Leto V. TRST, v soboto dne IO. novembra 1900. Štev. 31. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in npravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro St. 11, II. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. "»S Kedaj bo konec te igre? Slovan, stresi raz sebe te otročaje in pokaži svojo moč!! — Jezična Polonca. XVIII. Zdej nej pa še kdo reče, de je v, Iblan'kej Slovencev; nobenega ni, de botc ^ vedli. Ce ne verjamite, pa pejte pogledat na tisto hišo, k'ji pravijo, de je »justična palača,« bote pa vidli, de ni nobenega Slovenca v Iblan. Vsa je v fanah al za- J i stavah — namreč tista velika hiša — sam slovenska zastave ni nikjer. Zdej saj elovk ve, per čem de je in po čem je žmaht. | Pa tisti slovenske slavnost' v Iblan', k'jih je zdej tolk' vse res? Ni ne, sama laž, same pretveze, de b' potem kdo mislil, de je v Iblan' kej Slovencev. Pa mislite, de so bli tist'Tržačan', k' so iz Trsta peršli, res Slovenci? Ne dejte se no farbat', tud'tist' ni res. Pa pravijo, de imajo slovensko godbo v Iblan'. Sej ni res, sej PODLISTEK. Grajščak Miha. „Po oglasih v ,.Brivcu.", dne 20. oktobra 1900. 1." Grajščak Miha pl. Jezen je sedel ne kega pomladanskega dne žalostne duše in veselega srca v gostilni pri »Lipi« ali pri »Zlatem križu« v Gorici. To je stara narodna gostilna, znana vsakemu Slovencu, ki obiskuje Gorico, v kteri se dobiva vedno dobra in snažna postrežba o poludne in na večer. — Vozniki imajo na razpolago tudi hleve za konje... Ko si je torej naš Miha v ti gostilni privezal svojo žalovito dušo s pošteno domačo kapljico, dal si je prinesti 1/8 1. finega brinjevca, ki ga je kuhal Peter Šmid, žganjekuh v Selcih nad Škofje-loko; liter stane 2 kr. 40 st. borovniče-vec pa 2 kr. 80 st. Trgovci seveda da imajo 10°/o popusta! — — Kmalu se je širil po debelem Mihovem obrazu zadovoljen smeh. Zapalil si je pipo, pljunil 2 ali 3 krat in začel razmišlje- godba iz not igra, kdo je pa še kdaj slišal, de so note slovenske ? Jaz že ne, kak drug pa tud ne. Pa tist' Stajerc', k so se undan s cugam perpeljal' v Iblano, mislite, de so tist'Slovenc' ? Bodite no pametni, k' ni vse skep nič res. Sej še sami ne vedo kaj de so prav za prav, pa čjo potem drug' vedet', de so Slovenc' Stajerc' so pa nič druzga, kakor smo mi Krajnc', k na Kranjskem živimo, in tist' Tržačan', ki v Trstu prebivajo. Slovenc pa ni nobeden. Pa če b' tud bli Slovenc' — ko pa niso! — kaj b'jim pa pomagal' to ? Prov nič ! Pa mislite, de je to slovenski jezik, v katerem pišemo ? Tud'to ni res. To je kranjska špraha, ste zastopil', l'dje božji, kranjska špraha, ne slovenski jezik. Jezik se ugrizne, špraha se pa ne more. Koker imamo Kranjc' svojo kranjsko špraho, glih tako imajo Štajerc' svojo štajersko špraho in tist', ki so okol'. Trsta, tržačansko špraho al' belj po nobelj rečen'terstinarsko špraho. Potem pa čjo tisfldje, k'se štulijo za Slovence, kam naprej prit'. Ce je Ia kej neumnost na svet' tok'je to. Take 1'di b ' moral' naj pred med norce poslat, de b' do ta prave pamet' peršli, de niso Slovenc', ampak kej druzga. Toko pa mislijo, de so Slovane', zato pa nikol' nič ne dosežejo. Ce men' kdo cel dan in celo noč na ušesa trob', de smo Slovenci, k to špraho govorimo jest mu ne verjamem na nobeno vižo. — Ceb'bli Slovenc.' resna svet', b' pa tud' imel' svoje svetnike v nebesih. Pa mi-| slite, de imajo katerega ? Prov nobenega. j vati o svoji bodoči sreči! — Ko ga je pa ravno pod komolcem ena bolha vjedla, | spomnil se je Nežike, svoje Nežike! Sedaj je začel misliti na svojo Nežiko! i — V duhu si je slikal svojo srečo na stran" tega svojega solnca, svoje lune, svoje Neže! — Kako