ZRUŠENE IN ZASUTE ŽELJE
OSVETLITEV DOGOOKOV V POUU AVGUSTA LETOS, KO SO PORUŠILI SE NEDOGRAJENO HIŠO PETRA JAMŠKA - DVE RESNICI ENA LAŽ - KRIVCI SO, VENDAR JIHNIN1KJER
EDINA RESITEV -GMDITI
Petia Jamška sem našel tam, kjer je še pred tedni stala njegova hiša -črna gradnja. Bflo je tam tudi več drugih Ijudi. Niso vpili in grozili, bili so tihi, morda nemi nad tem, kaj se je zgodilo. Peter je bil zelo neza-upjjiv. Ni in ni mogel verjeti, da bi rad le podrobneje zvedel, kaj se je zgodilo. Kasneje je privolil in ustre-gel prošnji, da mi pove stvari, ki so se vlekle že nekaj let nazaj.
Nsk: Kako sta se z ženo odločila za gradnjo?
Jamšek: Po poroki sem živel pri ženinih staiših. Nismo se razumeli in razmere so postajaie navzdržne. Bilo je vse več prepirov, nekajkrat zelo grobih. Zato sem se odločil, da sku-paj z otrokom odidem k svojim stai-sem. Tudi tukaj nisem našel miru, ker je žena vzela otroka k sebi. Bil sem nemiren in nestrpen, biez njiju nisem mogel živeti. Edino, kai je ostalo, je bilo to, da se ponovnc vrnem. To sem tudi storil. Vsa priza-devarga so bila zaman. Miru ni bilo in vse skupaj je postalo tako koč-; ljivo, da sva se z ženo skoraj ločila.
Nsk: Žena je bila takrat že skoraj dve leti zaposlena v Papirnici Vevče - zakaj ni zaprosila za stanovanje?
Jamšek: To je storila. V tovarni, ki ima že tako nemajhne probleme
glede stanovanj, je bilo veliko delav-cev, ki so delali že po več let. Zato je bilo upravičeno pričakovati odgo-voi, da v naslednjem daljšem ob-dobju žal ne more priti na visto. Tako nama je ostala zadnja možnost - graditi hišo na zemlji, ki sem jo podedoval od očeta.
Nsk: Ali ste že pred začetkom gradnje vedeli, da imate zemljišče v tako imenovanem zelenem pasu kjer nihče ne more graditi?
Jamšek: Vedel sem. Pred gradnjo sem odfel na občino, kjer so mi po-vedali, da ni moč graditi. Kasneje sem šel k predsedniku Mačku in ga prosil, če mi lahko mojo parcelo za-menja za zazid(jivo. Predsednik Ma-ček mi je predlagal, naj kupim mon-tažno hišo v Zalogu - take so takrat v vedjem številu gradili. Stala je dva-najst starih milijonov. To je bilo to-liko, da v nobenem primeru ne bi uspel zbrati. Zato sem predsedniku Mačku povedal, da sem prisiljen gra-diti in da bom to tudi storil.
Nsk: Kaj vam je na vaše besede odgovoril predsednik Maček?
Jamšek: Povedal je, da bodo ob takšnem postopku nastale težave. Iskal sem rešitev. Ni in ni ie bilo. Navsezadnje mi je ostalo le eno. Giaditi.
Nsk: Ali ste na občini zaprosili za gradbeno dovoljenje?
Jamšek: Za gradbeno dovoljenje sem zaprosil velikokrat. Odgovorov ni bilo vedno, kadai pa so bili, je bilo v njih poudarjeno, da je to ze-leni pas in ni mogoče graditi. Ostalo je upanje. Vendar - to je bilo moč-no, močnejše od bojazni.
Nsk: Kdaj točno ste začeli gra-diti?
Jamšek: Leta 1969. Že nekaj me-
secev kasneje so me poklicali na upravo inšpekcijskih služb. Zaradi črne gradnje. Inšpektorju Krai\jcu sem povedal, v kakšnih težkih raz-merah živim. Dejal mi je, da z grad-njo ni tnogoče nadaljevati, ker je proti zakonom.
Nsk: Nekaj ste imeli vendar že zgrajenega.
JamSek: Da, imel sem narejene temelje in obodne stene. Tudi in-špektorju Kianjcu sem povedal, da moram nadaljevati in si ustvariti dom. To ni bil znak trmoglavosti. Bil sem prisiljen. Kei sem s svojim Jelom prekršil zakonska določila, me je sodnik za prekrške kaznoval z denarno kazngo.
