsaj malo kulture. Ustavite šolarjem, da lahko varno in brez strahu prečkajo cesto na poti v šolo. saj je med njimi lahko tudi vaš otrok. G. N. Promet 18. avgusta oh 12.30 uri je M.J. iz. Litije vozil osebni avto po magistralni cesti iz Ljubljane proti Litiji. V Sp. Hotiču gaje v desnem ovinku zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati in je bočno zdrsel na nasprotni pas ceste ter trčil v tovornjak. M.J. seje hudo telesno poškodoval in odpeljali so ga v UKC Ljubljana. 20. avgusta ob 5.55 uri je Z.J. iz Laškega vozil jugo iz Rudnika proti Riklovemmostu v Hrastniku. Na Cesti 1. maja je na prehodu za pešce zbil O.M. iz Hrastnika. Kljub zdravniški pomoči je O.M. za posledicami poškodb umrl. 24. avgusta ob 13.55 uri je voznik kolesa z motorjem B.E. vozil po pešpoti od trgovine Miš maš proti Grbinski cesti v Litiji, kjer je izsilil prednost vozniku osebnega vozila L.J. V trčenju sta se voznik in sopotnik na kolesu z motorjem S.A. hudo telesno poškodovala. Oba sta državljana BiH, vozila sta brez vozniškega dovoljenja in brez varnostnih čelad. Naredila sta škode za 200 tisoč tolarjev. 24. avgusta ob 20.35 uri je P.B. iz Marnega vozil škodo od steklarne proti Riklovem mostu, kjer je zavil proti Dolu. Zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola, je s sprednjim levim delom vozila najprej oplazil juga last J.S. iz Hrastnika ter nato trčil v olia, katerega je vozil R.Z. iz Hrastnika. Po trčenju seje vozilo P.B. prevrnilo na bok. Sopotnik v vozilu P.B.. R.M. sije poškodoval nogo. na vozilih je nastala velika materialna škoda. 26. avgusta ob 10.05 uri je D.F. iz Trbovelj vozil osebni avto iz Litije proti Ljubljani. V levem nepreglednem ovinku pred zapornicami v Gorenjem logu je zapeljal levo in trčil v tovornjak in nato še v osebno vozilo. D.F. je na kraju podlegel posledicam nezgode. 27. avgusta ob 14.45 uri je v Potoški vasi L.F. vozil kosilnico po sredini vozišča. Nasproti mu je z veliko hitrostjo pripeljal I.T. s kolesom z motorjem in z nogo udaril ob rob kosilnice. Hudo sije poškodoval nogo in odpeljali so ga v ljubljanski klinični center. 27. avgusta ob 15.10 uri je voznica R.B. vozila od Zagoija proti Medijskim toplicam. Pri kmetijski zadrugi na Izlakah je zapeljala na levo stran vozišča in trčila v voznika D.M. Nastalo je škode za 200 tisoč tolarjev. 27. avgusta oh 17.30 uri je voznik tovornega vozila R.H. iz Ljubljane vozil od Zagorja proti Litiji. V nepreglednem ovinku je začel prehitevati traktor, nasproti je pripeljala voznica B.D. iz Zagorja. Kljub zaviranju je voznica trčila v tovornjak. Telesnih poškodb ni bilo, škoda znaša 70 tisočakov. 29. avgusta ob 21. uri je voznica Ž.D. peljala od Partizanskega vrha proti Čebinam. Med potjoje na cesto skočila srna. Da bi preprečila trčenje, se je umaknila levo in zapeljala s ceste. Po 300 metrih vožnje in prevračanja po pobočju je bilo vozilo popolnoma uničeno. Voznico je med prevračanjem vrglo iz vozila, na srečo se ni poškodovala. Kradejo kot srake V noči na 20. avgust je iz osebnega vozila Z 101 neznanec ukradel akumulator. Osumljenih je že nekaj oseb, sodišče bo določilo pravega krivca. V noči na 22. avgust je v Potoški vasi izginilo motorno kolo APN 6 last H.G. iz Trbovelj. Moped so našli in vrnili lastniku, storilec pa se bo znašel na sodišču. V prostore OŠ Tone Okrogar v Zagorju je neznanec vlomil 26. avgusta v nočnem času ter odnesel video rekorder in nekaj ključev. Iz stoenke last R.I.. ki je imel svoje vozilo parkirano pred zdravstvenim domom v Zagorju, je neznanec ukradel oba sprednja žarometa. V Litiji že nekaj časa izginjajo gorska kolesa neznano kam. Tako jih jc tudi te dni izginilo nekaj. In sicer jc neznanec v noči na 19. avgust v bloku na Majstrovi 16 vlomil v nekaj kleti in ukradel tri gorska kolesa. V noči na 30. avgust so izpod stopnišča bloka na Bartlovi 3 v Šmartnem izginili dve gorski kolesi. Hrastniške policiste jc vodja strelske družine Ernest Draksler Dol R.B. 20. avgusta obvestil, da je neznanec vlomil v leseno barako pri strelišču ter odnesel pet odej in tri glušnike. Za storilcem, ki bo odslej mirno spal z glušnikl in petimi odejami, policisti še poizvedujejo. A.