76. številka. V Trstu, v sredo 23. septembra 1891. Tečaj XVI „E D I N O S T" ishaja dvakrat na teden, vsako srsdo in loboto oh 1. ari popoladne. „Edinost" stan«: ta v«e leto gi. 6.—; iaven A«t- 9-— gl->a pola leta „ 3.—: . « 4.M , *a Aetrt leta. ,1,50;, » 2.25 „ Posamične itevilke dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trst« po S nov., T Gorici in ▼ AjdoviSlai pO • nov. Na narooba brai prlloiin* naročnin« ii apravniitvo nt o sira. EDINOST Ofltsl in ozaaaila a« rakune po 8 no?v~ vršaca v petitu ; za aaalov* * debelimi črkami ae plaf aje prostor, koHkor bi ga obaeglo navadnih vratio. Poilaaa, Javna zahvala, oamrtnic« itd. a« rakune po pogodbi. Vii dopisi ne poiiljajo urednifttvu Piazza Caaerma fit. 2. Vsako pismo mora biti frankovHtvo ker nefrankovana te ne sprejemajo. Rokopiai se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema apravniitvo Fiazza Caserma it. 2. Odprte reklamacije - o prosta poAtnine. Glasilo slovenskega političnega družtva zaC* Primorsko. •' _i *_:______ "_■__T a „ • V (dianst j( t raTnih ali židovskih rokah in kjer je posvetna inteligencija večinoma veri in cerkvi iaiprotna. Ali tega pri nas na Kranjskem, hvala Bogu, ie ni. Mi lažiliberalcev nimamo, ker pri nas, kakor smo dokazali, niso mogoči, in naša narodna inteligencija se je vedno naslanjala na duhovščino kot zvesto tovar-Šico t boji za narodni obstanek. Vendar se je tudi pri nas izdalo isto geslo: „Slovenski Narod" je liberalen list in torej bresverski. In nekateri goreči duhovniki so hiteli po tem glasu ravnati ter ljudstvo celo a lece svariti pred njim. „Slovenski Narod" se je branil, ne vselej srečno, a najmanj srečno, ko je vzel „Brus" na pomoč. Tako je poitajal boj vedno hujši. Porabile so se korenito obojestranske slabosti, včasih prav neljubeznivo. Tako na pr. tisti nesrečni dopis iz Rusije, v katerem so se zatiralci nirodov Nemci, Madžari in Lahi, naj ae zovejo Crispi ali Pecci, imenovali izvržki človeštva. Da bi bil dopisnik med zatiralce narodov rea tudi štel blagega starčka papeia, ki je zgol dobrota in ljubezen do Vaeh narodov in ki sam krivico trpi od Istih Lahov, skoraj ni verjetno in je tako nelogično, da večina bralcev niso mislili na papeža; vsaj iz skuinje je znano da so mnogi braloi šele potem, ko je „Slovenec" hrup zagnal, da je papel razžaljen, jeli povpraievati, kdaj tn kako. Pa tecimo, da je bil dopisnik res tako surov, ame ao vender za gotovo tzeti, da „Slovenski Narod" ni imel tega namena, ne po svojem programu, ne po svojih težnjah sploh, ker tudi ni imel niti najmanj-lega vzroka. Zato je on tudi v slovesni isjavi izrekel obžalovanje, da ae je po urednikovi nepazljivosti natisnila beseda, ki se je tolmačila za razžaljenje av. očeta. Ali „Slovenec* se za to izjavo ni menil, ter ponavlja še zdaj od časa do časa to očitanje, kar ''lli lepo, ker se na ta način ne grdi le časnik, ampak zlasti pred Vabilo na naročbo. Ob koncu tretjega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov^ časi eo resni in morda se nam bliža doba, ko bode tiarod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu jo: za,.vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta . „ 1.6a Uredništva in upravniitve. Klasična priča. Stališče svoje z ozirom na nai domači prepir označi)i smo menda že za-doatno, a tudi v bodeče hočemo govoriti naravnost in brez ovipkov, ako bodo oko liičine tako zahtevale. Za danes nam je v sadoičenje, da moremo sa nazore svoje kot klasično pričo navesti isjavo poznanega mirnega moža in akušenega rodoljuba. Po< slednje „Novice* pišejo namreč: Z Dolenjskega, 15. sept. 1891. Zadnjič smo pisali, da sta dva dnev nika nam Slovencem preveč, da ao naie moči za to breme nedostatne. Opozarjali smo nadaljo na naš neugodni politični po lošaj, ki rodi med o&tfci veliko nezadovoljnost. Iz te pa nastopajo razlike in rikrajnosti v mišljenji, na eni strani pesi PODLISTEK. Trojna kletsv. (Poslovenila Gorska po Horioa Jbkai-u.) Na Sedmograškem je pred davnim časom živel bogat in mogočen učenjak. Imel je vsega obilo, kar si je želčl — bil je popolnoma srečen, kar je sam pri znal in se čestokrat izrazil, da je trikrat srečen. Gospodoval je trem velikim posestvom, katera je imel na Vlaškem, Saksonskem in na Ogerskem. Ob enem jo bil doktor prava, doktor alehymije in doktor philoeophije. Radi tega je imel tri različita (posestva) imena. Eedar je zapovedoval na svojem ogromnem premoženji na Saksonskem, imenoval bo je Peter Eoth, * ko je pa obiskoval svoje grajščine na Ogerskcm, posebno, kedar se je mogočno odlikoval v državnem zboru v Eološvaru, imenoval se je Pet6 VarČB. Ako je imel odvetniška opravila,podpisoval se je Petru« Rufus. Čeravno je zadnje ime le odvet-niiki naslov, ga bodeuo vendal le v naši povesti imenovali Petrus Rufus. Ljudje, kateri imajo različna imena, so tudi različnih mišljenj in radi tega bo jih je treba varovat]. Da ni Ester Kaboa tega vedela in znala, bila je ravno to njena največja nesreča. Doma je bila v St. Giurgiu, in sicer mizem, na drugi radikaliaem, in to, dokler je kaj moči v narodu, a toliko naravsko doslednostjo, kakor nastopajo na pr. sa lakoto različne bolezni. Na ta način smo videli nastati radi-kalizem v Srbiji za kralja Milana vlade in vidimo ter obžalujemo ga zdaj na Češkem. Kaj druzega je spravilo Mladočehe na površje, ko nezadovoljnost s sedanjim političnim položajem P Mladočehi, bi rekel, so izraz nezadovoljnosti Češkega naroda. Zato se ni čuditi, ako tudi pri nas politična nezadovoljnost išče duška v naših časnikih. Ako se potem postavi eden naših dnevnikov še na stališče nemških konservativcev, ki