PODLISTEK. Naše jeruzalemsko romanje. 3. Cerkev božjega groba. 0 Jeruzalemu iii drugih svetih krajih v Pale•tini sem že marsikaj bral, in tako tudi več ali maiij drugi romarji, saj sino dobili pred leti po Mohorjevi družSii lepo lcnjigo ,Jeruzalemski romar", in pozneje so razni listi opisovali jeruz. romanje, tako tudi naš list (1. 1899). Ko sem se odloftil, iti letos v Jeruzalem, «em si pustil 1. brado rasti, 2. sem natanfineje Študiral razne knjigc o Palestini.. In nesel sem celi Jeruzalem s seboj v glavi. Ampak zgodilo se mi je nekaj čudnega. Razpoznal sem iz daljave Sijon in Oljslco goro, potem pa mi je vse odreklo, kar sem bral in se u&il, vse Je nekam zbezalo, vedel nisem ničesar več. Naj pa bo, sem si mishl. Kjer imamo Msto, bistro studenčnico, se ne brigamo za uraetno napeljano vodo. Knjige, ve se pojdite solit, tu imamo sedaj pred 06mi sami vse in še več, kakor nam ve poveste. Nift ni bolj nadležnegn, kakcr brati m opisovati kraje in nmetnine, katerili citalelj ni videl, Se dobre slike ne more,|o popolnoma nadomostiti tega, da človek sam gleda dotiCni kraj ali umetnino. Vsled tega bi bilo tudi brezpomembno, f.e bi vam sedaj v ,,Gospodarjevem" podlistku — brez slik — natančno opisoval lego Jerazalema in umetnosti njegovHi svetišč. Kakor je bilo že v uvodu omenjeno, je namen teiu vrsticam le ta, podati glavne vtise p r v e g a slovenskega romanja v Jeruzalem. Bilo je v sredo zvečer dne 7. septembra, pred praznikom vojstva Marijinega, ko smo prišli s procesijo v oerkev božjega groba. Za nas je bila to Velika sobota, slovesna kaior še nikoli poprej. Pod mogočno kupolo je zadonela slovenska velikonočna pesem: ,,Zveli6ar gre iz groba . . . aleluja." Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da je odrnevala prvikrat ob božjem grobu in ob jeruzalemskih ulicah slovenska pesem. Nismo priSli v Jeruzalem kot pritiklina kakega drugega naroda, prišli smo kot narod sloveuski, ne kot Kranjci ali Stajerci, ampak Slovenci. Ni bila to kaka politiCna demonstracija, ampak enostavni izraz naše narodne osebujnosti, ki nam je dana po naravi in zajamčena po državni postavi. Vojaki iz naših krajev so nekdaj pomagali Titu razdevati stari Jeruzalem, naši pradedje so se z drugimi fcrŠČanskimi vitezi bojevali ob času križarskih vojsk za osvobojenje Jeruzalema, pa le kot vitozi rimsko-nemškega cesarstva, kot narod še nas Jeruzalem ni videl. Mi smo prišli kot Slovenci prvi poklonit se Onemu, ki je dal apostolom naročilo: ^Pojdite in uCite vse narocle../', in nas so v duhu spremljali vsi, V'\ so ostali doma in kateri vedo eeniti neprecenljiv zaklad Kristusovega evan-« gelija. Naše romanje je bilo tedaj poklon in zahvala ZveliCarju sveta, ki nam je pot, resnica in življenje. To ,je bila prva misel, ki snio jo položili na posvefieni kamen božjega groba. In druga je bila spoznanje naše nevrednosti, stopiti pred Zveličarjev grob, ker so tako slabo v nas vresničeni naiiki njegovi. Tn tretje, kar smo položili na Zvelifiarjev grob, je bila iskrena prošnja, naj bi tudi naS narod vstal k novemu življeiiju in naj bi ostal zvest Onemu, ki je rekel: ,,Kdor hodi za menoj, i.a hodi po temi." V svoje pro^nje in molitve smo pa vklenili tudi tiste naSe zaslepl)ene rojake, lci posnemajo trdovratne Judc, ž njimi vred kri- 6ijo in piŠejo: Nočemo, da bi ta (Kristus) kraljeval nad nami, ki hočejo zatreti med Slovencl krščansko vero, ki ravno iz judovskih virov zajemajo blaio in ga mečejo na krščanskc zastavo, na katero so prisegli pri krstu. Ob božjem grobu nas je navdušeno pozdravil v slovenskem jeziku frančiškan pater Benignos. Snoj kot zastopnik glavnega varihaj svete dežele. in je bil nalašč zato poslan iz Kahire v Egiptu v Jeruzalem. Pripomniti nam je, da so nam je pridružilo tudi nekaj Slovenk iz Aleksandrije, ki sicer niso bile med Številom romarjev. Zahvalil se je za pozdrav tajnik glavnega odbora, g. Kalan. urednik v Ljubljani. Ko smo opravili svojo pobožnost, smo so po skiipinah razšli v svoja gostiSCa, in sicer I. skupina v avstrijsko gostiSče, II. in