lepo vrejeno stanovanje bo imel! Pohištvo kupi pri Antonu Černigoju, tovarnaju v Solkanu in Gorici; ta mož da ima tudi svojo zalogo v Trstu ; ulica Piazza vecchia št. 1. na desni strani cerkve sv. Petra... Kaj pa ko bi ne bila s tem njegova Nežika zadovoljna? A? Kaj potem! Babe so babe! — Najboljši da skoči on sam do Nežike, do Tista tako ni daleč... — Druzega dne je bil v Trstu ! Da bi se malo okrepčal je šel v krčmo g. Antona Babiča, v ulici S. Marco št. 6. Tu se dobi vedno pristno istrsko črno in palm. črno in belo vino... Ko je dal želodcu, kar je želodčevega je šel h krojaču i. Vičiču, v ulici S. To je po moj' pamet', k'vein, dobro de sem le Kraujica, čist' pro\\ Ce Slovencev ni — in jih tud' ni! — kje bojo pa potem svetnike vzel'? De tist' k' pravijo, de so Slovenc', niso čist' per prav'pamet', se vid' že iz tega, k'svojim otrokom take imena dajejo, k'jih še v pratki ni; sam »Brivčev koledar« jih ima, to pa zato k' tud »Brivec« misli de je Slovenc' pa se zelo mot'. Vzemimo na pergliho le en sam ime, »Janez«. Mislite, de ima »Brive« »Janez«? Kaj še, »Ivan« ima, »Ivan evangelist«, »Ivan Nepomuk«. Kdo je včasih vedel za »Ivana« ! »Johan« smo rekli vsakemu, k večjem' »Janez« n. pr. »kranjski Janez pa gorenjska Mina.« »Jo han«, to se saj lepo sliši, belj za ušesa je pa »Ivan« to je čist' novo, zato pat' ko neumno. Polonca. kuharca v Iblan, per eneh stareh ldeh. £ Stotnik in prostak. Stotnik: (prostaku, kateri je med vajo na lipi stal namesto, da bi šel na stražo:) »Ali niste prisegli zvestobo cesarju na suhem in na vodi.« Prostak: »Da gospod stotnik, prisegel sera zvestobo na suhem in na vodi na lipi pa ne.« Vc Maurizio št. 11. II. nadst. ki dela moške obleke vsake vrste v popolno zadovoljnost! Tu si je dal napraviti lepo, novo črno obleko, da bi se bolj dopadal svoji Neži. — Prisedši v novi obleki k Neži, poljubil jo je, kakor se to prispodobi bogatemu grajščaku... Nežika je postala vsa rdeča ali ne od jeze, ampak od sramežljivosti ,. . To se je jako dopalo našemu grajščaku! »Veš, draga Neža, po kaj sem prišel?« Prišel sem te prašat ali bi šla z menoj k sv. Jakobu. »Prav rada, mi bodeš pokazal slovensko šolo in don Antonija.« Ko sta si ogledala razno, udarita jo po ulici Industria, da bi šla k l.oydu. Koj pod železnim mostom stopita v gostilno k Martinu Marcu na kozarec Vipavca. »Jaz sem menila, da v Trstu ne pijete dobrega vina, to je kaj dobro.« — Marc je vtem prinesel na poskušenje še istersko in dalmatinsko. Mc>ja roža. ...Ni daleč od tukaj. Na koncu vasi Ta krasni, ta čarobni vrtec stoji; Ob vrtecu tem pa potoček šumlja, Podnožje mu umiva vodica hladni. Prekrasen da, čaroben vrtec je ta ! Povsod ,' se enacega najti ne dšl... Vse tukaj dobiš: od zelenili peres Cvetice nedolžne do bujnih dreves. Na klopici mali v vrtecu tem Počiva devica — luč bajna očem... Dan slednji je to vse lepote ta cvet: Tu sama kraljuje ne mara za svet... Tu prvič sem videl jo mimo ko pot Me proč je peljala, ah, deleč od tod ! Ko vzrl sem obličje to milo za hip Se ustavil, obstal sem ko mramornat kip... A zopet zavem se in spregovorim : »Daj dekle, daj cvetko mi nežno v spomin. Dokaz do imel bom, da gledal sem te, Da niso to bile le sanje sladka«.... Se deva približa mi tiho, molči... Nič ustnici krasni ne spregovori... Iz prsij izdere si rožo, v spomin V svet da bi nosil zgubljeni jo sin... Se trese ji roka ko dari mi jo... V obličje mi upira nedolžno oko. . »Ah nočem to rože« proseče velim, »Ti roža mi bodi, jaz tebe želim«... I- Ve Grajščak je obljubil, da ga bo še obiskal in druge pripeljal, samo da bo imel »zmeraj tako dobre vampe« kakor danes. »Bomo videli ali bode Slovenci Slovence podpirali - rekel je Martin.