nimajo čisto nič naših narodnih bolečin, potem je tudi tukaj navzkrižje z drugim našim dnevnikom gotovo. Za prepir med njima ao bila torej tla dobro pripravljena. K vsemu temu se je pa, redoma ali nevedome, pridružil boj za naročnike. Od svojega začetka .Slovenec", kakor znano, ni bil dnevnik; namenjen je bil zagovarjati duhovsko stališče ter brpni^i duhovščino proti neopravičenim napadom. Ali možem, ki ao odločevali njegovo oaodo, ta omenjeni namen ni zadostoval; preme-nili ao „Slovenca" v dnevnik. A a tem je nastala nova politična doba na Kranjskem. Zakaj odalej bo je skušalo izpodriniti starejši dnevnik, ob enem pa oanovati tudi neko posebno katoliško-politiško stranko. Žalibog, da ao oflnovatelji, kakor je vsa podoba, ravnali ae tudi tukaj po vnanjih, za nti neprimenih zgledih* Čisto narave k o je namreč, ako ie po drugih deielah, zlasti na Češkem in Laškem, izdaje geelo: Snujte si avoje k a to-toliške časnike, odvračajte vernike od veri sovražnega berila; zbifajte se v političnih rečeh pod svojo katoliško zaitavo. Čisto primerno je to ondi, kjer so, kakor temo, Časniki skoraj brez izjeme v lažnjivo-libe- sirota. Osoda jej je bila že V mladosti nemila, da jej je v nježni dobi življenja kruta smrt pokosila blago mater in dobrega očeta, katera sta bila zelo imenitnega stanu. Deklica je bila aala in tako lepo raccvetena, da ai zapazil na nji samo to, kar je očesu ugajalo in človeka tako mikalo, da se je pri pogleda na njo sa-mislil v sanje minljive pozemljske lepote, Z Ono besedo, bila je krasna, đa je marsikatero mladeniško srce hrepenelo po nji. Ali pri vsem tem jej ni manjkalo £obož-nosti in dobre vzgoje. Bila je v oni dobi življenja, katera pozna samo dobrote in sladkosti sveta. Hinavščina, zapeljivost in druge hudobije so ji bile [popolnoma neznane. Poleg tega je bila stanovitna in so branila napadov nevarnih zaprek. In vendar, kar se ni posrečilo lepim pogledom (nevarnih) mladeničev, to se je posrečilo zvijači bogatega RufuBa. On jej ponudi svojo roko in ona mu prizna neizmirno in gorečo ljubav do njega. V malo dneh je bila lepa Estera premožnemu in slovečemu Rufusu nevesta. Živela sta nekaj Časa zadovoljno in mirno na svojih posestvih na Ogerskem. Mej tem časom je Estera povila dva lepa in krepka dečka v veselje in neizmirno srečo Rufusu. Ali sreča je opoteča in čestokrat vrže neusmiljena usoda Človeka v hipu iz naj- večje sreče v pekel obupnosti. Tako ae je tndi zgodilo ubogi Eateri. Nekega dne jo pokliče njen soprog k sebi rekoč : „Spravi vse svoje reči skupaj, deni zraven tudi avoje otroke in poberi ae, od koder si prišla. Tukaj imaš nekaj zlata za te in tvoje otroke in glej, da prideš iz pred mojih oči čim prej tem bolje. Naveličal sem se tvoje dhtžbe in zbral si bodem drugo nevesto." — To je bil strašen in hud vdareo ubogi Esteri. Čudno in nemogoče se jej je zdelo, kako bi mogel soprog svojo zakonsko polovico kar tako tebi nič meni nič po sveti poslati. Žalibog, zvedela je v svojo nesrečo, da je včasih tu pa tam vendar to mogoče. Takrat Be je na Sedmograškem marsikaj zgodilo, kar bi se današji dan niti verovati ne moglo. In ravno ta nered je marsikateremu' Zagrenil življenje. Estera je hotela vendar poskusiti in v resnici najti moči. ŠU je k sodniji in javno tožila svojega soproga in brezsrčnega očeta svojih ottok. Rufus je bil sioer pozvan na dnevni red, a kdo se sme protiviti takemu mogočnežu. Stal je ošabno in hrabro pred sodniki —--a svoje žene in nedolžnih otrok, katerim je bil radni oče, niti pogledal ni. Na vprašanje, ali pozna to gospo, vzdigne Rufus z zanfčljivim smehom tri prste desne roke in gromovito priseže, vnanjem svetom, ki naših razmer ne pozna, pravi slovenski narod. Tako se je zaneslo med naie ljudstvo in zlasti duhovščino toliko zdražb« in razburjenosti, da je za čudo. Pa vendar bi bilo težko dokazati, da je „Slov. Narod" kedaj vedoma p r o ti v e r i p i s a I ali ljudstvo namenoma pohujševal. Ali duhovnike je napadal, porečete, s tem duhovščini veljavo jemal in Uko tudi vero izpodkopaval, V tem je nekaj reanice. Le vpraša ae, če niso bili ti napadi včaaih opravičena kritika; zakaj, kdor javno deluje, podpada tudi kritiki; to velja za vsakega, za ministra in njegove uradnike, za ljudskega zastopnika in tudi za duhovnika. Saj je še pri neki priliki Graški „Volksfreund" grajal oelo ogerskega Primasa Simora, ko se je bil v državnem zboru ogerskem pohvalil, da je njegovo semenišče tako madžarsko, da v njem bogoslovci Slovaki tvoj materini jezik pozabijo. Kritika je torej dopuščena, samo na reanioo naj bo opira in dostojna naj bo! Le žal! da mnogokrat ni taka. Kar se tiče slovenske narodne inte-ligenoije, mora potrditi vsak, kdor našo novejšo zgodovino pozna, da veri »n oerkvi nikdar ni nasprotovala. Naj le bere Btenografične zapisnike deželnega in državnega zbora, kdor ne verjame in prepričal se bo, da ao ae alovenaki narodni zastopniki, kedar koli je bilo treba, po svoji moči potegovali tudi za verske koristi in duhovščino našo vselej krepko branili proti napadom njenih nasprotnikov. Iz tega naj vsak sam presodi, je li pri nas treba snovati posebno katoliško-politiško stranko. Naj sklenem s primero; Če je kdo res bolan, temu utegne primemo zdravilo pomagati; če boš pa isto zdravilo silil sdravemu, ki ga ne potrebuje, utegneš doživeti, da se mu zdravje pokvari in ga narediš res bolnega. Zatorej caveant con« sules ! da on kakor Rufus se ni nikdar v življe- nji zavezal, temmanj katero ženako bitje v zakon vzel. Estera je bila pričujoča in slišala grozno prisego svojega postavno in cerkveno poznanega soproga. Vsakemu