(foto: Benjamin Kanjir) MOTA1KA Dekliške hl. Fantovske hl. immessa cthhin (0® O^WVIOIMmiMaMinSEJ ®fl$tro®a&tiB3 ®fl51ft,TO®(!lBaS,nBS ®8§>,mss(fl®i0a.tni® blagajni in velja za gotovino. )ust se obračuna ŠTEVILKA 10 LETO XXXIX 9. MAREC 2007 CENA 1.25 EUR (299,55 SIT) Prodajalne UNISEX ivgevina za vse dvužine TEDEN JEANS HLAČ od 9.3 do 1 7.3. 2007_ Trgovina UNISEX Mozirje Šmihelska 1, (pri odcepu za Golte) Tel.: 03 839 55 23 Delovni čas: pon. - pet.: od 8.00 do 19.00 sob.: od 8.00 do 12.00 Trgovina UNISEX Ljubno Cesta v Rastke 26. Ljubno ob Savinji Tel.: 03 838 10 21 Delovni čas: pon. - pet.: od 8.00 do 12 00 in od 15.00 do 18.00. sob.: od 8.00 do 12.00 'I m Minister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola je lahko zdravju škodljivo. Najboljša slovenska kakovost po najnižji vrednosti na trsu! 0.75 EUR m I 179,73 SIT Ä Zadruga mozirje Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Moztje z.o.o. Butik spodnjega perila Nakupovalni center Velenje PVC posoda Testenine mleko sl* Nogavice št. 36-47 4 3/1 Cmoki Nasvet iz Butika Grazia! Opora, udobje, poseben material, tehnika krojenja in širše naramnice -to so prednosti športnega nedrčka! Ge! za prhanje Šampon za lase Uživajte v športnih aktivnostih -verjemite, v športnem nedrčku je to veliko lažje! vseh živilskih poslovalnicah samoplačniška ZOBNA ORDINACIJA David Pečnik, dr.dent.med. Hotel BENDA, Loke 33 3330 Mozirje Tèi.: 03/705-36-36 Faks: 03/705-36-37 GSM: 041/791-754 E-pošta: david.pecnik@volja.net $a$ ms Butik GRAZIA - tudi za športnice! V sodobno opremljeni ordinaciji Vam nudimo širok spekter storitev z najsodobnejšimi materiali: - IMPLANTOLOGIJA - vstavitve zobnih implantatov in izdelava protetičnih izdelkov na njih - PROTETIKA - kovinskokeramične prevleke in mostički, brezkovinski mostički, polne keramične prevleke, estetske luske za prekrivanje vidnih površin sprednjih zob,vse vrste delnih snemnih protez, totalne proteze - KONZERVATIVA - zdravljenja z endometrijo, plombiranje z belimi materiali (tudi na zadnjih zobeh), ... - RTG DIAGNOSTIKA - z digitalnim rentgenom - ORTODONTIJA - fiksni in snemni aparati - KIRURGIJA banka celje www.banka-celje.si VSI TERMINI SO PO DOGOVORU (tel.: 03/705-36-36) _______USBEJW-»*______________________________________________________________________________ Tretja stran 1---------effe#------------------------------------------------------------------------------- Mediji in oblast Tokratpišemo ocenzurimedijev. Načelomasmo vsi proti njej, ako se začnemo odkrito pogovarjati, kmalu ugotovimo, da popolna liberalizacija medijev (kakršni smo trenutno priča na svetovnem spletu) vodi v nepreglednost in neverodostojnost, pravzaprav v kaos. Kaj drži in kaj ne drži? Kaj je res in kaj ni res? Odkar človeška družba pozna medije, pozna tudi interes oblasti, da si jih pokorijo. Nič drugače ni niti v demokratičnih družbenih sistemih, le da je v tem primeru nadzor in vpliv bistveno težji, obstaja pa. Tudi slovenska praksa govori tej trditvi v prid. Kakor je bivša opozicija prej napadala bivšo pozicijo zaradi vpliva na medije, tako ima sedaj opozicija več kot dovolj razlogov za enako kritiko, saj se ni zgodilo nič drugega kot zamenjava vlog. Če ne bi bilo tako, bi vlada že zdavnaj prodala svoj delež v osrednjem slovenskem časniku. Spomnim se srečanja lokalnih časopisov Slovenije pred parimi leti v Novi Gorici, na katerem nam je med drugimi predaval slovenski novinar iz Italije (žal se njegovega imena in priimka ne spomnim), najbolj zanimiv del njegovega predavanja pa se je (vsaj zame) nanašal na uredniško politiko posameznih italijanskih časnikov. Tam so zadeve transparentne, kar pomeni, da je javnost seznanjena, kateri politični opciji je naklonjen posamezni medij. Nič bistveno drugače ni v Združenih državah Amerike. Pri nas so domnevno vsi neodvisni, dejansko neodvisne pa so po mojem samo Finance, ki so v švedski lasti. Bivši predsednik vlade Tone Rop se je jezil nanje, češ da so pomagale pomladnim strankam do zmage na volitvah, zdaj pa je v podobni vlogi Janša, saj novinarji Financ znajo s prstom pokazati prav na vsako napako njegovih ministrov. Zahtevo po zamenjavi kmetijske ministrice Lukačičeve smo lahko v Financah prebrali že mnogo prej, preden je nekega dne napisala izjavo, da odstopa »iz zdravstvenih razlogov«. Ženska kvota v vladi se tako vrača v prvotno stanje, saj je Lukačičevo nadomestil vrhunski strokovnjak Iztok Jarc, medtem ko je že prej ministra Drobniča nadomestila Marjeta Cotman. Kaj to pomeni glede na aktualni praznik žena? Nič posebnega, v vsakem primeru pa si ženske zaslužijo več pozornosti kot le dan ali dva v letu. ^ GOSPOD POLITIK, VI KAR ^ POMETAJTE STVARI POD PREPROGO. NA INTERNETU SE SLEJ KO PREJ ^ VSE NAJDE. ^ 10 IZ VSEBINE: Tretja razvojna os: Župani in gospodarstveniki oaorčeni in razočarani Aktualno: Novinarji v primežu navzkrižnih interesov.... 4 Mozirje: Nerodno zapisane besede razburile pustnake. Kulturno društvo Bolna: Bočna je kraj, kjer je petje doma. KD Ljubno ob Savinji: »Judy, jaz bom umrl...« LK Mozirje: Janja Perhač mladinska državna prvakinja.....21 Nazarje: Mladi na zasedanju otroškega parlamenta kritično o devetletki ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 10, 9. marec 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. CENZURA MEDIJEV Novinarji v primežu navzkrižnih interesov Po osamosvojitvi je Slovenija skoraj neopazno vstopila v čas in prostor, kjer je dovoljeno vse, hkrati pa je vse pod budnim očesom javnosti in oblasti. In medtem ko je vse več ljudi, ki si upajo povedati svojo »absolutno« resnico, je tudi vse več ljudi, ki imajo moč to resnico prikrivati oziroma jo cenzurirati. Govorimo o cenzuri medijev, kajti kje drugje kot vjavnih medijih sta lahko resnica in mnenje bolj izpostavljena in hkrati bolj mogočna? Tega se zavedajo tako lastniki medijev, uredniki in novinarji, kot tudi politiki in javnost. NOVINARSKI PRISPEVKI, "ZAVITI V MEGLO" Kdor medijev ne spremlja le površno z branjem športnih strani in ogledom vremenske napovedi, je v zadnjih mesecih lahko opazil več zanimivih primerov, ko so oddaje ali novinarski prispevki z domnevno sporno vsebino enostavno izginili iz dosega javnosti. Dandanes, ko je vsako javno objavljeno vsebino moč najti na svetovnem spletu, nekateri novinarski ali amaterski izdelki izginjajo "v megli". Naj vas spomnimo. Na Večerovih blog straneh je bil že kmalu po objavi zamegljen, pravzaprav cenzuriran satiričen fotostrip, v katerem so glavni akterji nekatere znane javne in politične osebe. Časopisi, ki so gostitelji blogov, imajo sicer vso pravico »sporne« bl-oge odstraniti s svojih spletnih strani, vprašanje pa je, ali s tem sploh še ostaja smisel v branju takšnih »blog sfer«, ki so očitno krojene le po okusu gostitelja. S cenzuro se precej ukvarjajo tudi SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali menite, da bi bilo prav, da bi nadzirali tudi poslance in njihovo upravičeno odsotnost od dela? Večina sodelujočih v tokratni anketi je mnenja, da bi bilo treba strožje nadzirati upravičeno odstotnost poslancev od dela. Ne Da 90% Tokratno vprašanje se glasi: smo res spettato daleč, da se je treba vprašati, ali je prav, da se novinarskih prispevkov ne cenzurira? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 13. marca 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. Naša anketa Verjamemo internetu? Vsako sekundo nastane nov spletni dnevnik - blog. Medijski strokovnjaki napovedujejo, da bo čez desetletje polovica novic na svetu nastala na tovrsten način. Obiskovalci spletnih strani si lahko izmenjujejo novice in mnenja, ki sicer ne spadajo v tiskane izdaje časopisov. Številne raziskave ugotavljajo, da sedaj niso samo novinarji tisti, ki spravijo novice v javnost, ampak to lahko stori kdor koli. Tako se zgodi tudi, da trditve v blogih niso preverjene. Ali jim gre potem verjeti? Ema Rajgl, Volog Mislim, da je to, kar se sedaj dogaja, že preveč, ■ saj lahko na internetu vsi vse objavljajo. Vsemu, 1 Kar najdeš na spletnih straneh, ne moreš verjeti, II , . m saj so objavljene pogosto tudi laži. Pri nas doma po m spletu največkrat iščemo informacije za gradnjo in seveda za šolo. Veliko pa internet uporabljata _____________BkJ otroka, mlajšega sicer pri tem kontroliramo, starejši pa največ uporablja messenger za pogovore s prijatelji in sošolci. Blogov ne berem, tudi sama jih ne pišem. Nadja Maze, Lepa Njiva Internet uporabljam predvsem za šolo. Blogov ne prebiram in jih tudi ne pišem. Na spletnih straneh namreč ne smeš verjeti vsemu, kar je zabeleženo, saj ima svojo spletno stran lahko vsak in na njej objavi čisto vse, kar mu pade na misel. Prepričana sem, daje prišlo že do meje, ko bi se moralo vse skupaj bolj kontrolirati. Saj se tudi identiteta ljudi lahko skrije in je tam vsak, kar želi biti, ne pa to, kar v resnici je. Melita Gerdina, Grušovlje Stvarem, kijih najdem na internetu, verjamem le tedaj, ko se o tem prepričam. Sami doma internet uporabljamo predvsem za šolo, medtem ko gre mož tudi na avtomobilske strani. Veliko časa sem prebila na internetu pri prvem resničnostnem šovu Bar in ugotovila, da te to toliko zasvoji, da pozabiš na čas. Zato da do tega pri nas ne bi prihajalo, zelo malo »surfa-mo« po internetu, ker se mi zdi vse skupaj potrata časa. Raje ta čas izkoristim za družino in za sprehode. Simon Ugovšek, Gornji Grad Sam zelo veliko uporabljam internet, ker ga potrebujem zaradi študija. Vendar vsemu, kar lahko ljudje najdemo tam, ne moremo verjeti, saj se lahko objavi vse brez cenzure. Začele so se uporabljati že določene varovalke, da do tega ne bi prišlo, a kot kaže, jih je še vedno premalo. Sam zelo rad pišem bloge in jih tudi prebiram, sodelujem tudi Boštjan Mančič, Solčava Sam sem sedaj še študent in internet pogosto uporabljam, predvsem za študij in za prijave na izpite in odjave. Blogi so verjetno zelo zanimivi, vendar jih ne prebiram in jih tudi ne pišem. Prav tako tudi ne sodelujem na nobenem forumu. Res je, da si sedaj že vsak lahko uredi svojo spletno stran in na njej objavi vse, kar mu paše, vendar ne gre vsega verjeti. Pogosto so objavljene tudi take vsebine, ki ne sodijo na internet. Janez Bark, Žlabor Internet uporabljamo predvsem za informacije, kijih potrebujemo doma. Bolj gledamo tiste strani, kjer so igrice in različne stvari za male otroke. Blogov ne prebiram in jim tudi ne verjamem, saj se pogosto zgodi, da so objavljene laži ali take vsebine, ki niso v redu. Pripravila Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem na forumih. /-------------------------------------------------------------------------------------------------N Aktualno, Oglasi V____________________________________________________________________ ____________________:_______/ na RTV Slovenija, kjer njihove oddaje enostavno izginjajo s sporeda. Tako je bila pred kratkim zaradi domnevno vulgarnega nastopa Jonasa Žnidaršiča, novega starega voditelja Milijonarja, ki ga je gostil Sašo Hribar, s portala RTV SLO umaknjena oddaja Hri-bar. Ravno tako ni bilo ob običajni uri na sporedu njene ponovitve. Ponovitvena in arhivska cenzura je doletela tudi znamenito Piramido, v kateri je nastopil poslanec Zmago Jelinčič. KJE JE MEJA MED CENZURO IN UREDNIŠKO AVTONOMIJO? Cenzure televizijskih oddaj so vsaj v zgornjih primerih transpar- entne. Kako pa je s cenzuriranjem novinarskih prispevkov v tiskanih medijih? Gre za izredno občutljivo področje, ki je žal javnosti slabo dostopno. Kljub temu se o cenzuri brez pravičnega razloga vedno več govori, oglašajo se nekateri novinarji, ki so zaradi takšnih posegov v svoje delo prestopili iz ene v drugo časopisno hišo. Kje je meja med cenzuro in uredniško avtonomijo, ki jo imajo nekateri za povsem samoumevno? Uredniki zagovarjajo idejo, da imajo vso pravico voditi medije po lastni presoji, saj so dobili mandate z nalogo, da bodo ustvarjali aktualen in javnosti zanimiv časopis. Vsekakor morajo popravljati novinarske napake ali slab pristop novinarja k temi, prav tako novinar ne more samozadostno uveljavljati pravice do objave svojega članka, če ta ni narejen v skladu z novinarskimi normami. A ko urednik zavrača tekste, ki so profesionalno dobri, ali jih spreminja brez novinarjeve vednosti le zato, ker ne ustrezajo njegovi politični usmeritvi, takrat nastopi cenzura. Da se takšno nedopustno ravnanje redno dogaja med slovenskimi novinarskimi vrstami, poskušajo dokazovati vse bolj številne slovenske spletne strani, nastale prav z namenom objavljanja cenzuriranih novinarskih prispevkov in opozarjanja na težak položaj novinarjev. Ti so dandanes ujeti v mrežo nasprotujočih si interesov. Nanje pritiskata potreba po zaslužku in želja po avtonomnosti svojega dela, ravnotežje med njima pa vse bolj rušita politika in kapital. Za sicer neobičajen konec novinarskega prispevka pa še besede francoskega pisatelja iz 18. stoletja, Voltaira, nad katerimi se lahko dandanes res globoko zamislimo: »Gnusi se mi, kar govorite, a sem se pripravljen do smrti boriti za vašo pravico, da to izrečete.« Tatiana Golob OB 8. MARCU - DNEVU ŽENA Danes imamo izbiro kako živeti in kaj delati Ob letošnjem 8. marcu so aktivistke in aktivisti Amnesty international po vsem svetu na vidnih mestih prižgali 180 svečk, s katerimi želijo pritegniti pozornost javnosti za sprejemanje korakov v smeri zmanjševanja nasilja nad ženskami in povečevanja njihove varnosti. K sreči pa žensk ne označuje nasilje nad njimi in manjše možnosti na številnih področjih, označujejo jih njihovi številni uspehi pri doseganju svojih pravic, njihovi visoki rezultati v poslovnem okolju in nenazadnje njihova zmožnost, da uspešno združujejo družinsko življenje s svojimi last- nimi ambicijami. V letu 2006 je slovensko žensko precej zaznamovala politika, ki sicer ni pretirano ženska zadeva. Če bi bila, bi se stvari po svetu razvijale v povsem drugačnih, boljših smereh. Pa šalo, ki ni nujno neresnica, na stran. V lanskem letuje začela veljati novela zakona o volitvah v državni zbor, ki uveljavlja tako imenovane ženske kvote za nastop na prihodnjih parlamentarnih volitvah leta 2008. Zakonska novela postopoma uvaja 35-odstotno zastopanost žensk za kandidiranje na parlamentarnih volitvah, do lokalnih volitev leta 2014 pa se bodo ženske kvote postopoma zvišale na 40 odstotkov. V prihodnjih letih bo torej jasno, ali ženske niso želele vstopati v politiko ali pa je bila politika tista, ki jim ni dala prave možnosti. Seveda ni le politika tista, ki dokazuje pravo vrednost človeka. Še zdaleč ne in tega so se ženske vedno zavedale. Slovenija v evropskem merilu pozitivno izstopa po deležu deklet, ki končajo srednješolsko izobraževanje, enako velja za študij. Poslovni svet ima svoj čar, in ta privlači tudi ženske. Čeprav je Slovenka za okoli devet odstotkov slab- Avto GALANT Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 - IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE - KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI - IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU še plačana od Slovenca in ima slabše možnosti napredovanja od svojega moškega tekmeca, imamo v Sloveniji mnogo uspešnih man-agerk, ki sodijo v vrh mednarodne poslovne elite. Matematično to pomeni, da so te ženske vsaj za devet odstotkov boljše od svojih moških kolegov. Emancipacija je ženskam prinesla pravico do odločanja o svojem telesu, o svojem denarju in pravico do samostojnega življenja. Nam je sedaj lažje? Verjetno ne. Poleg skrbi za dom in otroke nas sedaj čaka še služba. Slovenke imamo kar 65 minut manj prostega časa dnevno kot naši možje in smo s tem v vrhu evropskega povprečja. Smo ženske torej sploh kaj dosegle? Smo. Imamo izbiro. Kako živeti. Kaj