« Ko sta se vračala od Lloyda bilo je solnce na nebu in blato po cesti. — Zavila sta jo mimo sv. Andreja v mesto. Pri Ogrski kroni sta večerjala, potem je Ne-žika šla sama domu. Ko se je Miha drugo jutro dvakrat okoli svoje osi obrnil, videl je nekega »Povža, ki je počasi slinil na svojem slincu! — potem pa je sam ne ve kako naenkrat sedel na svojem najdebelejšem delu — »Kaj ko bi tudi jaz šel med »Povže!« »Kmalu potem je bi! pri Antonu Škerlu, via S. Lazaro st. 6. ki prodaja ameri-kanske slince! Tuje kupil enega slinca (kolo za svojo Neži ko, za se pa ga ni hotel kupiti, ampak je šel k Franu Bed-nkž-u, via Ponte rosso št. 2, kjer si je izbral krasno >Styrio!« (Slinec »Stvria« Raj. (Zvršetck.) Celo hiše razumejo premaknuti, pa ne kakor v Ameriki, ampak tako da vsaka na drug kraj gleda, kakor se komu poljubi. Nekateri mislijo postaviti velik zid okoli trga kakor ga imajo Kitajci okoli svoje dežele, ker nočejo da bi kdo prišel pa jim o napredku slabe nasvete dajal. Ceste in ulice so pa v takem stanji, kakor v nobenem mestu. Ker so prebivalci skoro sami umetniki, imajo tudi imenitne skakalce, ki se na ulici vadijo skakati od kamena do kamena, od skale do skale; zato pa imajo ceste in ulice tako narejene, da nikjer ni gladka, vrh tega pa se radi zibajo kadar z vozom dirjajo kakor za stavo ali samo le, da zamorejo u.netniško na vozu balancirati (v ravnotežji se držati) in kazati da ni mogoče gibčnemu človeku pasti iz voza. Po nekaterih krajih imajo po noči po ulicah svetilnice nažgane, pa tukaj tega ni treba, ker so ljudje toliko modri, da jim same modrosti kar iskre švigajo iz sedeža pameti, ter si tako sami svetijo pot do gostilne, še bolj pa nazaj. Kadar pa luna posije takrat so ljudje zelo žalostni in nečejo iz hiše iti ker so jezni da hoče lunin svit tekmovati z raz-svitlenim njih umom, in ker pri luninem svitu ne bi znali še igle najti. Kadar je kdo na smrt bolan pokličejo z 1 ravnika a le takrat kakdr čaka duša že v grlu —- prepozno, ker pravijo, če Bog ne pomaga bo pa dohtar pomagal. Ce pa kdo umrje, napolni je ljubimec »Povža».) Da pa ne bi razžalil gosp. Frana Čudnega v Ljubijani, naročil si je pri njem eno zlato uro za 10 kron, in pa dva poročna prstena! — in mu poslal nakaznico na »Ljub. kreditno banko« Špitalsko ulico Št. 12. — Nežkin pa svoj slinec je poplačal s denarjem, ki ga je vzel iz »Tržaške posojilnce in hranilnice, registrovane zadruge z omejenim poroštvom v ulici S. Francesco št. 2. kjer se denar podvoji 4 krat prej nego v drugih hranilnicah. Ker pa je »Povž« vedno v nevarnosti, — posebno pa če se ženi, spomnil se je. da je »nepreviden vsak gospodar ki se ne zavaruje! pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Asisicurazioni generali, ki ima 5250000 založnega kapitala!! Raje bi se bil zavaroval pri »Slaviji« a ni dobil oglasa v Brivcu, tato ni vedel za naslov. »Zavaruj si dom in živenje!« zlate besede ! Beseda »dom« ga je pa spomnila se hiša z vsakovrstnim ljudstvom; okolu odra pa se smejejo in šale uganjajo, ker mislijo da bo mrtvec dobre volje postal, ter z veselim srcem ali v pekel ali v nebesa odpotoval. Za mrliča pa zvonijo dva dni, vsaki dan po petkrat eno celo uro ali pa še dalje; mislijo da je mogoče, da se mrlič zbudi in dolgove poravna, katere je zapustil. Tam ljudem je treba le brati in pisati se navaditi pa se že smejo imenovati za dohtarje, profesorje, uradnike itd., tako zelo so modri. Kdor ima več denarja, tisti je bolj pameten in tisii mora tudi enkrat župan biti, ker imajo celo pamet v žepu pri denarju. Sezidali so tudi novo šolo. Starejši ljudje mislijo sami par