se je smilila uboga uničena soproga in njena nedolžna črvička, katera sta vedno stegovala svoji ročici proti trdosrčnežu in ga očetom imenovala. Petrus Rufus, slep in glob za vse, kar se okolo nje&a godi, potrdi še enkrat svojo prisego z znamenjem svetega križa rekoč : „Jaz Petrus Rufus priaežem prvikrat, prisežem drugikrat in primežem tretjikrat, da te ženske ne poznam in jo nisem nikdar v zakon vzel. S temi besedami so morali biti sodniki popolnoma zadovoljni. Rufus razsrjen na svojo soprogo, ker ga je javno tožila, vkaže ji vzeti ves denar, katerega ji je prej datoval, tako da je ostala trikrat sirota. Ko nesrečna Estera od vsega zapuščena čuje zopetno maščevalno prisego svojega soproga, vzdigne lepe solzne oči proti nebu, pokliče Boga na pomoč in s sveto jezo zagrozi hudobnemu Človeku: „Kolikorkratl si ti krivično zoper mene prisegel, tolikokrat naj te božja kazen zadene !" Rufus se na to kletev hudobno zakrohota, sodniki mrmrajo, uboga Estera pa z dečkoma v naročji mora zapustiti Predobro se jim godi. (Dopis avtorja članku „Mir — mir !") Z ozirom na članek, prijavljen v 73 Številki „Edinosti", čutim ne zares moralno primoranoga, odgovarjati na obadva proti mojemu dopisu, oziroma proti „Edinosti" sami naperjena „Slovenčeva" dopisa „izpod Karavank" in „iz tržaške okolice". Da se učim „Slovenca* na pamet, nadel bi bil onadva dopisa in pravočasno odvzel slavnemu uredništvu „Edinosti* breme, zagovarjati se proti neipodobnim napadom, — na katere me je opozoril ae le 73. številke „Edinosti" članek sam. Nerad se spuščam v jednako polemi-zovaiije, kakor mi je vsak prepir mej brati gnus in stud, ter sem s svojim člankom istotako izrazil željo, da se sklene mir v domačem taboru; ali ker izprevidim, da je nasprotnikom našim edtno le drag prepir in pretep — — v božjem imenu, nataknem si rokavice! V svojem članku govoril sem — to mi potrjuje dobra vest — golo resnico, a danes vidim, da nikakor ni dopuščeno, komu resnice v obraz povedati in iz tega naroka uporabljajo slednjo priliko, da bi uprizorili nov prepir. Ne pride mi na um, ponavljati in raz-pravljati, proti komu je bil „obrnen" moj članek, trezno misleči bralec je to itak Mm in takoj izprevidel ; spoznal pa sem, da se je tu, kakor že dostikrat poprej, zopet uresničil narodni pregovor, ki pravi: .kadar mačku stopiš na rep, — se za-dere." Kdor Idi gospodovati, domiSlja se vedno tepenega. Nekaterim gospodom „z one atrani" mrzi že dlje časa, da se je poleg njih popelo do krnila tudi posvetno razumni-itvo. Opažajo a jeao, '.da prešinjajo goreči bliski jasnega raauma, da pretresa grom žive resnice oblaka steno, ki ae je postavil pred naše oči, braneč jim jasni pogled v naroda daljno bodočnost. Kajti, kaj je smoter vsemu temu hrupu P Zatirati v ljudstvu trezni razum, moriti živo zavest s frazami in fantazijami, izmišljenimi v ta namen, da begajo nezavedno ljudstvo, kakor jo to nameram goapoda-željstva nekaterih primerno. Dobro vedo, da treba ljudstva zavezati oči, da se ne aavfe, kam bi jo hoteli ti nekateri zavesti: dobro vedo, da le nezavednemu ljudstvu je moči na tilnik stopiti. « To je iiva resnica, o kateri pričajo vsi časi in narodi Človeškega obstanka na zemlji. Da se nahaja v našem naroda še mnogo slepih in nerazsodnih elementov, da ae s pripomočjo te slepote še poareči sodno dvorano. Potrta in do smrti raz« žaljena mati gre naravnost k bregu Ma-roša. Prišedii do reke sklene svoji siroti na vroče materino srce in skoči iz najvišje strmine brega v deroče valove. Nobena živa duša je ni nikdar več videla. Tudi njenega trupla ni bilo mogoče nikjer najti: najbrž je je deroča voda v morje aavlekla. Ali Rufus se je za vse to malo zmenil. Še ta dan ae je zaročil z Eleonoro Gonzalva, hčerjo poveljnika v Sibinju, katera ni bila ne lepa še manj pa bogata, a ia imenitne družine, katera je na dvoru mnogo veljala. Na svojo prejšnjo soprogo in njeno kletev Rufus še niti mislil ni, ker učenjaki verujejo malo prisegam, se manj pa prekletstvom. Njegova edina misel je bila le ta, kako bi novo poroko vredil. K tej je povabil vse znance in prijatelje od blizu in daleč. Že celi meaeo se je pripravljala postrežba gostom k temu imenitnemu dnevu. Rufus tudi v obleki ni hotel zaostati. Omislil si je krasno žametno obleko, katera je bila od glave do nog a zlatimi cveticami našita. Tudi ostroge so bile iavrsten umotvor, narejene v podobi petelinove glave z zlatim grebenom in dijamantnimi očesi. (Dalje prih.) tu in tam kaka ,zmaga", je, žal, resnica, vender ne dokaz, da to ostane! Močni val človeškega duha, ki je pretrgal zadržujoči jez na j ed nem kraji, podrl bode ta jez popolnoma in dospel do svojega, na zemlji mu odkaaanega cilja ! Gola resnica je, da je to nesrečno beganje ljudstva, nastalo v par poslednjih letih, najizdatniša ovira dosezanju aaših narodnih pravic, kajti duševno omamljeni Slovenec ne more ae zavedati dovolj svoje narodnosti, da bi se postavil zmagonosno v bran političnemu nasprotniku. Kajti maj tem, ko nam Lah, German in Madjar trgajo izpred nosa grižljej za grižljem narodnih lasti, hujska mej nami brat proti bratu, groze nam in nas motijo v narodnega boja najvažnejših trenutkih z duhomornimi svojimi tiradami. In potem pa trde, da niso posredno orodje v rokah naših političnih nasprotnikov! Narod je v resnici in iz notranjega svojega nagona pobožen in tak ostane izvestno vzlic žalostni istini, da nekateri voditelji po možnosti diskreditujejo versko stvar. A tudi od svojih aemskih interesov ne sme ljudstvo obračati pogled svoj. Naše ljudstvo mora postati duševno neomejeno, ako hoče biti vredno