Nsk: Vedeli ste, kaj delate in tudi to, da je vaš postopek nezakonit. Zakaj ste nadaljevali?
Jamšek: Ne razumete me. To je bila agonija. Neizmerna želja, da si postavim dom, zagotovim mirno živ-ljenje in ohranim družino, Vedno sem bil pošten, morda včasih nagle jeze. Sicer pa, saj veste, kaj so fan-tovska leta. Clovek se umiri. Sko-rajda je razpadla zakonska zveza, verjetno bi bil tudi ob otioka. To pa sta bili dve stvari, ki jih nisem mogel izgubiti. In zakaj res ne tazumete, da že to lahko človeka spravi v obup.
Nsk: Omenili ste, da vam je neki prijatelj obflubil pomod, češ da po-zna nekoga na občini, ki bi vam bil
pripravljen pomagati, če tnu proda-ste 500 kvadrattiih metrov svoje par-cele.
Jamšek: Privolil sem, saj sem krvavo potreboval denar. Izkazalo pa se je, da domnevni znanec z obči-ne ne more pomagati. Vzrokov ne vem. Prijatelju sem kljub temu pro-dal del svoje parcele. Vedel je, da ni zazidljiva. Zmenila sva se tudi, da lahko prodano zem|jo dobim ozi-roma kupim za dvaktatno ceno.
Nsk: Potem, ko ste dobili denai, ste verjetno gradili naprej. Menite, da so pristojne službe vseskozi ve-dele, da kljub prepovedi gradite?
Jamšek: Kupil sem gradbeni ma-terial. Gradil nekaj časa nisem. Gle-de pristojnih služb pa mislim, da so vedele, ali pa bi vsaj morale vedeti. Naj omenim, da se nisem sam boje-val za gradbeno dovoljenje. Pri tem mi je pomagala tudi mama, saj je večkrat odšla na občino. Starši so mi tudi flnančno pomagali, zato so se bali, da ne bi prišlo do tega, kar se je zgodilo.
Nsk: Kako so stvari potekale na-prej?
Jamšek: Novo upanje se je kmalu pojavilo. Bilo je pred 30. obletnico dneva ustaje. Takrat so v Zajčji do-bravi pripravljali veliko slovesnost. Zato so želeli razširiti in asfaltiiati tudi cesto. Lastnike zemlje, čez ka-tero teže cesta, so občinski možje prosili, naj jo odstopijo. Nekateri so bili za to, drugi ne. Naša družina se je nazadnje odločila, da odstopi zemljo, če dobimo gradbeno do-voljenje. Moja mama je to povedala piedsedniku Mačku. Dejal ji je, da ve, da gradim. Zatrdil je, da lahko nadaljujem — pod pogojem, da zemfle ne bom prodajal naprej. To pa sem že storil, ne da bi mama ve-¦ dela.
Nsk: Ste torq do letošnjega leta nemoteno nadaljevali z gradnjo?
JamSek: Nemoteno ne, a večjih preprek ni bilo. Se vedno smo pto-sili za gradbeno dovoljenje, žal vselej brez uspeha.
Nsk: Kdaj ste zvedeli, da vam bodo rušili?
Jamšek: Letos, ko so meponov-no klicali k inšpektoiju Kianjcu. Ob tem so mi dejali, da moram prene-hati graditi. To pa sem storil že prej na zahtevo predsednika Mačka.
Nsk: Kako ste dobili to zahtevo?
Jamšek: Prišli so delavci milice in zahtevali, da preneham graditi. Za-grozili so mi, da bodo drugače že naslednji dan razstrelili to, kar sem zgtadil.
Nsk: To je bilo resno opozorilo. Ste še naprej iskali možnosti, da ic-šite tisto, kar se ni dalo rešiti?
Jamšek: Od inšpektorja Kranjca sem dobil odločbo o rušenju. Žena se je zato napotila k njemu in ga prosila za pomoč. Obljubil ji je, da je priprav(jen pomagati. Kasneje je ves postopek prevzela občina. Po-
moč inšpektorja Kranjca ni priSa. Žena je ohiskala tudi predsednika Mačka. Ob tem ga je spominila na dana obljubo materi. Zanikal je. Predsednik ji je svetoval, da bi obči-na odkupila moje zemljišče in mi piodala zazidljivo parcelo. Morali pa
tem se dmgi člani gotovo ne bi stri-njali. To je bilo neizvedljivo. Tudi cena je bib prenizka. Za nakup nove . parcele bi moral plačati skoraj štiri-krat več za kvadratni metei.