let v to čudno hišo hoditi, da vidijo kaj se človek notri uči, ker ne verjamejo da bi čovek notri bolj moder postal kakor so že sami. Ce bodo videli da se res zamore človek notri kaj posebno novega naučiti, na pr., kako se zamore še drugače kaj pri sosedu po noči najti, pa bodo pozneje enkrat tudi poskusili svoje otroke tja poslati, in sicer vsaki štirinajsti dan za eno uro. Brati in pisati jim do zdaj ni treba učiti se, ker so dovolj bogati da plačajo svojega jezičnega dohtarja Regrola, ki skoraj vsako tožbo zgubi ker je tako bolj nobel. Tudi na lov grejo radi in nekdo celo kebre iz dreves strelja, da si jih za večerjo skuha, in pa da ne bi delal preveč škode. Ptice pevke posebno radi lovijo in njih jezike jedo, ker mislijo da bodo boljši glas dobili Ker so nekatere hiše zaradi prešte-vilnih njih prebivalcev že pretesne pa tudi da ima vodnjak doma, ki pušča! Zato si je takoj res, — naročil nakoliko centov portlandstkega cementa pri Marinu Lukši na Proseku! — Da bo pa imel za ženitvanjsko gostovanje vsega doma, naročil si je naš Miha kave In olja pri Vekoslavu Pečenku, v ulici Comerciale št. 11. riža in južnega sadja pri Mihi Novaku, v ulici S. Caterina št. 9. butiljke pa pri Jakobu Perhavcu, v ulici Stadion št. 20. držeči se gesla. Svoji k svojim! Tri tedne potem se je oženil! Dva krasna konjička, podkovana novimi pod-kovi, ki jih je Miha kupil v Gorici, V prvi slov. trgovini z železjem, pri Konjedcu in Zajcu, pred nadškofijo št. 5., vlekla sta Miho in Nežo v cerkev, in da pokaže Miha I. daje res naroden, naročil seje na »Slovenko« in na »Slavisches Echo«. Tako so pomagali Brivčevi oglasi, njemu do sreče ! „Povž." poskusijo hiše razširjati, in sicer na ta način, da se vpenjajo ob zidove od znotraj na zunaj; tako dobijo hiše trebuh kakor se vsak lahko prepriča pri nekem Janezu. Ce ne veijamete pa vprašajte Cigančane. Ce ima eden česa preveč se mu kmalo pomaga, da ima manj in zaradi tega tudi manj skrbi, kajti bratsko si delijo, samo le izve se ne, kateri so pomagali delati. Tudi požarno brambo imajo, in kadar se hočejo vaditi gasiti, uvidijo vsakikrat da je vedno najboljše, žejo si gasiti z onim gasilnim orodjem katero se v vsaki gostilui najde. Brivca tudi ne marajo ker se bojijo da jih ne bi vrezni. Rajši se eden drugega ter ena drugo pobrijejo, kar pa nič ne pomaga, ker so vedno preveč kosmati, še celo na jeziku. Brivec! če imač korajžo, pojdi tja in pokaži svojo umetnost, dobiš lahko priznanje. Nekdo pravi da se nikakor ne smejo tujci v te kraje privabiti, ker bi kraj preveč hvalili, in bi vsled tega prebivalci preveč domišljavi in pi-eveč ponosni postali in ne bi več trg v lepem redu imeli. Srajce pa nosijo večjidel po pol leta na sebi, ker se bojijo, da bi se pomazala ali strgala, če bi jo hoteli prevečkrat obleči in s vleči. Da, da res je, tukaj se vsak lahko mnogo koristnega nauči. Povedati ne vem več kako je temu trgu ime, pa kdor hoče ime zvedeti le naj vpraša na Trudnem. Lcng. Kako se pride do bicikla. V Parizu je nekdo zahajal vsako jutro tja, kjer so imeli Francozi bieikliške vaje. Tu je videl na stotine koles slonečih ob zidu. Ko je »gavner« prišel blizu začel je zdihovati »Oh kako veselje more biti na kolesu.« — Bi se rad naučil ? — Še kako rad. — — To je prav lahko. - — Verujem ali. — — Kaj — ali. — — Kaj, ko nimam bicikla. — — Poskusite na mojem. — — Ali ste uljudni. — — Ni treba zahvale, kar usedite se. Saj Vara pomagam. — In počasi se »lisjak« spravi na kolo, pustil se je voditi, zdrsnil je parkrat na tla. — Zopet poskusil sam. — Napravil je par metrov — Vidde — saj gre! Dovolite da stečem par korakov — Lisjak je pritisnil močno pedale in ni ga bilo več nazaj. — »Slovenka« je prinesla v zadnji številki interesanten članek »0 vzgoji V sirotiščih.