svojega političnega obstanka na aemlji, ono ae mora popeti do skrajne človeške inteligence, ako hoče zavzemati prostor mej omikanimi narodi, ako hoče imponovati drugim kulturnim narodom in jih navdajati s spoštovanjem do nas. Ali dokler naš narod tega ne doaeže, amijal se mu bode nasprotnik, kakor se ameje sovražnik svojemu vklenjenemu nasprotniku — in smejejo se nam v državnem zboru, smejejo ae nam na merodajnem mestu — zakaj P Ker je naše ljudstvo vodno še v sponah, nadetih mu po nekaterih, kojim je narodni obstanek deveta briga in glavna akrb 1 p g ospodstvol Ker pa uvidevajo evojo krivico do nas, hoteli bi jo prikrivati z očitanji naših (večinoma po njihovi lastni krivdi na našem narodnem duhu rastočih) napak ter kriče, da mi aatiramo vero, da ugonob-ljamo njene služabnike nam žele pogubo. Nikakor nam ne prihaja na um, zatirati „vero", ali z drugimi besedami: ono človeškemu srcu prirojeno čutstvo, katero vagojati je dolžnost našim šolam; pač pa nam je sveta dolžnost zatirati one, ki to čutstvo zlorabljajo in je uporabljajo v svoje namene. Proti takemu naatojanju obračali bomo vsikdar svojo vedno na novo nabrušeno ost! Prečastita duhovščina storila je aarea ogromno za probujo naše narodne ideje: to je resaioa, katero tajiti bi bila akrajna drznost. Ali ne pozabite, da, kolikor je narodni ideji v resnici koristila aarea narodna duhovščina, toliko in še več jej hočejo škodovati nekateri in so jej ie škodovali ! In uprav to nas peče, da nekaterih delovanje skoro uničuje sad blagonosnega večletnega delovanja zares narodne duhovščine ! Očita se mi, da sem s svojim član« kom delal propagando za list „Slovenski Narod". Tudi to dolženje je dokaa, kako iščejo gospddo dlake v jajcu in kamenja v zraku. V prvi vrsti moram izjaviti, da ako bi jaz tudi hotel delati propagando za „Narod", bila bi to popolnoma moja privatna stvar* o kateri si ne Štejem v dolžnost, vprašati tega ali onega za dovoljenje ! Ali nikakor ne morete pojmiti, da ima vsakdo svojo prosto voljo ter da se mu pri njegovih dejanjih ni ozirati na nikogar milosti P Čudni nazori taki! Kar se „Slovenskega Naroda" tiče, sem toli odkritosrčen, da izjavim, da ne odobrujem vsega, kar se je v polupreteklem času pisalo v tem listu. Ali kdo je kriv, da se je tako pisalo ? Kolikor toliko v i sami!! In koneČno moramo tudi Vam povedati čiato resnioo: na ae bliža doba, ke spozna narod na% da se Vam predobro godi; da ste zgolj vsled ozbilja postali „naduti". Ust „Edinost" in mišljenje okoličanov. (Dopis is okolice.) Uboga „Edinost", gorje ti! Od strani, kjer bi se morala gojiti prava krščanska ljubezen, bije se proti tebi neusmiljeni boj — goji se proti tebi neisprosljivo nasprotstVo! Ubogi tržaško-okoličanski rodoljubi; ubogo naše politično društvo! Vse sile vam je napenjati, da vzdržujete list, edini list, kateri tu brani svete vaše pravice, katerega naloga je, da se naše ljudstvo reši narodnega in moralnega propadal — Zato se pa čudom čudimo, da „Slovenec" toli besni proti temu listu, kakor bi moral besneti le proti narbolj nesramnemu, brez-vernemu listu. In zakaj to P — Uprav zato, ker je „Edinost" vsled odprave alo* venskih pripovedi iz stolne cerkve tržaške pisala — po želji domačega celokupnega ljudstva! Dotični dopisi se niso kovali v uredništvu „Edinosti" — nego dohajali ao temu uredniitvu od raznih atrani okolice. Dopiae te je pa uredništvo kolikor možno ublaževalo, da ne bi se mu očitalo priatranatvo. Jeli pa mogla „Edinost" molčati v očigled tolikim dohajaj očim opravičenim pritožbam P — In čemu je torej glasilo Primorcev, ako se ne ozira na celokupne Želje tržaško - okoličanskih Slovencev?! Da gospoda, ne na .Edinost", ampak na vne prebivalstvo okolioe, se morate vreči, kajti tu najdete svojega „sovražnika11 — to ljudstvo pošiljalo je dotična poročila v „Edinost". Do brezobzirnega boja proti temu listu nimate nikakega prava, kajti ta list predstavlja tu le — „ljudski glas*. Pisno teh vrst je bil prvi, kateri ae je v „Edinosti* pritožil vsled označene aadeve tržaške prvostolne cerkve — a storil je M Se le potem, ko je čul druiih domačinov glas. — Od tedaj pa so jelf prihajati dopisi ia vse okolice, in v vseh se je izražala nejevolja in obžalovanje na odpravi slovenskega petja in slovenske propovedi iz cerkve sv. Juata. Gospodje uredniki „Slovenoa", katerim ao brezdvomno naše raamere jako malo znane, pač ue vedo, čemu branijo okoličani tako odločno pravice svojega jesika v tržaški prvostolnioi. Tržaška prvostolna cerkev je bila vedno vsem okoličanom jako draga in najrajši ao hodili sem poalušat božjo besedo v svojem jeziku. Poleg teh samih prihajalo je vedno lepo število v mestu živečih Slovencev. Ali krog imenovane oerkve nahaja se staro tržaško pokopališče — in tu leže naši dedi in pradedi skoraj is vse spodnje okolioe. Tem pokojnikom bil je jesi k naš ne le drag, ampak avet, in večina izmed njih poznala je edino le ta rodni svoj jeaik, vsi ti naši dedi in pradedi čuvali so skrbno krasno svojo narodno nošo, držali se trdo svojih domačih običajev. Kar je bilo v spodnji okolici veljakov imeli so skoraj vsi tudi v mestu svoje hiše, oairoma posestva. In te hiše bile so v najstarejših delih meata in središče sedanjega meata bilo je se pred poluato-letjem posestvo imenovanih naših bivših veljakov — slovenska domača tla, travniki in njive! In sedanjih okoličanskih možakov želja je pač, da se ohrani rodni njih jezik v oni cerkvi, krog katere spe v večnem miru njih dedje — oni, katerih jezik je bil tudi slovenski! Glejte toraj: okoličani — in posebno spodnji okoličani — imajo izvestno pravico, nazivati