delati. Tatiana Golob DeSUS Upokojenci o zdravstvu in pokojninskem sistemu Člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) iz Zgornje Savinjske doline se bodo v četrtek, 15. marca, v restavraciji Gaj v Mozirju sešli na6. redni skupščini. Poleg običajnih točkvzvezizdelovanjemvletu 2006 in načrtih za leto 2007 je na dnevnem redu skupščine tudi informacija o dogajanjih na področju zdravslvene zakonodaje, pokojninskega sistema in varstva odraslih, ki jo bo podal poslanec DeSUS v Državnem zboru Franc Žnidaršič. Zaradi ključnih vprašanj za starejšo generacijo državljanov zgornjesavinjski območni odbor DeSUS vabi k udeležbi na skupščini tudi upokojence, ki sicer niso člani stranke. KF Prodamo dvosobno stanovanje v Velenju (Gorica) velikosti 57,82m2 v 6. nadstropju (13 nadstropij v bloku). Stanovanje ima manjšo kuhinjo, ki se nadaljuje v dnevno in izhod na balkon, večjo spalnico, hodnik, skupni WC in kopalnico ter shrambo. Stanovanju pripada še manjša klet in je v postopku vpisa v ZK. Lepo vzdrževano je, kot tudi notranjost bloka. Cena 56.000 EUR (13.419.840 SIT). BC SKUPINAd.o.o. Tbilisijska 57 b, 1000 Ljubljana, GSM 040 453 189. Prodamo še več dvosobnih in trisobnih stanovanj v Velenju in okolici. Več na naši internet strani www.bc-skupina.si. TRETJA RAZVOJNA OS SE ODMIKA V PRIHODNOST Župani in gospodarstveniki ogorčeni in razočarani Na okrogli mizi, ki jo je na temo lil. razvojne osi oziroma hitre ceste od Avstrije do Hrvaške v torek, 27. februarja, organizirala GZS Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje, se je izkazalo, da se njena gradnja vse bolj odmika v prihodnost. Razočarani in ogorčeni župani in gospodarstveniki so izvedeli, da bo državni prostorski plan za to cesto končan šele v letu 2010, kar pomeni, da bi v najboljšem primeru z gradnjo lahko začeli leta 2012. KDAJ IN KJE SE BOMO VOZILI? Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je na okroglo mizo povabila mag. Gregorja Ficka z direktorata za ceste Ministrstva za promet in mag. Heleno Šolar z direktorata za prostor Ministrstva za okolje in prostor. Ficko je uvodoma povedat da mora nameravana hitra cesta resnično pomeniti razvo- zahtevajo izgradnjo prometnice po zahodni varianti jno os, ki bo povezovala vse pomembnejše industrije, smučarska središča in večje ponudnike turizma. V ta namen so predlagani trije koridorji, torej poleg vzhodne in zahodne variante še srednja. Dejal je, da so razumljiva prizadevanja za posamezne različice, vendar je razen družbene sprejemljivosti treba upoštevati tudi stroko. Izdelati je potrebno študije vse od morfološko geološke ustreznosti do ekonomsko finančne upravičenosti posamezne variante. Opredeliti seje treba tudi o tem, ali bo cesta štiripasovnica ali dvopasovnica, in ali bo na njej cestninjenje, saj nameravajo izgradnjo financirati iz sredstev javno zasebnega partnerstva. Projekt mora v določenem času povrniti vložena sredstva in ustvariti dobiček, če naj bo zanimiv za investitorje. NEJASNA PRIHODNOST Šolarjeva je predstavila rokovni plan za pripravo državnega lokacijskega načrta (DLN). Roki in datumi so prisotne negativno presenetili, saj se gradnja prepotrebne infrastrukture odmika v nejasno prihodnost. Tako naj bi potekale javne obravnave in seznanitev letošnjo jesen, obenem bo potekala izdelava strokovnih študij. Odločitev o najustreznejši različici naj bi bila sprejeta v marcu 2008, javna razgrnitev DLN aprila in maja 2009 in sprejem uredbe o DLN sredi februarja 2010. Iz povedanega so prisotni sklepali, da se s pričetkom gradnje najbrž ne bo pričelo pred letom 2012. Predstavnika ministrstev sta razložila, da šoto optimalni roki, pri katerih so upoštevani vsi zakonski predpisi, morebitno odlaganje zaradijavnih razpisov in pritožbenih rokov, pa tudi razne evropske okoljske in druge direktive in predpisi. iz razprave je bilo mogoče zaključiti, kar je dejal tudi Ficko, da gos-podarstvo tako dolgo ne more čakati in da se bo treba odločiti za kratkoročne ukrepe, s katerimi bi razbremenili obstoječo infrastrukturo, saj je vsak čas pričakovati kolaps. Tako na primer po cesti Arja vas-Velenje dnevno pelje že skoraj 20.000 vozil. ZAHTEVE PO ZAHODNI VARIANTI Okrogle mize seje udeležilo vseh deset županov Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Kot omenjeno, so šele ob tej priliki izvedeli za neugodne terminske načrte, saj so najvišji vladni predstavniki pred časom govorili o pričetku gradnje leta 2008. Ljubenska županja Anka Rakun je v imenu zgornje-savinjskih županov predstavniku ministrstva izročila pismo, v katerem zahtevajo izgradnjo po zahodni varianti in priključek na avtocesto v Šentrupertu. Nazorski župan Ivan Purnatje menil: »Zgornja Savinjska dolina zaostaja v razvoju tudi zaradi neustrezne prometne povezave, nenehno se trudimo za razvoj, a tega brez ustreznih cest ni. Zato ne moremo pristati na varianto, ki nas bi zopet obšla!« Župan Luč Ciril Rose pa se je slikovito izrazil, da bo naša dolina brez povezave s svetom postala nekakšen »jurski park«. Poslanec Jakob Presečnik je poudaril, da bomo do rešitve prišli le s konsenzom, ta pa ni mogoč, če se del regije odreže in prometno osami. Cesta mora potekati tako, da bo prinašala razvoj v vsak kos bodoče Sa-Ša regije, za katero pričakuje, da bo v kratkem dobila tudi zakonske in pravno formalne osnove. Zato v tej regiji ne more ena sama občina ali celo krajevna skupnost odločati o vitalnih zadevah. Tudi direktor KLS Ljubno Mirko Strašek je bil mnenja, da le zahodna varianta in čimprejšnja rešitev prometnih zagat lahko pripomore k hitrejšemu razvoju. »Na Ljubnem imamo štiri hitro rastoče »gazele« in če bomo še naprej tako odrezani od pomembnih centrov, se zna zgoditi, da bo potrebno proizvodnjo seliti drugam, o čemer smo že razmišljali. Ni samo tovorni promet tisti, ki teče prepočasi, tudi vsakodnevne migracije kadrov na delovna mesta ali službene poti so vse bolj otežene.« Marija Lebar Tkavc Sabina s p. Pneumatic center Razmišljate o nakupu novih letnih pnevmatik? SEDAJ JE PRAVI ČAS! Da boste vedno varno prispeli do cilja, vam ponujamo pnevmatike priznanih proizvajalcev: Sava, Debica, Dunlop, GT-Radial, LESARSKA CESTA 45, NAZARJE Cooper, Yokohama, Goodyear,... Of) 839.16.40) ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure Že po uvodnih besedah Gregorja Ficka (prvi z desne) je postalo jasno, da so bile obljube vlade o začetku gradnje hitre ceste za leto 2008 zgolj govorjenje na pamet (foto: Marija Lebar) [_________________________________ Iz občin, Gospodarstvo PREDSEDNIK SVETA ZAVODA ZA TURIZEM, KULTURO, ŠPORT IN MLADINO OBČINE MOZIRJE GREGOR VERBUČ 0 TRETJI RAZVOJNI OSI Odgovornost do prihodnjih generacij Izgradnja hitre ceste od avstrijske meje preko Koroške in Šaleške doline do avtoceste se odmika v nedoločljivo prihodnost saj do izgradnje vsaj še šest let ne bo prišlo. Za Zgornjo Savinjsko dolino je edina sprejemljiva rešitev potek ceste zahodno od Šoštanja, o čemer so razpravljali tudi tukajšnji župani. Pri tem gre v veliki meri za politično vprašanje, saj na šaleški strani zagovarjajo tudi drugačne rešitve. Gregor Verbuč je prepričan, da bo potrebno strniti vrste in s približanjem ceste dolini zagotoviti dolgoročno perspektivo. Ob tem Verbuč izpostavlja geografsko zaprtost Zgornje Savinjske doline. Še kot svetnik je v prejšnjem mandatu na problem opozarjal v mozirskem občinskem svetu, ven- dar je bil njegov glas očitno krik vpijočega v puščavi. Kot je videti, je povezovanje znotraj Sa-Ša regije zastavljeno tako, da se vse pomem- bne službe in inštitucije selijo v Velenje, in tudi pri vprašanju bodoče pokrajine ni znakov, da bo Zgornja Savinjska dolina uspela iztržiti omembe vreden izkupiček. Pri cestni povezavi je bolj kot politična realnost pomembna gospodarska perspektiva, ki bo v prihodnjih letih zagotovo ključnega pomena, v kolikor želi Zgornja