Nsk: Iz pogovoia je moč razbrati, da je velikokrat piosila žena. Zakaj ste poJUjali njo in niste hodili sami?
Jamšek: Vse to je bfla živčna voj-na. Preprosto sem se bal, da se v koč(jivih trenutkih ne bi uspel ob-vladati In bi tako pokopal se tisto upanje, ki sem ga gojil v sebi.
Nsk: Kako so se Vtstili dogodki nekaj dni pred rušenjem.
Jamfek: Odločbo o rufenju sem dobil nekaj dni pred izvršitvijo. Mo-ram povedati, da je piedsednik Ma-ček že julija meseca dejal ženi, naj sam začnem z rušenjem in da mate-rial lahko odpeljem na ponujeno parcelo, ki naj bi jo zamenjali za našo.
Nsk: Kako ste se odločili?
Jamšek: V kletne prostore sem se že vselil, pa tudi sicer nisem mogel začeti podirati tega, kar sem zgradil sam. Verjemite, podiiati svojega truda in želja nisem in nisem mogel.
Nsk: Na dan, ko so vam podrli še nedograjeno hišo, torej pred nekaj tedni, se je verjetno dogajalo marsi-kaj.
Jamšek: Bilo je težko, hudo in mučno. Prišli so delavci podjetja Snaga in miličniki postaje milice Po- . lje. Le-ti so zahtevali, da se izseliva. Bil sem zbegan. Žena ni hotela za-pustiti kletnih prostorov. Dejal sem, da me lahko tudi zaprejo, vendai žene nisem mogel pregovoriti. Ve-dela sva, da se bova povrnila v teža-ve izpred let, če nama porušijo to, kar nama je pomenilo vse. Upanjf pa je splahnevalo. Resničnost j' cedalje bolj oklepala prizorišfie.
Nsk: Kaj ste kljub temu storili?
Jamšek: Nič nisem mogel. Milič-niki so mi svetovali, naj pregovorim ženo, kei oni ne željjo uporabiti sile. Nisem uspel. Kasneje sta prišli so-cialni delavki in ženo odpetjali. Sam pa sem se še zadnjič namenU k pred-sedniku Mačku. Na poti tja sva se srečala z ženo. Odšfa sva skupaj. Predsednika nisva uspela dobiti ta-koj. Nazadnje najuje sprejel.
Nsk: Kaj se je dogajalo pri pred-sedniku Mačku?
Jamšek: Povedal mi je, da je bilo to, kar sem delal, nezakonito. Hkra-ti me je vprašal, zakaj nisem zapo-slen.
Nsk: Niste zaposleni? Kako to?
JamJek: Moral sem vračati usluge zidaijem, ki so mi pomagali pri grad-nji. To mi je onetnogočalo redno za-poslitev.
Nsk: To ste veijetno povedali tudi predsedniku Mačku. Ste ga na-to prosili, naj vam vendar pomaga?
JamŠek: Vprašal sem ga, če ima srce. Pogovor je bil kratek. Bil sem na koncu z živci. Ženi se moram za-hvaliti za vso tisto mirnost, ki sem jo uspel zbrati. Predsednik mi je namreč povedal nekaj besed, ki jih ne želim ponoviti. Z ženo sva nato odšla. Medtem pa so nama v Polju podirali dom. Ostale so le zrušene in zasute želje.
OBUUB NI BILO
Predsednik Maček se je odzval naši želji, da glede rušenja v Polju pove kaj več, kot tudi nasploh o problemu činih gradenj v nasi obči-ni.
Nsk: Kakšen je po vašem mnenj' osnovni problem črnih gradenj?
Predsednik Maček: Le-te nam tudi onemogočajo predvideni razvoj mesta. Črne gradnje so v nasprotju z zakonodajo, hkrati pa črnograditelji rušijo red, za katerega sta odgovorna občinska in mestna skupščtna oziio-ma njihove službe. V naši občini smo že pred leti sprejeli ostre ukre-pe in ob tem so bile sliižbe zadol-žene storiti vse, da bi preprečili čine gradnje.