ae pravimi Trža-čani in to stokrat bolj, nego velika večina mestnih tržaških očetov in bolj nego vsi tržaški lahonski časnikarji skupaj I — In če ae po vsej pravici amemo prištevati pravim sinovom najstarejših družin mesta tržaškega, po takem smemo pač gledati, da nam ne kratijo še ono malo pravic, koje smo dosedaj uživali. Omenjalo se je, da brez lepe novčne podpore, katero daje magistrat a jo plačujejo tudi slovenski davkoplačevalci vsako leto prvostolni cerkvi, ne moglo bi se prirejati velicih in dostojnih cerkvenih svečanosti. A ravno tu moramo izreči svoje pomisleke. Ob velicih cerkvenih svečanostih čuje se pač v cerkvi sv. Justa krasno petje, izborna godba itd., toda pravega krščanskega duha menda ne vzbuja gledališki orkester mej poslušalci. Mej onimi, ki ob velikih praznikih hodijo v cerkev petje in godbo poalušat, pač ni opaziti nikake kerščanske pobožnosti, kajti med sveto mašo zanima jih le petje in godba, tako,„ da gledajo le gori na kor — ter obračajo oltarju — hrbet. Ob enacih prilikah je ta cerkev popolnoma natlačena — a videti je mej pobožnimi ljudi, kateri sicer v celem božjem letu ne vidijo božjega hrama in celd lepo število Židov zapaziš, katerim tudi ugaja lepo petje in iaborna godba 1! Naše nemerodajno menenje bi terej bilo, da naj si magistrat le pridrži tisočake, katere plačuje za vzdrževanje takih > glasbenih produkcij. <> < Kar je navedel piseo teh vrst do sed^j, ni le njegovo menenje, ni le menenje domačega ljudstva, nego i menenje nekaterih gg. duhovnikov, katerim so raamere anane v polnem svitu. Znano mi je namreč ia povaem verodostojnega vir^, da so i naši duhovniki odobravali, kar je pisala „Edinost" vsled odprave slov. propovedi in al. petja iz tržaške prvostolne cerkve. Znano mi je tudi, kako so ae o tem nekateri na*i gg- duhotoiki uafmeno izražali — strinjajoČ se z željo okoličanskih rodoljubov. In vse tor je hot^i.piaaf teh vrstic tem potem omenjati, toda ne hoteč, da bi se vsled tega jezila gospAda pri uredništvu druzega našega dnevnika. — Vsaj nam je tako potreben sveti mir, čemu ga torej kaliti P! — In rohnenje te gospdde pfoti „Edinosti" bi se tudi poleglo, ko bi jej bile dobro znane naše raamere. In ko bi jej bilo na jedni strani znano, kako je po onih vasoh, oziroma hišah okolice, kjer ae čita „Edinost" in kjer se uzdriujejo naša narodna društva in kako je nfi drugi strani, to je v predmestjih, kj^r „Edinosti" niti čitati ne znajo — mislila bi pač drugače ta gospoda 1 Ne udrihajte toraj gospodje po „Edinosti11, ne uničujte nam edinega glasila, katero bi morali i vi smatr&ti za aTOje glasilo! — Svetu je pa smeti vendpr le povedati, da tudi gospodje tržaškega, ordinarijata niso neamotljivi! In vsaj gospodje pri ordinarijatu tudi lahko popravijo kar so nevede zgrešili! Evo vam v tem obziru dokaza! Že od nekdaj ae je molilo in pelo hvalnice in dotične molitve ob času „velikega tedna" v Barkovljanski cerkvi v slovenskem je-ziku. Pred leti pa, aa časa pok. škofa Dobrile, došel je od strani tržaškega ordinarijata ukaa, da ae morajo vršiti do> tične hvalnice in molitve v „latinskem jeziku*. To se je tudi zgodilo, in trajalo je, dokler niso Barkovljanski veljaki-rodoljubi v imenu celokupnega Barkovljanskega ljudstva potrebne korake storili. Podali so ae ti vrli rodoljubi k ordinarijatu in tu so prosili svoje stare pravice : zopetno uvedenje slovenskega jesika ob priliki velikega tedna. In ordinarijat se je tedaj udal prošnji Barkovljanov, slovenski jeaik zadobil je ob času velikonočnega tedna prejšnjo svojo veljavo! Domače Barkovljausko ljudstvo pa, veselo pridobljenih pravio, obiskuje pridao domačo cerkev in hvali Boga v svojem jeziku t Tu pa stavim opazko: Ko bi bila tedaj „Edinoat" pisala proti odpravi hvalnic in molitev v slovenskem jeziku, planili bi bili gospodje našega kon-i servativnega dnevnika izvestno po njej, češ, kar je ukrenil ordinarijat, ie je vse dobro storjeno! — Ko, tedaj ti bil „Slovenec Še dnevnik, in v Bark ovijah ni bilo poročevalca „Edinosti",stvar so pavender-le ugodno rešili — Barkovljanski možaki sami! In če bi bila „Edinost* o tem pisala, storila bi to izvestno po želji tamošnjih domačinov. In vendar bi se bilo morda udrihalo po „Edinosti" kot „liberalnem in brezvernem" listu, kateri širi „krive nauke" mej okoličani! — „Edinost", pišoča sedaj o zadevi prvostolne tržaške cerkve, soglasna je popolnoma z mišljenjem okoličanov — in skoro da prestroga proti njih pritožbam. Želeli bi, da nas gospoda v Ljubljani razumejo in ne nadaljujejo boja ob tem nprašanji — proti nam! X • Politični pregled. 1 NotraajO dažala. ai^S N j. V e 1 i č a a s t v o izdalo je poaebno vojno povelje, v kojem iaraža avoje poaebno zadovoljstvo na dokazih izborne iz-vežbanosti skupne vojske in obeh deželnih bramb povodom letošnjih velikih vaj. Državni zbor snide se — tako javlja neko ofioijozno glasilo — mej 7. in 10. oktobrom in vlada mu takoj predloži proračun aa leto 1802. Želja vladnih organov je menda ta, da bi garlameat do ko*«a leta reail proračurt i* da se postednji objavi že ob novem letu. Gori omenjeno ofioijozno glasilo ima takoj konkluzijo pri rokta, da se treba Izogibati obi lemu govorjenju, to je— kakor amo že zadnjič rekli —: poslanci molčite in dovolite! Delegacije se šnidejo dne 9. novembra. Dne 20. fceptembra vršila so se na Dunaji ministerska posvetovanja o skup« nem proračunu; ostala pa ao baje brezvspešna, ker ae obojestranska finančna nainistra branita privoliti, da bi se vojni proračun toli povišal, kakor aahteva vojni minister in bi ae tako rušilo a velikim trudom doseženo ravnovesje. Osobito