Savinjska dolina vsaj približno v korak z razvitejšimi deli države. Gregor Verbuč predlaga ustanovitev odbora za 3. razvojno os (foto: EMS) »Doslej je bilo že kar nekaj pobud in razprav na to temo, vendar mislim, da to ni dovolj. Povezati se je treba z občinama Šoštanj in Šmar- tno ob Paki ter ustanoviti odbor verodostojnih ljudi iz politike in gospodarstva, ki bo znal in zmogel uresničiti zgornjesavinjske interese. Zavedati se moramo odgovornosti do potomcev. Ko bo cesta enkrat speljana, bo zgodbe konec,« razmišlja predsednik mozirskega sveta zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino ter dodaja, da izgradnja takšne ceste potegne za sabo razvoj celotne regije. Ne gre samo za gradnjo, pomembno je, po kakšnih cestah se ljudje vozijo v službe in če hoče dolina uresničiti številne razvojne piane, bo potrebno Zgornjo Savinjsko dolino maksimalno približati potencialnim turistom in podjetnikom. Savinjčan OBČINSKI SVET LJUBNO Dobro pripravljena občinska »ustava« Statutarno pravna komisija ljubenskega občinskega sveta, ki jo vodi Ana Kladnik, je očitno dobro opravila svoje delo, saj so svetniki v prvem branju brez bistvenih pripomb potrdili osnutek novega statuta in poslovnika. Dokončno bo besedilo sprejeto predvidoma na naslednji seji, med bistvenimi vprašanji pa je bilo, koliko članov naj šteje odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Svetnik Bernard Štiglic (drugi z leve) je prepričan, da se mora vsak svetnik prvenstveno zavzemati za območje, kjer je bil izvoljen Osnutek statuta predvideva sedemčlanski odbor, kar je po mnenju svetnika Bernarda Štiglica premalo, saj naj bi imel vsak zaselek svojega zastopnika. Predsednik odbora in ljubenski podžupan Stanko Zagožen se s predlogom ni strinjal, »saj se je potrebno zavzemati za razvoj celotne občine. Smisel in cilj je, da nisi predstavnik samo svoje volilne enote. Potrebno je sprejemati pobude vseh občanov.« Štiglic Zagožnu ni ostal dolžan, saj se je po njegovem prepričanju dolžan kot predstavnik Tera prvenstveno zavzemati za območje, kjer so ga izvolili. Kar pa ne pomeni, da ga razvoj ostali delov občine ne zanima, je dodal Štiglic in delo občinskih svetnikov primerjal s poslanci, od katerih prav tako pričakujemo, da bodo prvensh/eno delovali za svoje volilno območje, čeprav so po ustavi predstavniki vsega naroda. Precej časa so svetniki namenili tudi razpravi o zimskem vzdrževanju občinskih cest. Po besedah svetnika Jožeta Orešnika so orači precej nezadovoljni z mozirskim komunalnim podjetjem, s katerim imajo sklenjene pogodbe. Za Bernarda Štiglica je takšno stanje nezakonito, poleg tega naj bi bila slabo organizirana pregledna služba. Eden od problem- ov naj bi bili tudi plačilni roki, zato bi bilo po mnenju Štiglica najbolje delež Komunale Mozirje prodati in ustanoviti režijski obrat. Po precej razburljivi razpravi so se svetniki strinjali, da morajo biti plačila oračem namesto v šestdesetih dneh realizirana v štiridesetih, ob tem pa je ostala brez konkretnega odgovora dilema Bernarda Štiglica, kdo bo plačal, če bo Komunala s plačili zamujala preko dogovorjenega roka. Savinjčan BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic<3>nnra.si. http://eic.mra.si EIC-feb-42: Portugalsko podjetje, specializirano na področju proizvodnje pisarniškega pohištva in vseh komplementarnih izdelkov, išče distribucijske partnerje in ponuja možnostfranšize. Želi biti podizvajalec in ponuja proizvodne storitve. EIC-feb-45: Francosko podjetje, specializirano na področju veleprodaje kmetijske opreme, išče teh- nično in proizvodno sodelovanje, podizvajalce za izdelavo kovinskih okvirjev, rastlinjakov, steklenjakov, temeljev, izdelavo in sestavo kovinske infrastrukture. EIC-feb-49: Poljsko podjetje, dejavno na področju samopostrežnih avtomatov za hladne in vroče napitke, nudi podizvajalske storitve (inštalaterska in montažna dela). DAN CIVILNE ZAŠČITE V ŽALCU Visoka odlikovanja tudi za Zgornjesavinjcane Ob svetovnem dnevu Civilne zaščite je Štab CZ za Zahodno Štajersko v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje - izpostavo Celje in Občino Žalec v petek, 2. marca, pripravil osrednjo regijsko proslavo. Slovesnost je potekala v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, na njej pa so podelili številna priznanja in nagrade Civilne zaščite. Pred podelitvijo je nagrajence in občinstvo nagovoril župan občine Žalec Alojz Posedel. Dejal je, da s ponosom gostijo tako pomemben dogodek, saj so že doživeli različne Tajnik občine Ljubno Franjo Naraločnik je prejel bronasti znak Civilne zaščite (foto: Marija Lebar) Visoki priznanji - srebrni znak Civilne zaščite sta za leto 2006 prejeli tudi Prostovoljno gasilsko društvo Bočna in Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Dreti, tajnik občine Ljubno Franjo Naraločnik pa je prejel bronasti znak CZ. Kot so nam povedali predstavniki obeh nagrajenih gasilskih društev po končani slovesnosti, je takšna nagrada priznanje za dobro delo v preteklosti, ki pove, daje njihovo prostovoljstvo v službi ljudstva vendarle opaženo in cenjeno, predvsem pa je obveza za naprej, za še boljše delovanje. »Kdor je enkrat aktiven v prostovoljstvu in pomaga pomoči potrebnim, bo to kljub številnim problemom počel še naprej. Ko zaslišiš sireno, preprosto ne moreš ravnodušno stati ob strani, če veš, da je v stiski tvoj bližnji,« je mnenje vseh strnil Franjo Naraločnik. katastrofe, pri katerih je bilo delo Civilne zaščite in gasilcev nepogrešljivo. Slavnostni govornik poveljnik CZ za Zahodno Štajersko prim. dr. Ivan Eržen je povedal, da so takšne priložnosti promoviranje humanitarne dejavnosti in pomembno sporočilo okolju. Spontane aktivnosti civilne družbe so pri pomoči v raznih nesrečah in katastrofah nenadomestljive. Pri tem so pomembni dejavniki znanje, usposobljenost, preda-nost in požrtvovalno delo, pri katerem udeleženci čestokrat tvegajo tudi svoja življenja. Vse to daje prebivalcem občutek varnosti, ta pa je vrednota in pravica. 1. marca 1972 je bil ustanovljen mednarodni odbor za CZ, saj je bilo ugotovljeno, kako pomembna je hitra in organizirana, predvsem pa strokovna intervencija ob nenadnih dogodkih. Katastrof povezanih z naravo in človekovimi posegi vanjo je iz leta v leto več, zato so leta 1990 razglasili svetovni dan Civilne zaščite, v Sloveniji pa ga obeležujemo od leta 1992. Marija Lebar MOZIRJE Nerodno zapisane besedo razburile pustnake Člani društva Pust Mozirski želijo korektno sodelovati z vsemi ljudmi dobre volje in pri tem ni mozirski župnik nobena izjema (foto: EMS) Mozirski župnik Sandi Koren je v nedeljo pred pustnim torkom faranom razdelil oznanila, v katerih je, po njegovih besedah, brez slabega namena pisal o pustnem in postnem času. Med drugim se sprašuje, kako je možno, da ni nikjer mogoče zaslediti maske Milana Kučana, kar nekaj pa je mask papežev. Korena predvsem moti, ker na pepelnično sredo, ki je za kristjane prvi dan postnega časa, po vsej državi množica zamaskiranih župnikov veselo pokopava umrle puste. Pri tem naj bi Mozirje še posebej izstopalo. Slednje besede so precej presenetile člane društva Pust Mozirski, v katerem že vrsto let sodelujejo ljudje različnih svetovnih nazorov. Torej tudi kristjani in po besedah predsednika društva Draga Poličnika jim niti na kraj pameti ne pade, da bi se kakorkoli norčevali iz cerkvenih ljudi oziroma krščanskih simbolov. Tudi pokop pusta na pepelnično sredo opravijo brez »župnika«. »Poleg tega,« razlaga Poličnik, »vsa leta korektno sodelujemo z mozirskimi župniki in mislim, da tudi s sedanjim ni drugače. Prepričan sem, da seje Korenu zapisala nerodna beseda in da bomo tudi v bodoče sodelovali v dobro kraja.