III. v. IrančiSkanskč- ,,Casa nuova" (Nova hiša), TV. in V. pa v francosko gostišee oo. asumpcionistov. Ta gostišča so velikanske stavbe nalaSč za sprejemanje romarjev. Pri mizi ni bilo nikakSnega razlofika med razredL <;eia skupina — 100 ljudi — smo bili v eni dvorani in bili enako postreženi. Na malo gospojnino smo se zopet zbrali vsi v cerkvi božjega groba, kjer je Ijubljanski knezoSko! imel ganljiv na.novoi1 in slovesno sveto mašo, raed katero so vsi romarji svetnega stanu sprejeli iz Skofovih rok sv. obhajilo. — Božji grob je bil ves 6as našega .jeruzalemskega bivanja dušcvno središče, kamor smo tudi o prostern ftasu radi zahajali. Stavbo cerkve l^ožjega groba in njene umetnosti ne bomo opisovali, omenimo ]e glavna svetišča, ki se nahajajo v tej cerkvi. Do fiasov cesarin KonŠtantina sta bila grob m Kalvarija zasuta, natl grobom je dal cesar Hadnjen postaviti inalikovalsko podobo. KonStantm je dal po- zidati nad božjini grobom prekrasno cerkev, ki je bila posveCena leta 336. To cerkev so leta 614. požgali Peržani, a kmalu potem je znovic pozidal ,,cerkev vstajenja" opat Modest. Leta 637. je pa prišel Jeruzalem v arabske rcke, vendar so pustili Arabci krščanska svetišoa pri lniru. Sele leta 1010. je eerkev nad božjim grobom razdejal egiptovski sultan Hakem. L. 1096. so se začele križarske vojske, 'dne 15. julija 1099. so osvojili križarji Jeruzalem, in naslednja leta, torej po letu 1100 so začeli staviti novo velikansko cerkev, ki bi naj obsegala pod eno streho vsa svetigfta okoli božjega groba. To cerkev so sicer Ietall87. in 1244. zopet opustošili Arabci, vendar se je križarska cerkev v glavnih zidovih ohranila do današnjih časov. Leta 1719. so vso prenovili, leta 1808. pa je pogorela. Takrat so divjale v Evropi francoske vojske in nihče se ni brigal za cerkev sv. groba. Tako so se je pa polotili Grki in jo prenovili, pa tudi skazili častitljivo stavbo. Tako dandanes katoličani za pravo nismo gospodarji v cerkvi božjega groba, ampak razkolni Grki in Rusi; da imamo Se sploh nekaj pravic, se je zahvaliti očelom frančiškanom, zvestim varihom sv. groba, in pa prejšnjim irancoskim vladam. Božji grob so nahaja kot posobna kapelica v prednjem delu cerkve pod velikansko kupolo, na kateri se blišči zlati križ in se od daleč vidi. Grob je seveda vdelan v skalo ali ves obložen z marmornimi plošfiami. Znotraj je dvojni prostor, najprej angelska kapelica 3'4 m dolga in 3 m široka, potem stopimo skozi nizko odprtino v pravo grobno kapolico, ki je le 2 m dolga iii 180 m široka. Kamenita klop, na ka- teri je ležalo Zvclifarjevo truplo, je obložena z marmornimi plošfiami ter služi za oltar, na katerem smemo tudi katolifcani inaševati. Drugo največje svetišče v tej cerkvi je K a 1 v a r i j a , kjer je bil Kristus križan. Grob "Jožeia Arimatejskega, v katerega so položili mrtvega Zveličarja, je bil čisto blizu Kalvarije, ki je bila nekoliko bolj vzviSen skainat grieek. Sedaj je seveda vse zazidano in se gre po stopnicah vkapelo Kalvarija. Tukaj je 10. postaja ki-iževega pota, kjer so Kristusa slekli in mu žole ponujali, na istem mestu so ga razpeli na križ (11. puslaja); na tem raestu je oltar. Nekoliko dalje, za pravo žo v drugi kapeli je oltar, ki oznafiuje mesto, kjer je stal križ Gospodov, na katerem je umrl (XII. poslaja). Oltar je last Armencev, a na njem nihče ne mašuje, ker tukaj je opravil Zveličar sam krvavo daritev. — Poleg oltarja je razpoklina, ki sega globok'o v skalo, nasiala je ob potresu pc Kristusovi smrti. Med tom oltarjem in med prejšnjiiu, kjer je bilo križanje, je oltar žalostne Matere božje. Ona je stala ob križu, in ko so snemali mrtvega Sina s križa, se je vsedla na neko skalo zravenkriža, in so ji ga vnaročje položili (XIII. postaja). Oltarja Matere božje in križanja sta katoliška last. Med drugimi svetiSči v cerkvi božjega groba nmenimo še kapeiico, kjer je našla Helena sv. križ, Helenino kapelo, kapelo, kjer se je prikazal Gospod po vstajenju svoji materi; v isti kapeli se hrani steber bičanja. JDaJje ?rthodnJiC.)