je naš finančni minister dr. Steinbach — tako poročajo du na jaki listi — odločno povdarjal, da bi bilo rušenje ravnoveaja v državni upravi jako nevarna in pogrešena finančna in vojna politika. Pri nekaterih točkah je pač odjenjal vojni minister B a u e r ; pri drugih se je pa trdo držal. Včeraj so zaključili ta posvetovanja in so baje dosegli povoljen vspeh. ^ V nedeljo obiskali so Češki delavci en maaae praško razstavo. Pozdavil jih je inženir Jahn v imenu akcijskega odbora, povdArjajoČ,- 4a je v prvi vrsti sa-aluga čeških delavoev, da se je razstava tako izborno posrečila. Delavci pripomoiejo izvestno do oslobojenja češkega dela od tujstva. Zahvaljeval se je v imenu delavoev delaveo Krasi povdarjajoČ, da so narodni delavoi zgradili to razstavo. Delavci ao ponosni na svoje narodno delo in se nikakor ne pridružijo onim, kojim je narodnot le toliko vredna kakor prazne pene. Burni slava-klici spremljali so oba govora. Poslanec dr. H e r o I d je pred svo* jimi voliloi nastopno oanačil politiko Mla-dočehov: 1.) Pripoznanje češkega držav-nega prava kot jedino možno rešitev narodnih in državnopravnih prepirov. 2.) ravnopravnost češkega jezika z nemškim v deželah češke krone; 3.) razširjenje avtonomije proti namerovani ali nenamero-Vani germanizaciji in centralizaciji; 4.) podpora Češki kulturi od strani države in 5.) da se ne satira prosto mišljenje po birokratizmu in iz strankarskih ozirov, — Govornik je proti pasivni opoziciji, koja bi bila na mestu le v skrajni potrebi. Dr. Herold je zaključil svoj govor: ,V kratkem imel bode narod češki priliko pokazati, da je proti vladi Nj. Veličanstva, da pa stoji na strani svojega kralja, tako, da se vez mej narodom in kraljem Še bolj utrdi po priznanju državnega prava in kronanju. Vnanje države. 8 er b s k a radikalna stranka sešla se je dne 20. t. if. v Zajčaru. Proglas, s kojim je centralni odbor pozdravi) skupščino, pravi: „V svojih vnanjih po-slovih mora Serbija neprestano pred oćmi imeti dvostroko svojo nalogo. Naj-poprej mora čuvati svojo državno nezavisnost in političko samostalnost, gojiti prijateljske odnošaje a vsemi vlastaai; aa-jedno pa ne sme serbski narod v kraljevini pozabiti, da žive iaven domovine, po krajih, kjer so gosto posejani spomeniki stare serbske slave, milijoni Serbov, koje prošlost in bodočnost poživljata v zaje-dinstvo se brati v Serbiji. Vse serbstvp je jedna organična narodna celota, koje goji iste spomine, ki je nadahnjeno istinki nadami, ki teži po istem cilju, čuti jednodušno vsako narodno radost in narodno bol, ter hoče solidarno nositi srečo in nt^ srečo. — Proglas hvali potem sedanjo radikalno vlado, povdarjajoč, da je umela uvesti ugodneodnočaje ae sosednimi vlastaHi. Će tudi še niso premagane vse ovire prijateljskemu sporazumljenju se sosedno kneževino bolgarsko, ali dosegla je vsaj toliko, da danea obstoje dobri sosedni od« nošaji in da se več ne ponavljajo nova nesporazuipljenja. Potem je vlada, misleča na historiško misijo domovine, nastojala, da z ruskim oarstvom obnovi srčno avezo in da Srbiji osigura ugled in aaupanje na slovenskem jugu, koje jej pripada kot prvi predstaviteljici srbstva. • Proglas se spominja kraljevega poseta v Petrogradu in v Ischlu pojasnjujoč, da jedno poroštev za bodočnost Serbije tiči v tetiv; da ffe goje btatakfe in tradicijoaelne zveze a velikim slovanskim catitvom, ter se v ekonomičnem to kulturnem interesu serbskega državnega Življenja goje dobri odnošaji a vsemi vlastmi, osobito pa z avstro-ogersko monarhijo. Dne 19. t. m. vsprejel je a v. Oče prvo deputacijo 2000 franooakih romarjev delavoev. Papeža ao prineali na aella ge-atatoria ter so ga romarji živahno pozdravljali. V adresi, kojoje preČital kardinal Lavigerie je čitati: „20.000 franooakih delavcev pribite tu aem, da Vam akažejo svojo hvalež nost, UVerjenl smete biti, da bode klio Vašega sroa odmeval od naroda do naroda, da pokaife 'svetu delavcev, da treba oko svoje obračati, do papeža, kajti v njega besedi je odrešenje, aa blaginjo delavoev ostane , živo Delo ostane apričevalo o nerazdružljivi zvezi mej ljudstvom in papežem 1" Druga adresa povzetja nemožnost, rešiti socijalno vprašanje brca sodelovanja cerkve.' Papež je ha to stoje prečitel odgovor aa ti adresi zaključujoč : „Povrnivši se v lepo svojo domovino, povejte, da papeževo srce je vedno na atrani aapušČenih in trpečih. Blagoslavljamo Vas iz vsega avojega sroa". Papež o d voboju. Ia Rim* javljajo : Sveti Oče iadal je do škofov avstro*oger» akih in nemških poaebno pismo proti ne-pravni razvadi dvoboja. V tem pismu dokazuje papež, da.dvoboj nasprotuje tako naravnim kakor božjim zakonom ter p<* ^uJce iPJVed*j° »» Pomjana. B življa škofe in duhovščino, da zatrft raa- liati iažos?edovrfl kot član komisiji, pretrda — zapušiti je volilno komisijom Pomjan. Ia ni ga bilo več vjdet} do zadnjega dne volita v; razredu, to je d? četrtka. PrveT.ftfi dni vršil se je, volilni akt povsem mirno, kajti .pomidori", s ko- JM .. a hitnih duhovnikov, nas niso spravili iz duševnega ravnotežja. Zadnjega dne opoludne imela je naša atranka 66 glasov večine in je bila amage gotova. A popoludne došlo je ia Kopra v kočijah vse polno „lasa-ronov", mesarjev, ribičev s pooblastili kV rokah, podpisanih od oeofe njim šamija nepoznanih. Ob tem času došel je aopft poznani Gambioi na površje, da anadzoruje" vidnega komisija ia lepo „vodi" slavnega našega Župana. Proti večeru jela je ,Volilna Ifomisija operirati, to je: odklop njati naie glasove a prečudno motivaciji: mi ga ne „acetamo!" Vladni komisij je protestoval ter slednjih apeloval na