« Da gre v resnici za nesporazum, namje potrdil tudižupnikSandi Koren, ki priznava, da seje nerodno zapisane besede lahko razumelo kot napad na celotno pustovanje. »To pa seveda ni res,« poudarja mozirski župnik. »Napisal sem, karje v verskem tisku in tudi med samimi kristjani, tudi v Mozirju, že dolgo prisotno. Nestrinjanjez razvrednotenjem pepelnične srede. Ta ima enak pomen kot veliki petek, gre za dan strogega posta, ne samo v hrani, kot pomotoma marsikdo razume, ampak tudi v umirjenosti, resnosti, molitvi... In čeprav strogi post pepelnične srede ne velja za tiste, ki niso kristjani, in se ga ne držijo tudi mnogi krščeni, se vseeno razume kot znamenje splošne kulture, da ta dan javno ne prirejamo raznih norčavih prireditev, kar pokop pusta gotovo je.« Sandi Koren obžaluje, če je kdo njegove besede razumel kot napad na pustno dogajanje, vendar dodaja, da pomeni pokop pusta na pepelnično sredo za kristjane žaljenje njihovih verskih čustev in to se dogaja tudi v Mozirju. »Pust Mozirski je nekaj, kar se mora ohraniti. Čeprav nisem rojen Mozirjan, poznam to tradicijo. Seveda pa se lahko običaj ohranja tako ali drugače,« dodaja Koren, ki bo vesel vsake vzpodbude za pogovor in skupno prizadevanje za dobrobit vseh Mozirjanov. Savinjčan VETERANSKO DRUŠTVO SEVER Z» CELJSKO OBMOČJE Nadaljevali bodo zastavljeno delo Po trinajstih letih se je z mesta predsednika veteranskega društva Sever za celjsko območje poslovil Franc Bevc, na njegovo mesto pa so člani društva izvolili Ivana Žaberla iz Celja. Člani drušlva so predvsem policisti, rezervni policisti in drugi delavci policije ter državljani, ki so aktivno sodelovali pri zaščiti demokratičnih procesov v Sloveniji in vojni za Slovenijo leta 1991. Med pomembnejše dejavnosti štejejo predvsem aktivno vlogo pri urejanju vojnega veteranstva, tako pri sprejemanju predpisov kot pri uvel- javljanju konkretnih pravic, ki izvirajo iz statusa vojnega veterana. Društvo opravlja pomembno poslanstvo pri zbiranju in arhiviranju dokumentarnega gradiva o delovanju takratnih organov za notranje zadeve v procesih osamosvajanja Slovenije in v vojni za Slovenijo. Med pomembnejšimi dejavnostmi članov drušlva je skrb za svojce padlih policistov in za vojne veterane, kijih pestijo socialne stiske. Društveno delo je bilo v preteklem letu precej uspešno, saj se lahko pohvalijo s številnimi uspešnimi akcijami. Slovesno so obeležili 15. oblet- nico osamosvojitve Slovenije, ki sojo vojni veterani praznovali tudi kot zmago v vojni za Slovenijo. Jubilej so proslavili s številnimi slovesnostmi državnega in lokalnega pomena. V letošnjem letu ostaja osnovna naloga društva skrb za socialno ogrožene člane, družabnost, šport in obeleževanje zgodovinskih dogodkov. Savinjčan Franc Bevc se je po trinajstih letih umaknil z mesta predsednika veteranskega društva Sever za celjsko območje (foto: EMS) LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Škarje in sukanec za Izbira materialov, krojenje in nazadnje šivanje oblačil je osnovni cilj šiviljske delavnice v Nazarjah (foto: Jože Miklavc) V učilnici Doma kulture v Nazarjah poteka vsak teden šiviljska delavnica, ki jo vodi Alenka Košir iz Velenja. Tečaj krojenja in šivanja organizira in izvaja Ljudska univerza Velenje, udeležuje pa se ga osem občank z območja Zgornje Savinjske doline. Cilj tečaja je učenje in utrjevanje šiviljskih spretnosti od krojenja do izdelave spomladanske garderobe, ki si jo udeleženke izdelajo po lastni meri in izbranem kroju. 30-urni tečaj je cenovno sprejemljiv, učiteljica, modna šivilja Alenka Košir pa zagotavlja, da si na takšnem pomladno garderobo tečaju udeleženke povrnejo celoten strošek tečaja z izdelavo lastnih kosov oblačil. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da je bila ob našem obisku delovna vnema velika. Že bežne izjave dveh, treh bod- Marinka Šimic, Ljubno ob Savinji: »Za tečaj šivanja in krojenja sem se odločila, kerje bila to moja dolgoletna želja. Šivanje je postalo moj konjiček, brez znanja pa tudi tega ne moreš opravljati v večje zadovoljstvo. Zato sem se odločila za učenje pod mentorstvom Alenke Košir in priznane ustanove Ljudske univerze Velenje. Ni mi žal, saj sem z organizacijo in izvajanjem tečaja zelo zadovoljna, prav tako z učiteljico in njenimi praktičnimi nasveti. Vse je odlično. Dobila sem vse, kar sem od tečaja pričakovala.« očih šivilj in krojačic so dale vedeti, da gre za kvalitetno poučevanje in koristno delavnico, katere znanje bo kasneje zapolnjevalo prosti čas in potrebe udeleženk. Jože Miklavc JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Novo sodobno vozilo za pobiranje V Javnem podjetju Komunala Mozirje se od ponedeljka ponašajo z novim vozilom za pobiranje smeti. Naložba je stala skoraj 138.000 evrov, k temu je Občina Mozirje prispevala slabih 21.000 evrov, Občina Rečica pa je primaknila 12.500 evrov. Kot je znano, mozirsko komunalno podjetje skrbi za pobiranje in odvoz smeti na območju omenjenih občin, za nakup pa so se Novemu vozilu so nazdravili predstavniki Komunale in mozirski ter rečiški župan (foto: EMS) smeti odločili, kerje staro vozilo že precej iztrošeno. Nenazadnje, ugotavlja direktor Andrej Ermenc, je potrebno prvenstveno misliti na varnost delavcev. Novo vozilo je tehnično izpopolnjeno do te mere, da pri samem pobiranju smeti do nesreče skoraj ne bi smelo priti. Čeprav, opozarja Ermenc, to ne pomeni, da previdnost ni potrebna. Savinjčan ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA NAZARJE Obnovili spominska obeležja V nazorski borčevski organizaciji se združujejo borci in pridruženi člani iz krajevnih skupnosti Nazarje in Kokarje. Zaradi starosti in bolezni vsako leto izgubijo kar nekaj članov, le redki pa se jim pridružijo, tako da organizacija sedaj šteje nekaj manj kot šestdeset članov. Milan Kopitarje spregovoril o delu organizacije v preteklem obdobju in smernicah v letošnjem letu (foto: Marija Šukalo) Njihovo delo poteka na podlagi smernic in aktov, sprejetih na območnem združenju, ter statuta slovenske borčevske organizacije. Dopolnitve in spremembe statuta so obravnavali na občnem zboru zadnjo februarsko soboto in ugotovili, da se številne spremembe nanašajo na njihovo krovno organizacijo, medtem ko njim prinašajo le spremembo imena. Tako se bodo nazorski borci v prihodnje povezovali v Združenju borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Nazarje. O delu organizacije v preteklem obdobju in smernicah za letošnje leto je spregovoril predsednik Milan Kopitar. Komisija za vzdrževanje grobov, spomenikov in grobišč je skrbela za urejenost trinajstih obeležij padlim na območju od Menine do braslovških Dobrovelj in Črete. Kljub temu da so preteklo leto razpolagali s skromnimi finančni sredstvi, so uspeli vsa obeležja obnoviti v takšni meri, da služijo spominu na dogodke v času narodnoosvobodil- nega boja. Ob občinskem prazniku so na Domu kulture namestili spominsko ploščo, kije bila nekdaj nameščena na Toničevi hiši. Junija so se podali na izlet v Frankolovo, Slovensko Bistrico in Pohorje ter Osankarico. Udeležili so se številnih spominskih proslavvdolini in tudi širše. Pripravili so žalno slovesnost ob spomeniku padlim pri Domu kulture. Ob koncu leta pa so obiskali ostarele in bolne člane borčevske organizacije in jim izročili skromno darilo. Marija Šukalo PLANINSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Pomanjkanje kadrov za vodenje izletov Lani so v Planinskem društvu Rečica zabeležili skoraj 20-odstotni porast članstva, predvsem na račun podmladka. Predsednik društva Robi Teržan ne skriva zadovoljstva, da so s planinstvom uspeli »okužiti« že veliko število malčkov v vrtcu. V preteklem letu so uspeli izpeljati tudi vse zastavljene naloge. Med številnimi izleti so šli tudi v Švico, kjer so se povzpeli na 4.107 metrov visok Mönch. Žal pa so se skozi vse leto srečevali s pomanjkanjem kadrov, ki vodijo izlete, zato sojim pri tem na pomoč priskočili člani PD Nazarje in PD Zabukovica. »Zaradi omenjenega bomo v rečiškem planinskem društvu morali izšolati vodnike, ki bodo svoje delo jemali z vso resnostjo,« je bil kritičen v svojem poročilu o delu Teržan na občnem zboru, ki so ga pripravili konec februarja na Žirovnicah. Obenem je pohvalil sodelovanje z društvi v domači občini, saj so s skupnimi močmi organizirali nekatere skupne akcije. Za druženje občanov so poskrbeli s pohodom z Golt na Rečico in ob kresovanju v Borseki. Rečiški planinci so bili organizatorji prve tekme v ligi Smrekovec in pomagali pri urejanju ceste v Borse-ko ter pri prekrivanju strehe rečiškega gasilskega doma. K zastavljenim nalogam so letos dodali kolesarski vzpon, kresovanje ob dnevu državnosti in vzpon na kakšnen štiritisočak. Seveda bo vse odvisno od finančnih sredstev, kijih poTeržanovem mnenju lahko pridobijo le s kvalitetno pripravljenimi programi. Med slednje sodi tudi delo z osnovnošolci, ki so nase opozorili s prijetnim kulturnim programom na občnem zboru in poskrbeli tudi za druženje ob zaključku. Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE Predsednik kritičen do krovne gasilske organizacije Prva marčevska sobota je bila za lučke gasilce v znamenju inventure preteklega leta in načrtov za prihodnje. Tokrat so se zbrali kar v njihovem »delovnem« okolju, garaži gasilskega doma, ker je v dvorani potekala glasbena prireditev. Aktivnosti lučkih gasilcev je v svojem poročilu podrobno predstavil predsednik društva Janez Zamernik. Po njegovih besedah so večino zastavljenih ciljev v preteklem letu uspešno realizirali. Bil pa je zelo kritičen do Gasilske zveze Slovenije, ki je po njegovih besedah ob lanskem nakupu gasilskega vozila - kombija s štirikolesnim pogonom - s spletkami in birokratskimi zahtevami oteževala nabavo za društvo tako pomembne pridobitve. Zamernik je v svojem govoru okaral tudi domačine, ki so se na lanski gasilski veselici, Predsednik Janez Zamernik je okaral tudi domačine (foto: Franjo Atelšek) kar se tiče udeležbe, bolj slabo odrezali. Operativno delovanje društva je predstavil poveljnik Vinko Moličnik, kije poudaril, da lansko leto na srečo večjih posegov zaradi požarne ogroženosti v kraju niso zabeležili. Po njegovih besedah se pri krajanih pozna preventivno delo gasilcev, saj ima kar 70 odstotkov gospodinjstev v posesti vsaj en gasilni aparat, kar je za požarno varnost velikega pomena. Na občnem zboru so bile predstavljene tudi ostale aktivnosti, saj so se njihovi člani udeleževali gasilskih tekmovanj, skrbeli za izobraževanje svojih članov, tudi delo z mladimi gasilci je bilo uspešno. Začasno so zaradi višanja natalitete v kraju zastale le aktivnosti ženskega dela društva, kar pa jim je bilo s strani vseh prisotnih v celoti oproščeno. Franjo Atelšek ZGORNJESAVINJSKA FOLKLORNA SKUPINA REČICA OB SAVINJI Novi kostumi za danes in jutri Člani Zgornjesavinjske folklorne skupine z Rečice ob Savinji so 24. februarja na odru domače dvorane kulture predstavili značilne plese naše doline in nove narodne kostume, v katerih plešejo. Na odru se jim je pridružila Tamburaška skupina Polzela. V rečiški folklorni skupini so za mentorja izbrali dolgoletnega plesalca, člana folklorne skupine Oljka Šmartno ob Paki Draga Primožiča iz Rečice ob Paki. Jeseni leta 2003 so začeli z nastopi, njihovo delo pa je opazno širom doline. So namreč edina odrasla folklorna skupina v Zgornji Savinjski dolini. Vsa leta obstoja so nastopali v lastnih oblačilih, ki pa niso bila primerna za plesanje plesov iz časov dedkov in babic. Njihovo delovanjeje bilo sicer ocenjeno z odličnimi ocenami, oblačila pa so te ocene praviloma zniževala. Predsednik Kulturnega društva Rečica ob Savinji Jože Kramerje pričel z akcijo zbiranja sredstev za nakup pravih narodnih kostumov. S prijavo na razpis Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v letu 2005 niso uspeli, zato so projekt prijavili tudi leto kasneje. Tokrat so uspeli pridobiti del potrebnih sredstev, ostalo so prispevali KD Rečica ob Savinji, Občina Mozirje, Občina Rečica obSavinji, KS Rečica ob Savinji, izpostava javnega kulturnega sklada Mozirje in posamezniki. Slike ljudskih noš iz konca 19. in začetka 20. stoletja, po katerih so mojstrice in mojstri izdelali kostume, so dobili v mozirski knjižnici. Težka je bila tudi izbira blaga, saj so hoteli popolnoma identično izdelavo. »Ti kostumi niso namenjeni samo za danes, ampak za celotno generacijo in še dlje,« je poudaril Jože Kramer, kije na prireditvi orisal težko pot pridobivanja sredstev in še težjo ob sami izdelavi. Narodni kostumi, v katere je sedaj oblečeno devet plesnih parov in dva harmonikarja, so stali dobra dva milijona tolarjev, kot je bilo poudarjeno, pa so vredni veliko več. Pari se med seboj razlikujejo, saj so se tudi narodne noše razlikovale od kraja do kraja. Na odru rečiškega kulturnega doma so ob predstavitvi zapeli in odplesali značilne stare zgornjesavinjske plese, kot so bili sprejemavka, ketnpolka, štorovka, cvajštir, rašpla, drglca, malender, traplan in mnoge druge. Benjamin Kanjir Devet plesnih parov je zaplesalo v kostumih, narejenih po slikah ljudskih noš iz konca 19. in začetka 20. stoletja (foto: Benjamin Kanjir) KULTURNO DRUŠTVO BOČNA Bočna je kraj, kjer je petje doma Člani Kulturnega društva Bočna so v tamkajšnjem domu kulture zadnjo nedeljo v februarju priredili koncert z imenom Pokaži, kaj znaš. Da so njihova prizadevanja naravnana pravilno, dokazuje tudi številno občinstvo, ki je prostorno dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Družinskemu ansamblu Belinovih je »na pomoč priskočil« kitarist ansambla Golte Toni Drobež (foto: Marija Lebar) Na programu je bilo enajst glasbe-nihtočk,tako pevskih kotinstrumen-talnih. Tudi izvajalci so bili prava pisana druščina, saj so nekateri že znani, nekateri pa se šele uveljavljajo. Pestra je bila tudi njihova »starostna struktura«, vsem pa je bila skupna ljubezen do glasbe in spontana ter kakovostna izvedba, kar je občinstvo nagradilo z navdušenimi aplavzi. Glasbene točke je v šopek vezal povezovalec Franci Podbrežnik -Solčavski. Namesto s starimi »vici« je občinstvo zabaval s svežimi domislicami in duhovitimi komentarji, ki so poželi salve smeha in bili nagrajeni z vriski in ploskanjem. Na vprašanje, kaj je bilo povod za organizacijo take prireditve, nam je Ivo Mavrič, član Kulturnega društva Bočna in tudi sam znan glasbenik, povedal: »Bočna je kraj, ki je s petjem neločljivo povezan že več kot sto let. Koje pred časom prenehala podobna prireditev, ki sojo organizirali v Radmirju, je bilo na tem področju čutiti praznino. V Kulturnem društvu Bočna smo se nekako okoli novega leta pričeli o tem pogovarjati in sklenili, da se zadeve lotimo. Načrtujemo, da bo koncert postal tradicionalen.