Nsk: Dejali ste, da ste že pred leti ostro uktepali. Vendar vemo, da se je število cmih gradenj v zadnjih le-tih močno povečaJo. Kaj so delale pristojne službe in kje so vzioki za današnje stanje?_________
Predsednik Maček: Zaradi po-manjkljive zakonodaje in nizkih sankcu ni bilo moč zatreti črnih gra-denj. Tudi zemljiška politika in to, da je zemlja postala vir špekulacij tei preprodaj, ne da bi za to vedela občina - vse to je stopnjevalo črne gradnje.
Nsk: Katere službe so odgovorne za red glede črnih gradenj?
Predsednik Maček: Mestne inšpekcijske službc. Te so tudi ustavijale črnograditelje in sodniki so jih kaznovali v skladu z zakoni.
Nsk: Kakšen je bil socialni polo-žaj teh ljudi?
Predsednik Maček: Med črnogra-ditelji je velika socialna razlika. Tako gradijo delavci in tudi tisti, ki imajo ,,večje dohodke".
Nsk: Ali je med temi kdo, ki ima vidnejši družbenopolitični položaj?
Predsednik Mačelc: Ne vem, ven-dar socialni položaj nikakor ne more biti merilo. Gre za to, ali bomo na-redili red ali pa bomo podpirali so cialno demagogijo.
Nsk: Prvega julija je bil sprejet nov republiški uibanistični zakon.
diteljem in kakšne možnosti odpira odgovornim službam.
Predsednik Maček: Čmogra-diteljem po novem zakonu ne bo lahko. Službam pa omogoča večje možnosti hitrejšega ukrepanja ter ostrejše kazni. Tudi kazni so višje, saj predvideva zakon kazen od enega milijona starih dinapev in zapor do več mesecev. Sankcije bodo izvajale mestne inšpekcije ob vsej podpori občinskih služb. Povedati moram, da smo ob ukiepih v Ljubljani dobili podpoio tistega dela občanov, ki se zavzema za red in zakonitost.
Nsk: Kakšna je usoda 800 črno-graditeljev v naši občini, ko ste spre-jeli te ukrepe.
Predsednik Madek: Veliko se ne da uraditi. Preverili bomo črne grad-nje in tiste, ki se jih bo dalo legali-zirati, vkljufiiti v dosedanje zazi-dalne načrte. Vse ostale pa boino rušili, če se bo pokazala potreba po novih objektih ali cestah. Črnogra-ditelji v teh primerih ne morejo ra-čunati na odškodnino. Posebnost novega zakona je tudi v tem, da pre-poveduje čmograditelju priključitev vseh komunalnih storitev.
Nsk: Veliko je takih gradite^jev, ki gradijo hiše na svoji zemlji.
Predsednik Maček: Medljudmije zelo razširjeno mnenje, da pač na svoji zemlji lahko veliko delajo -tudi gradijo brez ustreznih dovo-ljenj. Ti ljudje se seveda ne ozirajo na širše družbene potrebe. Gradjjo pa tudi zato, da se izognejo plačilu komunalnega prispevka, ki je v legal-nih gradnjah kar občuten.
Nsk: Verjetno imate več podat-kov o prepovedani gradnji. Kako bi ocenili hiše črnograditeljev, mislim po kvaliteti?
Predsednik Maček: Ugotavljamo, da gre za solidno grajene objekte, večkrat tudi zelo drage. Tako bi marsikdo s tem denarjem lahko do-bil najemniško stanovanje, morda pa tudi kupil montažno hišo v Zalogu.
Nsk: V preteklosti so črne grad-nje zaradi objektivnih vpokov rasle kot gobe po dežju, Najbrž je tako tudi danes. Kaj kanite storiti?
Predsednik Maček: Da, nismo bili dosledm. V prihodnje bomo spošto-vali zakon. Mai naj dopustimo zme-do? Lahko bi imeli tako velike teža-ve, da bi jih bilo težko rešiti.
Nsk: Jamškov primer je sprožil več polemik, razprav. Predsednik Maček, ali ste vedeli, da Jamšek kljub prepovedi gradi?
Predsednik Maček: Vedeli smo. V tej rušitvi, ki je bila nedavno v Pojju, so igrali glavno vlogo zakoni. Bilo je več opozoril, vendar vsa zaman.