« Naj navedemo iz njega odlomek, da bodo konpetentni krogi opozorjeni na nezdrave razmere v teh zavodih : »Kako stoji — vsaj pred nekaj leti je bilo tako — v narodnem oziru v nek: dekliški sirotišnici na Slovenskem, naj pričajo ti-!e podatki: V to sirotnišnico dohajajo sami slovenski otroci in to po veliki večini s kmetov, ter je mej 120 in več otroci najti komaj dva nemška; pa vendar je prednica Nemka ter tako tudi več nižjih sester, ki ne znajo nič ali pa le prav malo slovenski. V tej sirotnišnici se pod grehom zaukazuje, da morajo dekleta, tudi mala (!) le nemško govoriti. Ako je katera spregovorila čez dan kako slovensko besedo, mora iti zvečer k sestri prosit odpuščanja. Vse molitve morajo otroci moliti v nemškem jeziku. To pa ne od zmeraj, kajti prejšne slovenske molitve je dala na nemški jezik prestaviti tedanja prednica še le pred kakimi šestimi leti. Ko so nekoč nekatere gojenke, ki so imele rodoljubne stariše ter so že bolj dorasle prišle v zavod, sklenile, da hočejo začeti v zavodu delovati za narodno zavednost in v to svrho zasnovati društvo, je prednica to strogo prepovedala, češ, da bi potem mej gojenkami radi narodnosti nastale razprtije! Res smešno, a še bolj žalostno. Vidimo torej, da redovnice v otrocih | ne goje nobenaga druzega čuta, razun nabožnega, a tudi tega tako nerodno, da 1 morda nikjer ni najti tako malo prave pobožnosti, kakor navadno pri teh dekletih. Podkrepila bi lahko vse, kar sem do-sedaj navedla, z mnogimi slučaji, kakor 'žalostno usodo so imeli in jo imajo še bivši sirotiščne gojenke, a to bi preveč raztegnila te vrstice. PRIDITE V ROJAN. ,,Zarja" priredi v prostorih »Kon-s u m n e g a d r u š v a« , kaj interesantno veselico. — Vstopnina k veselici 20 kr., sedeži 10 kr., k plesu 20 kr., Začetek ob 5 uri pop. — Kedor čuti za svoj narod, naj pride v Rojan, kjer se bodo producirali v petju, ' igri in drugi zabavi, znameniti pevci in igralci. — Torej v Rojan! ¥c V Ljubljani je se megla. Da je v Ljubljani še vedno nezdravo in megleno po ulicah in na javnih shajališčih priča sledeče : Bila je nedelja, v »Zve z d i« je igrala meščanska godba.— Veliko njih — možkili in ženskih je prišlo na promenado. A glej, kakor hitro so zaigrali prvi komad — so takoj nekateri vzeli bombaž iz žepa in mašili si ušesa. Nek Tržačan ki je bil slučajno tam, vpraša g. Kušarja, kaj pomeni ta komedija, ali ljudem v Ljubljani res tako bolijo uše3a ? »Danes igra godba, na željo klerikalne stranke, mi liberalci, ne moremo poslušati klerikalnih glasov« — se odreže. — Drugo nedeljo je igrala ravno ista 1 godba na vrtu Narodnega doma.« Ljudstva polno, a glej ko zaigrajo prvi komad so takoj vlačili nekateri iz žepa I štopo in jo gatili v uho. — Kateri se pa danes mašijo ušesa je prašal »nekdo« pri ' mizi sedečo gospo. — »Ja gasput dons I pa imajo liberalci bando.« — Kaj ne veste.— i Dovolj ! No zdaj pa že vemo, da V beli Ljubljani še vedno »megla« vlada. Megla pa ni zdrava za ušesa. — Klarinet. Naprej „llrdeči prapor". Kristan je postal kar čez noč naj-veči ljubimec »Edinosti.« Se vidi, da je stopilo nekoliko novih mož v odbor!! Predz. j teden je bila kar cela Edinost njemu po-( svečena, kakor Piccolo nedavno temu svojemu Umbertu! — Edinost ne razume j Kristanovih idej : ona trdi vedno da ima , Kristan dušo na jeziku in vraga v kosteh, I ter mu želi — seveda na tihem — da bi I si uže enkrat iztresel dušo iz grla, ktero mu je uže itak lucifer »zakaparil« in se svojim kodrastim repom poklopel. Kristan bi se hotel vspeti celo do lune, ko bi mu Edinost lestve prislonila, ali ona mu vedno to idejo izpodbija, in zakaj bi se Kristan ne jezil, posebno če mu Edinost predbaeiva da je »misijonar svobodne ljubezni«, ko nima ta misijonar prav nič opraviti se »štrajkom na štacijonu!