ve^| komisijo, ako že ppstav nočejo poznat^ ali vse je bilo zastonj. Vsled tega nečuvenoga prfitopanja jeli so naši voliloi mrmrati zahtevajoči, da se Gambini odstrani. In res ga.eprvmijo žandarji iz sObatae. Na to pa nastane silen vrilč in kamenje je jelo leteti, da je bila groza. V volilni, sobani nastal je silen strah in trepetanje zobati.: vladni komisar in župnik prosila sta ljudi s povzdignjenimi rokami, da odpusta grešnik o m.' Marsikaj bi so bilo dogodilo proti ljudstva, a energični iu pravični vladni komisar, g. R Ć bek, je tf preprečil z ukazom žandarjem, da naj le Nasprotni č (umirovljeni polkovnik) ljudstvo kajaka)) kar pa je ne ar a m o a laž. Ko je hrup nastal, sedel je gosp. Deškovič mirno v gostilni. Ta poslednji ni storil druzega, nego izjavil go*p. komisarji! v imenu naše stranke, da ae pod tako k o n i s i j tf ne udeležimo nikake volitve in d a j 4 potem ljudi miril. Gosp. De8kovi{ zasluži veliko hvalo, kajti da ni bilo njega, g. župnika iz Marezig in vladnega komi* sarja, nastala bi bila grozna reč. Povdar-jati nam je še — ker to je sila važno — da smo bili takrat, ko je hrup nastal, še vedno m i v v e Č i n i in smo imeli se kakih 20 volilcev v rezervi. Ali kaj pomaga, ko bi bila komisija vse te aničila t Gospdda koperska poskrila se je mej hrupom po vseh kotih. Še to treba, da konstatujemo: italijanska takosvana „inteligencija" došla je v Pomjan od vseh vetrov t velikem šte- vilu, dočim ni bilo od naše strani nijedne ptuje osebe. Kdo je torej hujskal t! Ljudstvo je silno razburjeno in obče je menenje, da pri takih razmerah ni mogoča poštena in mirna volitev. Vso Čast volilcem iz Truaek, Lopata, Terseka, Popetra, Glema, Bosta, Marezeg, Šmarja, Kostabone in Figarole; kakor tudi vso čast onim volilcem iz Pomjana in Krkavc, koji so nam zvesto na strani stali. O Manzanu, SergaŠi in Gažonu ne govorim, kajti tu se prodaja lastna koža. Kdo da več P! Ljudstvo naše pa prosimo, da se pomiri in ni za 1aB ne krene s postavne poti, kajti pravica bode in mora zmagati. Popravak. V poslednji številki „Edinosti" vrinila se je jako neprijetna tiskarska pomota. Pri ;prelamtjanju" zašel je namreč en odstavek notice „Tudi „II Pić-colo*" v notico „Materini jezik" in sti ti dve notici na dotičnih mestih seveda poV-sem nerazumljivi. V notici „Materini jezik* morajo torej izostati besede: „h o v e n s k o in bi žalila narodni čut vsega meata. „II Picolo" poživlja magistra t, d ak. ^ Besede to je uvrstiti mej drugo in tretjo vrsto notice „Tudi II P i'c c o 1 o" , računjeno od spodej navzgor. Stavec. Otvoritev razatava v Gorici imela j«, kakor poroča „Nova Soča", skoro ditf povsem lašk značaj. Da je mestni župan govoril samo italijanski — dasi biva v mesto samem lepo Število Slovencev ražnih stanov — bi človek Š0 prezrl, a da se zastopnik deželnega odbora (feŽelt, koje velika večina prebivalcev je slovenskega rodu, poslažuj* le italijanMftte, anomalija,0 ki je možna le pri golobji nravi slovenski in pa neodpUstljivi malomarnosti slovenskih deželnih odbornikov. Res ne vemo, se-li dotična gospdda Čisto nič ne aaveda, kaj in kako aahteva narodna čast, aH pa postopa morda — Utaj nami je vse mbgbče — namenoma tako; bodisi tako ali tako; dogodek ta moramo obžalovati in grajati. Mej govorniki se je edini deželni glavar goriški in predsednik koiO-tijski družbi, France grof Coronini, pbkaaal Slovencem kolikor toliko pravih nega. Sicer pa jerazstava jako ukusno prirejena. 0 Gforiiki rtzatavf piše nam hek tu-kajšnji obrtnik, dd mu je sicr jako ugajal^ ati žali 16'ga je hudo, da ima tudi od trdih Slovencev razstavljeno blago zjjolj laške napise. 'Naš poštenjak meni, da bi bila {tratica zahtevala, da'so napisi v obeh deželnih jezikih. Nadalje poroča, da je videl po mestu veliko aastav; a nijedne nsttOi In tudi slovenskih napisov na prodajalni-oah je veliko manj, nego M človek pričakoval, ako pMhislimo, da se skoro vea goriški promet vrši se slovenskim delom deželO in da skoro vsi trgovci žite le od slovenskega elementa. Izlot druitva „Pravnik" v Sežano ob-nesel se je v vseh svojih delih iaborno. Vreme je bilo krasno. Ia Ljubljane došle goste pričakovala je na kolodvoru posebna deputacija in sta jih povadravila advokat dr. Oftteriag in župan H. Ma h o r Č i č, ase jima zahvalil predsednik društvu, dr. Papež. Vrli Sežanci vs prejeli so gostO prisrčno: £>o vsej Sežani vihrale so za-atave. Ob 10. uri odšli so gostje v Lipico, ogleklat ti tamošnje kobilarno. In tu se bili preprijazno vzprejeti pa nastavniku, g. Hruši. Ob 2. uri bil je skupen obed na vrtu g. Mahorčiča, kojega se je udeležilo nad 5C pravnikov in nekoliko druzik rodoljubov, mej temi tudi poslaneo N a-b erg o j. Mej obedom vrstile so se iskrene napitnioe in je prepeval izboren kvartet. Vsem napitnicam so pričujoči glasno pritrjevali, osobito navdušenje pa je uzbudila napitnica dr a. Gregorina svetniku T r n o v c u, začetniku slovenskega uredovanja na Primorskem, in đ r. T a v-čarja navaočim pravnikom hrvatske narodnosti. „Mej hrvatskim in slovenskim narodom je še ni bilo nikdar pravde,' pač pa sta si bila ta dva naroda od dobe turških napadov do dauae v vaaki pravdi drug drugemu t pomoč! —" tako nekako je vskliknil dr. Tavčar in mi ae radostno pridružujemo tega govornika želji, da bi aa vedno tako ostalo. — Proti koncu obeda pridružilo se je tudi nekoliko dam, kojim je napil dr. Maj ar on, a ae na napitnioi zahvalila gpdč. M ahorčičeva —. Nedavno smo rekli, da si brez sodelovanja posvetnega razumništva nikakor ne moremo misliti narodnega napredka. In ker smo se v nedeljo v Sežani osvedočili, da mej cvetom