Nsk: Peter Jamšek mi je povedal, da je moral prenehati graditi po va-šem ukazu. Je to v vaši pristojnosti?
Predsednik Maček: Je. Bilo pa bi bolje, če bi to storil inšpektor. Ta ob koncih tedna ne spremlja gia-denj. Jamšek pa je večinoma giadil ob sobotah in nedeljah.
Nsk: Jamškovi so vas večkiat pro-sili, da posredujete pri izdaji gradbe-nega dovoljenja. Ob nekem obisku - takrat je potekalo sporazumeva-nje z lastniki zemlje, čez katero ste širili in asfaltirali cesto - ste menda materi Petia Jarnška obljubili, da lahko gradi naprej. Je to res?
Predsednik Maček: Ni bilo nobe-nih obljub, pač pa ponudba za za-menjavo zamljišča, tako da bi obči-na odkupila celotno zemljišče, ki ga poseduje diužina Jamšek. Za kva-dratni tneter smo nameravali plačati od 8 do 10 dinarjev. To smo Jamšku ponudili letos, ko je postalo že zelo sporno, koliko časa bo še stala nje-gova nedograjena hiša - črna grad-nja.
VSEJEBILO P0ZAK0MIH
Predsednika Mačka smo zaprosili, naj pove nekaj podatkov o piošnjah, ki jih je Peter Jamšek ppslal občini. Na pomoč je priskočila JeDca Pečar, tajnica občinske skupščine Moste-Polje. Povedala je, da so prvo proš-njo prejeli že leta 1969. Potem so prošnje prihajale v daljših ali krajših casovnih obdobjih. Na vse Peter Jamšek ni dobil odgovorov. Vedno pa je bilo poudarjeno, da je to zeleni pas, namenjen za rekieacijo in osta-lo. Medtem je tekel tudi inšepkcijski postopek.
Nsk: V formulaciji odločbe o ustanovitvi gradnje je tudi zapisano, da moia Peter Jamšek prenehati z gradnjo, dokler si ne pridobi ustrez-nega lokacijskega dovoljenja. Ali inšpekcijska služba ni vedela, da je to podiočje nezazidljivo in zato ni mogoče dobiti gradbenega dovo-Ijenja?
Predsednik Maček: Ta služba je bila seznanjena s tem.
Nsk: Zakaj potem tako dvolična formulacija, ki vsekakor daje upa-nje?
Predsednik Maček: To je splošna formulacija, ki velja za Jamška in za
"vse druge. Inšpektor je postopal v
skladu s pravili, s katerimi je dolo-čena tudi njegova pristojnost Zato pa se tudi ne sme spuščati v presojo.
Nsk: Inšpekcijska služba je v končni fazi, točneje rečeno po spre-jetju novega tepubliškega zakona, vso zadevo odstopila občini. Kaj ste storili za morebitno prepreditev ru-Šenja?
Predsednik Maček: Občinski upravni oigani so konec meseca juli-ja zaprosili ljubljanski urbanistični zavod kot stiokovno organizacijo, da čimprej ugotovi, ali je gradnja Pe-tra Jamška mogoča. Dobili smo od-govor, da gradnja ni mogoča, ker je v tako imenovanem zelenem pasu. Nato je upravni organ izdal odiok o dovolitvi rušenja, s katero se je izvr-Sila odločba uprave inšpekcijskih služb o odstianitvi nedovoljene gradnje, na stioške graditelja. Na koncu je Jelka Pečai poudaiila, da so pred rušitvjjo hoteli poiskati re?-tev. Ni je bilo.
POKLIČEJO NflS, K0 JE 2E PREPOZNO
Ob zadnjih ttenutkih, tik pied tem, ko so delavci podjetja Snaga začeli rušiti, so poklicali tudi social-ni delavki. Ena od teh je Jelka Vlachy. Povedala je, da je težko de-lati hkrati z zakoni in ljudmi.
Pokličejo nas, ko je že piepozno in takrat lahko le mirimo in prosi-mo, kaj več tako ne moremo. O tež-kih socialnih razmerah Petia Jamška nismo vedeli ničesar.
Nsk: Kaj bo socialna služba ukre-nila v bodoče, da se Jamškova dru-žina ne bo več soočala s tiagedijami, kotjebila zadnja?