Š. iz Hrastnika je prijavil tatvino 50. tisočakov, ki mu jih je neznanec sunil iz omare v sobi samskega doma. Medved na cesti Na magistralni cesti Zagorje -Litija na odseku v Maljaku so 27. avgusta okoli 3. ure zjutraj opazili srednje velikega medveda, ki seje sprehajal po robu vozišča v smeri proti Litiji. Domnevajo da jc preplašena žival zašla v naše gozdove iz južnih krajev bivše Jugoslavije, kjer poteka vojna. Raketa na dvorišču Protitočna raketa, ki so jo 24. avgusta okoli 22.30 ure izstrelili iz Tep nad Litijo, je poškodovala vrtno mizo na dvorišču stanovanjske hiše last R.P. iz Gradiških laz. Na srečoje škode le za 7 tisočakov. Aufbiks til Kaj vse si ljudje ne zmislijo. M.I. seje 26. avgusta na Logu Ä v Hrastniku zapičil v otroke in jim grozil, da jih bo pobil. Seveda ni šepetal in njegovi bolni kriki so prišli na uho tudi možem postave. Možakar se bo posvetoval s sodnikom za prekrške - bomo videli, če bo tudi nanj vpil. Očitno sta H.s. in S.S. 23. avgusta v stanovanju na Cesti dh 1. maja pretiravala. S svojim glasnim početjem sta prav prisilila nekaj sosedov, da so poiskali primerno pomoč. Imamo predlog zanju: Make Love Not Ware. d; V Zagorju so se na Ulici talcev preteklo soboto spoprijeli Ä zaradi nasada indijske konoplje. Najbolj razborita sta bila K.H. in H.A. Predlog za laute: če nimajo bolj pametnega dela. naj gredo vprašat okoliške kmete, če imajo kakšno delo zanje. Sadili očitno znajo. Ni hudič, da se bodo naučili kidati tudi gnoj. j).. V okolici bazena v Zagorju sta 29. avgusta uprizorila JL nekakšen zasebni rally pijana R.S. in Ž.R. Seveda so ju odpeljali na rally progo 3 krat 4 metre, kjer sta se lahko po mili volji izživljala do treznega stanja. JR V Trbovljah na Žabjeku je L.F. v stanovanju iz čistega miru lopnil prijatelja S.F. Ta pa jc tudi iz čistega miru vzel desko in z njo večkrat lopnil zgoraj napisanega prijatelja. Deska je ostala nepoškodovana. KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. pos/ova/nfca AfEDIiA V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve. NA ZALOGI JE ŽE JESENSKA OBUTEV PO UGODNIH CENAH: - ženski salonerji od 2.500 SIT dalje - moški čevlji od 2.900 SIT dalje - šolske torbe od 2.320 SIT dalje - šolske copate od 400 SIT dalje NUDIMQ VAM MpŽNOST PLAČILA NA CEKE: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI CEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. TELEFON: 0601/73 696 VABLJENI! Kisovec Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.:fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/881 338 Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke, - ITISONI širine 2 in 4m - TOPLI PODI širine 2,3 in 4m - BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino - pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga - prodaja zaves proizvajalca VELANA in šivanje po naročilu - karnise - OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1301 SC0RPI0N CeSHRASTNÌK45’ ££0 V mesecu SEPTEMBRU na vse izdelke program kvalitetne proizvodne znamke (mANUGL6(Q ^m/waSr1’ GIMNASIUM srajce - NO RT POLE ETNIC JEANS raznovrstnih barv in modelov program ELEGANCA: - moške obleke - sakoji - hlače - modni dodatki Pri nakupu nad 6.000 SIT dobi stranka NAKUPOVALNO KARTICO našega podjetja, ki omogoča stalni 10% popust za vse naše izdelke. ODPRTO: od 9.00 -12.00 in od 16.00 -19.00, sobota 9.00 -13.00. .•k*:? gorenjeservis d.o.o. SE Trbovlje, Opekarna 2 telefon 22 277, telefax 26 174 ŠIROKA PONUDBA IZDELKOV: gospodinjski aparati, barvni televizorji, satelitski sprejemni sistemi klimatizerji - klima naprave alarmni sistemi za varovanje objektov, plinske peči za ogrevanje in bojlerji originalni rezervni deli gorenje 24 MESEČNA GARANCIJA za nakup bele tehnike in televizorjev TEMPO UGODNI PLAČILNI POGOJI: gotovinski popust brezobrestno plačilo na 4 obroke s čeki možen nakup na 6 obrokov PRODAJA NA ZAKUP - TEMPO omogoča mesečno odplačevanje M7TW3J J na dve leti, takojšnjo uporabo SSSiBs&y izdelka, brezplačno vzdrževanje ves čas zakupa AKCIJSKA PRODAJA: pralni stroji že od 43.200 SIT dalje televizorji s teletekstom že od 39.996 SIT dalje Pridite in se prepričajte v SERVIS GORENJE na Opekamo 2 (za hotelom in pomarančo) v Trbovljah. Banka Zasavje d.d. Trbovlje ja za kratkoročno vezave depozite spet zvišala obrestne mere in sicer: ■ od sedanjih 6% za enomesečne depozite na 8% - od sedanjih 8% in 9% za trimesečne depozite na novih 9% in 10% Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka ki dela z ljudmi - za ljudi. UREDNI$1VO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek................................ mesto.................. postna št............. ulica..................; . . . . telefon.............. datum........................ lastnoročni podpis . . . . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno(ustrezno obkroži) Celje - skladišče D-Per 6/1993 /O Banka Za sa v 111111111 5000006276,29 Trbovlje Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje NOVE VIŠJE REALNE OBRESTNE MERE ZA VEZANE DEPOZITE NAGRADNA IGRA 00003303