« Da je bil Pokaži, kaj znaš v Bočni dogodek prve vrste, so pričali obiskovalci - menda jih je bilo krepko čez 250, ki se kar niso mogli raziti. Zadovoljni so bili prireditelji in nastopajoči, saj je z njimi nekajkrat zapelo tudi občinstvo. Marija Lebar % Wašf šmj/M ÄÄ#» 11. marca praznuje svoj 4. rojstni dan Rebeka Cigale Želimo ti mnogo sonca v življenju in mavrične sanje na nebu. Tvoji domači Opozorili na stiske ljudi Z namenom zbrati nekaj finančnih sredstev za lažje delovanje mozirskega materinskega doma so člani mozirske karitas na pobudo Marjana Zgonca 4. marca organizirali dobrodelni koncert. Na njem se je predstavilo več pevcev in skupin, zbranim pa je spregovoril predsednik mariborske škofijske karitas Branko Maček. Odnos med partnerjema se poruši, ko žena doume, da z moževo smrtjo ne bo nič (foto: Franjo Atelšek) navdušeno pozdravili predstavo igralci Kulturnega društva Ljubno ljubenskih gledališčnikov. Polona so očitno porok, da se na njihovih Rihter, Dejan Ugovšek, Jernej Pet- predstavah nihče ne dolgočasi, rin, režiserka Urša Solar in ostali Franjo Atelšek Na koncertu za materinski dom je poleg Marjana nastopil njegov brat dvojček Branko Zgonc (foto: Benjamin Kanjir) Opisal je pot, kije pripeljala do ustanovitve mozirskega materinskega doma. Mnogim mamam in otrokom, ki v svojih domovih niso našli prave družinske topline, je zelo pomemben. Na koncertu je poleg Marjana nastopil še njegov brat dvojček Branko Zgonc, nastopila je Sara Briški, zapel dekliški kvartet Vita, predstavili so se mozirski osnovnošolci in učenci nazorske glasbene šole. Ob koncu so nastopili še člani družine Kunavar. Mednje sodi tudi generalni tajnik slovenske karitas Alojzij Štefan. Kar 25 članov družine, od najstarejših do najmlajših, se ob nedeljah zbira in pojejo domače pesmi v pristnem družinskem vzdušju. Za ubrano pesem so tudi v Mozirju poželi velik aplavz. Koncert, ki gaje vodil Andrej Hofer, je dosegel svoj namen. S prodajo vstopnic se jezbralo nekaj prepotrebnih evrov za delovanje materinskega doma, poleg tega pa je bilo znova opozorjeno na veliko socialno stisko, ki tare prenekatero slovensko družino. Benjamin Kanjir Darežljiva narava Tudi vfretjem tisočletju nas narava še vedno (ali pa vse bolj) preseneča. Tokrat se je izkazala pri Petričevih v Zavaršah, kjer je domača ovca povrgla kar štiri mladičke. »Judy, jaz bom umrl...« Zadnji vikend v mesecu kulture je na Ljubnem postregel z gledališko predstavo mladih gledališčnikov domačega kulturnega društva. Na oder so v režiji Urše Solar postavili gledališko komedijo Cvetje hvaležno odklanjamo. V zgodbi se vse vrti okrog namišljenega bolnika Georga Kimballa, ki ga je na ljubenskem odru prepričljivo upodobil Dejan Ugovšek. Njegovo bolestno prepričanje, da bo zaradi različnih bolezenskih težav kmalu umrl, obnori vso njegovo okolico. Za celoten zaplet dogajanja na odru pa je največ kriv narobe razumljen telefonski pogovor njegovega zdravnika, ki v Georgeovo s hipo-hondrijo napolnjeno zavest vnese prepričanje o bližajoči se smrti. Ukvarjanje z bližnjim koncem življenja doseže v igri vrhunec, ko svoji ženi Judy - vlogo katere je odlično odigrala Polona Rihter - ob priliki reče: »Judy, jaz bom umrl...« Sanjarjenje in fiksna ideja o bližnji smrti ga pripeljeta tako daleč, da organizira vse v zvezi s pogrebom, ljubljeni ženi priskrbi tudi drugega moža. Toda odnos med partnerjema se popolnoma poruši, ko pride na dan, da z moževo boleznijo vendarle ni tako hudo in da s smrtjo ne bo nič. Tokratna predstava je po lanskoletni uspešno odigrani Partljičevi komediji Gospa poslančeva ponovno pritegnila številne gledalce, ki so Žalječrnijagenjček doživel usodo črnih ovc in ga ob našem obisku že ni bilo več, mama in ostali trije mladiči pa se počutijo dobro. Ne vemo, kaj o vsem meni domači oven, ki je oče tega naraščaja. Gospodinja Valerija Petrič je mestni otrok in se je s kmetovanjem pričela skupaj z družino ukvarjati šele, ko seje iz nazorskega bloka preselila v Zavarše, kjer so kupili nekaj zemlje in si za bivanje preure- dili staro štalo, iz katere je nastala lepa stanovanjska hiša. Na sinovo pobudo so pred sedmimi leti dobili prvo ovco, kmalu so imeli že lepo čredico, ki pa sojo žal raztrgali psi. Valeriji je bilo tako hudo, da potem eno leto ni hotela imeti živali. A sin -sedaj študira veterino - jo je pregovoril. Tako imajo skupaj sedem ovc, v hlevu pa so še pujski, kunci in okrasna perutnina. Marija Lebar SINTAL CELJE Vaša jrarnost je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si KONCERT MARJANA ZGONCA S PRIJATELJI V MOZIRJU KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI LEPA NJIVA Zlati časi rokodelstva Piše: Aleksander Videčnik Ko so minili časi, ko seje moral podložnik tako oblačiti, kotje ukazala gosposka, daje smel živeti v razmerah, kotje velela gosposka, in je smel prodajati svoje pridelke le na tržnih mestih, kijih je določila gosposka, se je marsikaj temeljito spremenilo. Naši predniki so si od vseh teh prisilnih zapovedi kmalu opomogli in pričeli živeti v okoliščinah, ki so jim zagotavljale več človeškega dostojanstva. Marsikdaj je bilo slišati med "purgerji" opazko: »Ta se pa oblači kot kmet.« Na ta način so želeli poniževalno ocenjevati oblačilno kulturo na vasi. Toda resnica je drugačna. Če pogledamo stare slike naših svatb in raznih drugih praznovanj, lahko samo občudujemo izredno skrb, tudi kmečkega človeka, za lepo oblačenje. Morda so se tedaj na vasi lepše oblačili kot v delavskih središčih, ki so postopno nastajala. Kako nas lahko preseneti izredna spretnost nekdanjih mizarjev! Samo oglejmo si stare pohištvene dele, kot so omare, predalniki, skrinje in sploh hišna oprema - lahko samo občudujemo lepo poslikavo, ki je imela narodno značilnost v motivih in okraskih. Tudi oblike posameznih delov pohištva so bile nekaj posebnega, skrbno izdelane in oblikovane. Enako velja za zunanjo podobo nekdanjih kmečkih hiš. Resje, da so koncem 19. stoletja v naših krajih veliko gradili Primorci, ki so bili pod vplivom italijanskega načrtovanja hiš. Kašče so bile okras naših domačij. Naši predniki so naročali, tedanji tesarji pa izdelovali nadvse lepe kašče, mline in žage. Na zunaj so bile predvsem kašče nekaj povsem našega - slovenskega. Seveda pa so lesene tehnične naprave predstavljale za neuke ljudi pravo čudo. Pomislimo na nekdanje mogočne jezove, brezhibno delujoče žage, mline in ne nazadnje prekrasne slovenske kozolce, ki so še danes v narodopisnem pogledu v samem vrhu evropske kmečke arhitekture. CEHI IN ŠTIRA Posamične veje rokodelstva so bile povezane v cehe, močna in ugledna združenja rokodelcev. Vse do jožefinskih reform so bili cehi odločilni dejavnik v razvoju obrtništva, tako strokovno kot tudi poslovno. Vemo, da so marsikdaj zavirali prosti trg, prav to pa je pripeljalo do postopnega slabljenja njihove moči in družbenega vpliva. V naši dolini najbolj poznamo usodo lončarskega ceha, ki ga je ustanovila gornjegrajska gosposka, da bi omogočila številnim lončarjem, sic- motiti. Rokodelci, denimo čevljarji, so bili plačani po komadu izdelka, tako tudi krojači, mizarji po obsegu opreme, ki sojo izdelali, tkalci pa po "palicah" (dolžinska mera) neke stkane tkanine. Za cene so se dogovorili pred samim delom. Bolj redko so sklenili plačilo po urah ali po dnevih. KMETIJE Z VELIKO ORODJA Na kmetijah so tiste čase imeli kar dosti raznega orodja. Tako je bilo gostujočim rokodelcem lažje, ni bilo treba nositi toliko bremena (orodja). Pri tkalcih je veljalo, da so imele večje kmetije doma tudi statve. Tkalec je prinesel le er kočarjem, boljše preživetje. Takoj koje bilo to mogoče, so se razni prekupčevalci pritožili na oblast, da ceh preprečuje svobodno trgovino in deželna oblast v Gradcu je njihovi tožbi ugodila. Tako je bil lončarski ceh v naši dolini ukinjen in s tem seje pričelo prekupčevanje z lončarskimi izdelki, kar je končno pripeljalo do propada lončarske obrti v dolini. V Kokarjah, kjer je bilo središče zadrečkega lončarstva, je v tridesetih letih 20. stoletja zaprl svojo delavnico zadnji lončarski mojster. Že od 18. stoletja dalje seje vse bolj uveljavljalo rokodelsko delo na domu. Pretežno priučeni rokodelci so opravljali razna dela na kmetijah. Seveda so se s tem ukvarjali tudi registrirani obrtniki. Takemu delu na kmetijah so pri nas rekli "delo v štiri". Ponekod so temu rekli "štera". Kmetje so naročali posamične rokodelce tedaj, ko so imeli večja naročila. Vemo, da so na kmetijah poskrbeli za razne surovine in se trudili oblačiti in opremljati z doma pridelano prejo, usnjem, lesom in podobnim. Na kmetijah so prijazno sprejemali rokodelce. Kot so vedeli povedati stari ljudje, seje tedaj, ko so bili rokodelci v hiši, marsikaj dogajalo, postalo je živahno sožitje, saj so kmetje poskrbeli za oskrbo in prenočevanje tistih, ki so bili v štiri. Tudi rokodelci so radi šli v štiro. Od kod izraz štira ali štera? Pl-eteršnik ima v svojem slovarju zajeta oba izraza. Po vsej verjetnosti lahko koren besede iščemo v nemškem izrazu "stoer", to