Jelka Vlachy: Ni yse v naših ro-kah. Takoj po rufenju smo odšli k ženinim staršem, da so ju vzeli na-zaj; in seveda tudi otroka. Naša so-cialna služba bo dala tudi priporo čila za stanovanje, kai bo storila tudi krajevna skupnost Polje. V bo-doče bomo spremljali to dmžino. Potrebno ji je namieč humano po-magati, da si pridobi primerno sta-novanje in se tako reši težav.
Nsk: Po vašem mnenju ali pa po človeSki plati - kaj in kako bi se morali ravnati ljudje, da do takih tragedij ne bi priŠlo?
Jelka Vlachy: Obračati bi se mo-rali na krajevno skupnost, delovne organizacije in vse druge pristojne službe. Obveščenost o novih zako-
nih, ukiepih in tudi o tem, kje ljudje lahko grade in kje ne, bi morala biti večja. Rušenja se bodo nadaljevala, dotder ljudje ne bodo osveščeni, kaj smqo in kaj ne. Povedala bi rada tudi to, da možje često pošiljajo v boj svoje žene, noseče ali ne. Ne vem, kako to. Morda so bolj vztraj-ne.
KRIVCEV NI, VENDAB S0
Primei Petra Jamška lahko služi za zgled vsem, ki bodo na nezakonit način skušali priti do takšnih ali drugačnih objektov. Vendar mo-ralna odgovornost ostane, ostane odgovornost po tisti človeJki plati, ki jo tolikokrat omenjamo in še več-krat ugotavljamo, da je sploh ni. Za-kone je treba spoštovati. Vsi jih mo-ramo. Žal pa vedno in povsod ni tako.
V Polju, kjer je še pred tremi tedni rasel na nezakonit način nov dom, so zdaj le ruševine, zasute s peskom. Jamsku se je ob tem veliko podrlo. Rane se ne zaceltfo čez noč in tudi zamere oslanejo. Morda bi človek od doslednosti, ki naj bi bila in je ni, stisnil zobe ter piiznal - žal ni uspelo. Doslednosti ni - tudi pri črnih gradnjah ne.
Iskati pravega krivca je težko. Ljudje smo pač taki, da smo neradi krivi. Ob dogodku y Polju se po-stavlja vrsta vprašanj, na katere ni odgovorov. Toda resnica je. Zakaj so pristojne službe oklevale skoraj tri leta, zakaj so mu dajale upanje in tudi možnost graditve? Mar imajo te službe res toliko dela, mar je res, da je vsa administracija počasna kot
napol mrtev polž. Za tragedijo v Po-lju ni kiiv samo Peter Jamšek -počastnost, birokratizem, mono-polnost in samovojjnost služb, ki se ukvaijajo z izdajanji gradbenih do-voljenj in drugim? Vse to ima tudi pri tem dogodku negativne posle-dice. Zanimivo je tudi to, da so-cialna služba o velikih težavah, s ka-terimi se je soočala Jamškova dru-žina, ni vedela ničesar. Ukiepali in pomagali bodo lahko zdaj, ko je družinska tragedija končana.
Peter Jamšek je brez doma. Pri črnograditejjih ne gre vedno za to, kako na čimlažji način priti do stre-he nad glavo. Večkiat je to prepro-sto nuja in potreba. V vseh delovnih oiganizacijah v občini imajo številne piošnje za stanovanja. Koliko pa je tistih, ki so mladi in si niti ne upajo prositi za to, ker so v delovni organi-zaciji moida le leto, dve.
Napake so povsod, zato se je po-tiebno bojevati, opozarjati nanje, javno, odkrito; in krivce kaznovati. Tudi to, kar se je zgodilo v Polju, se ne bi smelo zgoditi letos; pač pa pred dvema letoma, ko si je Jamšek izkopal jamo za hišo. Takiat bi mu jo morali zasuti.
S Petiom Jamškom sva se dolgo pogovarjala. Odfcl sem, ko je bilo le pozno. Jamškova, utrujena od do-godkov zadnjih dni, sta se odpravila spat na posteljo v kuhinji, kamot so ju sprejeli ženini starši.
Njun štiriletni sin pa je legel poleg
njiju na tla na napinnjeno blazino.
Jutri jih je namrec čakal nov dan.
Ne vesel, kot že tolikokiat poprej.
Razgovor vodil
inzapisal
MARJAN ROGELJ