« — Česimo se, kjer nas srbi! — Sicer pa g. Kristan nikar naj ne misli, da promenimo mi naš »Naprej« njemu na voljo, n. pr.: * * * „Naprej „Rdeči prapor", Na štrajk slovenska kri, Za blagor zvani „zapor" Naj Kristan govori!" Kmet je smet! — tega principa ni mogoče izbiti iz glave našemu preljubez- nivemu magistratu; zato je hotel zopet povišati davek kterega hi okoličauski kmet plačeval, i' Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na gira-conto s 4'/.,"/0 obrestova-njem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic n a j k u I a n t n e j e. Borzna naročila. Zavaruj si dom in življenje. Prijatelj imate svoj tlom ? — Ga imam. — Imate družino?- — Dve hčerki. — Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? —r sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250000 z alož. kapitala. Asikuracije so znašale : Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 1896. 66 milijonov 174.000 gld. 1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld. ČUDEN FRAN urar Glavni trg. - ljubljana - Glavni trg, Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago. {{ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pesmi in razne j) o d učne nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo „Slovenke" — Trst. Prodajalnica jestvin Vekoslav Pečenko ulica Commerciale 11. Podružnica ravnotam št. 12. Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani Vekoslav Pečenko, trgovec. OOOGOOOtOOOOOOO „Slavisehes Eclio" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lav r en čič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč. W Časopis vestno zasleduj e slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista. NOVAK MIHA trgovec ulica S. Catarina št. 9. - trst - ulioa S. Catarina št. 9. (Nad 30 let stara firma). Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno. Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj. Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč. Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos. Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom. udani Novak Miha. Prva slovenska trgovina i ž e 1 e ž j e m Konjedic & Zajec v Gorici, pred nadškofijo 5. Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedieu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. ica ti regtstrovana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Ulica S. Francesco št. 2. prejema hranilne nloge in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod. Bentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelj6 Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice. Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7« 1893 „ 38.245.13 1894 „ 19.741.66 1895 „ <8.644.52 1896 „ 125.448.27 1897 „ 164.907.79 1898 „ 261.424.45 Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095.10 Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 4krat prej kakor pri drugih hranilnicah Svoji k Svojim! Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, kramarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v WT ulici Stadion št. 20. odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani Jakob Perhavc, lastnik. < i i Generalna agencija „E. H o ve" ustanovljena 1 878. Prvi tržaški velodrom v ulici Fabbri FRAN BEDNAR TRST Ulica Ponte rosso štv. 2 Velika zaloga šivalnih strojev zadnjega sistema in biciklov Cleveland Humber, Adler, Nauman in Styria. Svetovne marke. )