slovenskega ra-zumništva veje duh prisrčne vzajemnosti in goreče ljubezni do naroda, kličemo iz vse duše: ž i v e I i slovenski pravniki! Lahonsk* baharija Pod tem naslovom se nam piše iz Pomjana: Naaprotna stranka jahala se je, da bode avoje volilce plačevala sf samim starim denarjem, ki pride ia Kopra. Ali glej: slučaj^ so imeli nekateri naši voliloi pri sebi stare „cvanogeice* in žnjimi tudi za vino dajafi, a v Pomjanu niso niti poznali tega denarja. „Slovansko pevsko društvo" naznanja, ,da prične v petek dne 25. t. m. ob 9. uri avečer redne pevske vaje. Zajedno ao gg. odborniki naprošeni, da pridejo istega dn? točno ob 8- mj * odborovi Vji. Obdarovani načrti. Ravnateljstvo, tržaške hranilnice nam javlja, da je do^jii odbor, kojemq je naloga presojat), načrte za novo hranilnično poslopje, priaodij. prvo ker so kratke. Otrokom naj se priporoče v nakup takoj, ko ao se naučile gladko Čitati. Pisatelju pero teče spretno. — Naslovi posamičnim povesticam so: Ubog slepec. — Bodite odkritosrčni! Ljubite uboge nesrečnike! — Lenuh i. t. d. Imena v teh povestih so povsem slovanska. Gosp. pisatelj je v tem obziru poslušal g. Stritarja modre svete, katere je ta go-spod izrazil v spisu „Slovenska imena". Zategadelj v teh poveitih ni govora o Janezih, o Nežah i. t. d., pač pa o Milutinu, o Milici, o Radovančku, o Zorku, o Slavku i. t. d. — Knjižica ta je tiskana kaj lepo ter prvo stran di^li krasna podoba. Slovenski Btariši, omislite lepo in primerno knjižico deci svoji l Dunajska borsa . j t t , septembra. ■ Kaotni dri. dolg v bankovcih — — fldl 80.56 „ v srebra —--- ?lata renta — ,-------- 5*/« avstrijska renta — — — —■ — Delnice narodne banke — — — — Kredttfto delnice--L — U — i— London <10 lir sterlin — — — — Fraaooski napeleondori — — — — cekini -------- — ^emiko^rke^ ----- T • 109.7^ „ 101.25 „1008.— „ 2^4.50 „ U7.45 „ » 32 , 5*60 . 57-75 Vež rabljenih sodov sa vino in Špirit na prodaj je po primernej ceni pri Fran Abramu, 8-« via St. Francesco 22 v Trstu. / Od pluga do krone. 2—4 tržaška hranilnica Bprejealje denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vsakega zneska vsak dan v tednu rarun praznikov, in io od 9—12 uth opoludne. Ob »ednljab pa od 10—13. ure dop. Obivatl ns knjiži ca..........3«^ Plačujb vsak dan od 9—12. ureopoludne. Zneske do 10<) pld. precej, zneske preko 100 do 1000 grld mora .h odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. ps 5 dnij prej. Eakomptajs menji.'e domicillrane na tržaške tn trgu po . ... S®/# Posojttjs na državne papirje avstro-ogrske do 1000 gld. po V. . višje zneske od 1600 do 6000 gld v Večje svote po 5°/e Dsjs denar proti vknjiženju na posestva v Trata. Obresti po dogovoru. TRST, S. septembra 1891 18-24 9 /J darilo nsćrtu inženirja Julij* Schmidta l^^u^Ug 1 drugo načrtu inženirja Bvgena Gei- l(jr£UeC flSL glaSOVlTU pozve pti naSem upravništvu. I 6—4 '"■■"i ODLIKOVAN GRAFIČEN ZAVOD, ustanovljen K«ta 1875. Henrik Freisinger TRST, via Mercato vecchio št. 4. LIoyaova palača. PEČATI IZ KAVČUKA IN IZ KOVIN. Blazihice za pečate se stalnim Črnilom. Silografija. Mehanična delavnica. PloSče ta stanovanja iz krbnea, cinka in snilta. Pisalni stroj rariičnih r istem o v. Priprave sa kopiranje, in beljjografl«- r 10 vVedaiio dno 27. t. m. priredb bi ^ db »ed6lJ«h ^ " .. * ' * poltidne od 4 do 8 ure. — Več se naći veseljaki na Greti ir gostilni priFer- logi „Kaifelev večer" s žejo bogatim programov. Ker je čisti dohodek namenjen v {dobrodelno ^mene, vah^ ,odbor si. občinstvo k obilnej vdeleibi. »Učiteljsko društvo" za sežanski okraj abjoruje v proslavo desetletnice obstanka' avojega v 1. dan oktobra t. 1. ob 10. uri Bffdpoludne v Sežani. Dnevni red : 1. Praktičen poskus ia prirodoslovja. 2. Verificiranje zapisnika, zadnjega zborovanja. 3.. Slavnosten govor. 4. Prostovoljno predavanje. 5. Razni naavoti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Pogubno drultvg v Ro^ui v nedeljo dne 27. t. m. ob pol 9. uri ljutog svoj občni zbor v prostorih pevskega društva pZarja* j Rojanu. f '. _, ^ ^vetro-ogereksga Uoyda občni zbor izreke) je dne 17. t m. odstppiviomu pred-sečniku družbe, baronu Marku Mor-pu,rguT svojo zahvalo na njega, zaslužnem delovanji in velikih, ^aslugah. Bravo I „Amerikanski Slovenec*. Pod tem naslovom jel je v Čik agu izhajati slovenqk tednik v lepi in veliki oblici. List je pi-fan v lepi pravilni slovenščini. Mi se posebno veselimo na tem p/ojavu slovenske narodne zausti, ki ij»*in pričftrda qo Slovenci, preseiivii se v Ameriko, tudi preko> oceana nesli seboj plemenito iskro ljubezni 1 do rodu svojega. Liat stane aa vso Evropo 3 dolarje, ali 6 gld. 50 kr. na Isto. Naf,! sjov listu jf,: Amerikanski Slovenec« iChir kago III. Amerika 65. Cor. W. 19 fh. & Tohnson Street. , , Si I Šestdeset malih povestij za otroke. Poleg italijanskega izvirnika spisal. Janko I e b a n, nadučiteij v Begunjah pri Cerknici. V Ljubljani, 1891. Založil Janez Giontini. Cena 16 kr. po poiti 18 ki> —▼ Tak je naslov lični knjižioi, ki je pred ipalo tedni prišla na svetlo. Na 44 straneh prinaša otrokom 60 malih povestij, katere jim bodo gobovo ugajale, ker 89 pisane otrokom doumno ter so vse povzete ia otroškega življenja. — .Učiteljski To-varjš" s pedagogiškega stališča piše o teh povestih nastopno: „Ta nova zbirka po-vestio bode posebno dobro doSla otroškim vrtaaricam, kakor tudi učiteljem I. in 11. razreda, katerim je vedno treba iz rokava 4frosti kako mično zgodbico. Tudi za narekovanje na sredni stopnji so iste prilične, Vinski ekstrakt. Za trenotno napravo iivrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to