dom-evo potrjuje navedba v Pleteršnik-ovem slovarju "auf die stoer gehen", kar pomeni iti na štiro (štero). V tistih časih so priučeni rokodelci motili obrtnike in nekdanji cehi sojih preganjali. Pa tudi oblast, saj so delali, danes bi dejali, "na črno". Torej so bili moteči pojavi, zatorej bi lahko našli koren besede in nemščine "stoeren" = določene dele opreme, pač po svoji presoji. Nekateri rokodelci so nosili orodje v "krošnjah" (neke vrste zaboj z naramnicami). To je bilo navadno, ko so prihajali čevljarji, tesarji in mizarji. Običajno je bila pri vsaki hiši tudi "singerca" (šivalni stroj), ki sojo tiste čase smatrali kot del nevestine bale. Toje bilo pomembno za krojače in šivilje. Pred tem so šivali ročno, kar je bilo zelo zamudno in naporno, če pomislimo samo na raševino, kije bila izredno trdo blago, tkano iz mešanice volne in lanu. Pa tudi hodno platno ni bilo lahko za predelavo. Do bistvenih sprememb je prihajalo z uvajanjem industrijskega blaga koncem 18. in na začetku 20. stoletja. Dela na domuje bilo vse manj, tudi pridelovanje potrebnih surovin je hitro usihalo, saj je bila, denimo, pridelava lanu izredno zahtevna in draga. Edino mizarji in tesarji so delali na domovih najdlje. Razumljivo, oboji so opravljali nenadomestljiva rokodelska dela. Seveda pa je tudi pri teh industrija posegla v posel, denimo, pri žagah turbine in tudi strojna mlinska oprema je naredila svoje. Ljudje so pričeli urejati manjše strojne mline na kmetijah. Danes so vse to le spomini. Tistih časov, ko so omenjeni potujoči rokodelci prinašali na kmetijo novice in veselo življenje, pač ne bo več. 3«čemo «tace fotografije Krošnja tesarja Žagarja iz Lok pri Mozirju. Sliko hrani Muzejska zbirka v Mozirju. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Evforičen začetek leta in korekcija V januarju in februaiju smo lahko na večini delniških trgov beležili lepo rast, prelepo, da bi lahko trajala. Nove rekorde so dosegali slovenski, bližnji balkanski, daljni kitajski in drugi indeksi rastočih trgov. Rastoči dobički podjetij na razvitih trgih in zaradi mile zime nizke cene nafte, ki seje v začetku leta spustila skoraj na 50 dolarjev za sodček, so kvišku poganjali tudi tečaje na razvitih trgih. Mimogrede, nafta ni bila že od poletja 2005 tako poceni kot vzačetku letošnjega januarja. Toda niz dobrih novic seje enkrat moral zaključiti. Analitiki so kar nekaj časa opozarjali na preveliko vnetost kupcev, ti pa so očitno čakali na pravi povod za umik nakupnih naročil in začetek unovčevanja dobičkov. Slednje so v preteklem tednu našli v sporočilu kitajskih oblasti, da jih prehitra gospodarska rast resno skrbi in da bodo ukrepale z zaostritvijo pogo- jev za izdajanje posojil. V naslednjem dnevu je kitajski indeks izgubil 9 odstotkov vrednosti, v isti smeri pa so mu sledili tudi vsi glavni svetovni indeksi in se v zadnjem tednu vrnili na ravni iz začetka ieta ali celo malce nižje. Tokratna korekcija ni obšla niti ljubljanske borze, pa vendar so lahko vlagatelji z letošnjimi donosi še vedno zadovoljni. Kljub padcem vrednosti indeksa SBI20 z rekordnih vrednosti, ko je bil kar 12 odstotkov višje kot v začetku leta, so lastniki slovenskih delnic še vedno v povprečju lepih 8 odstotkov v plusu. Še bolj kot lastniki slovenskih delnic so lahko zadovoljni vlagatelji na balkanskih trgih. Hrvaški Crobex je porasel preko 20 odstotkov, indeks Publikum EX-YU pa je porasel celo za 32 odstotkov, kar kaže na še višjo rast v Srbiji in v Bosni. Nič čudnega, da najdemo med najbolj donosnimi delniškimi skladi tokrat izključno sklade, ki vlagajo na področju bivše Jugoslavije. Od 113 milijonov evrov, kolikor smo Slovenci v januarju in februarju vložili v vzajemne sklade, jih je bilo kar 62 milijonov vloženih ravno v te sklade, več kot polovico torej. In kako naprej? Tokratna korekcija na svetovnih trgih ima po mojem mnenju še nekaj odstotkov moči, vendar bi bil presenečen, če bi razviti trgi zaključili leto 2007 nižje kot so ga začeli. Za dolgoročne vlagatelje se mi zdijo mešani skladi še vedno dobra izbira, saj z njimi upravljavcem omogočimo, da se s trga tudi umikajo, kadar postane predrag. Moje mnenje potrjuje tudi tabela, ki kaže, daje le eden izmed mešanih skladov po korekciji v rdečem. Seveda pa bi mešane sklade obvezno začinil s katerim od balkanskih skladov. Borut Repše DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Prvih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški Hypo SEE Opp 20% Modra kombinacija 7% Publikum Bond 3% Publikum Balkan 20% KD Prosperità 7% SGAM Bd Eu Hi Yield 2% MP-BALKAN.SI 19% Krekov sklad Skala 6% SGAM Bd US Mortqaqe 1% Triglav Balkan 16% Primus 6% SGAM Bd Us Opp C Plus 1% KD Balkan 15% Abančna Uravnoteženi 5% Triglav Obvezniški 1% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešar I Zadnjih 5 - obvezniški SGAM Eg China -4% Infond Hrast 1% SGAM Bd CHF -1% MP-TECH.SI -4% Infond Uravnoteženi 1% SGAM Bd World -1% MP-INDIA.SI -6% ROM Global Mix 0% SGAM Bd US Mortqaqe -1% SGAM Eq India -8% NLBS Nova Evropa 0% Cl Dollar Bond -1% SPIF Cina [R] -10% Triglav Evropa -1% SGAM Bd USD -4% Vir podatkov: www.financna-tocka.si Vzajemni skladi z najvišjimi in najnižjimi donosi v letu 2007 (do 1. 3. 2007) mtrovr/M ELKRO NADALJUJ TRADICIJO STARŠEV IN KRAJA V KATEREM ŽIVIŠ POSTANI IZDELOVALEC OBLAČIL DRUŽBI REDNAK D.O.O. IN ELKROj D.D. RAZPISUJETA ZO KADROVSKIH ŠTIPENDIJ ZA 1. LETNIK NOVEGA SREDNJEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA IZDELOVALEC OBLAČIL V ŠOLSKEM LETU 2007/2008, NA SREDNJI STROKOVNI IN POKLICNI ŠOLI V CELJU. PO KONČANEM ŠOLANJU, KI POTEKA PO TEM PROGRAMU TRI LETA, NUDITA ŠTIPENDITORJA, REDNAK D.0.0. IN ELKROJ D.D., REDNO ZAPOSLITEV V SVOJIH DRUŽBAH. VSI OSNOVNOŠOLCI, KI SE ŠE NISTE ODLOČILI ZA NADALJNJE ŠOLANJE IN Sl SE NISTE IZBRALI POKLICA, TER STE DOMA V SAVINJSKO - ŠALEŠKI REGIJI, POKLIČITE V MESECU MARCU 2007 NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 03 898 37 30 V DRUŽBI REDNAK D.O.O., 03 839 22 39 V DRUŽBI ELKROJ D.D. TER NA ŠTEVILKO 03 428 22 36 SREDNJE STROKOVNE IN POKLICNE ŠOLE V CELJU. POKLIČITE, NE BO VAM ŽAL ! )banka celje Upokojenci, pozor! Banka Celje vam ponuja možnost, da svojo bančno knjižico, na katero prejemate pokojnino, brezplačno zamenjate za Seniorski račun. Seniorski račun ima številne prednosti in ugodnosti: ob otvoritvi vam odobrimo osnovni limitv višini 150EUR, koristite lahko tudi izredni limit, ki vam ga za obdobje do 1 leta odobrimo do višine 500 odstotkov vaše pokojnine, brezplačno prejmete tudi bančno kartico Activa/Maestro, s katero lahko dvigujete gotovino na banki in v enotah Pošte Slovenije ter na bančnih avtomatih doma in vtujini, za plačevanje položnic lahko pooblastite banko, dodatne ugodnosti, kotje npr. hitri kredit, kjer vam znesek do 12.500 EUR in za obdobje do 3 let odobrimo takoj, brez dodatne dokumentacije. Vsi, ki se boste do konca aprila odločili za zamenjavo knjižice za Seniorski račun Banke Celje, boste prejeli praktično darilo. Vljudno vas vabimo v najbližjo enoto Banke Celje. fl4) KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV (KZSŠ) Dobitnik zlatega cepina predstavil »potep« po Patagoniji Boris Lorenčič je opisal težavno plezanje po vrhovih v Patagoniji (foto: Stepa) Klub zgornjesavinjskih študentov je v goste povabil Borisa Lorenčiča, ki je letos z Markom Brecljem dobil zlati cepin za vzpon na Čomolhari v Himalaji. Zlati cepin je mednarodno priznanje za alpinistične dosežke. Lorenčič je na Ljubnem ob Savinji s projekcijo fotografij prikazal, kako seje lansko leto januarja s prijatelji Urbanom Ažmanom, Tomažem Jakofčičem - Jakom in Mihom Valičem »potepal« po vrhovih v Patagoniji. Alpinist je slikovito opisal deževen prihod v vasico El Chalten. S soplezalcem Urbanom Ažmanom seje 20. januarja povzpel na El Mocho, naslednji dan pa na Ag. Saint Exu-pery. Glavni vrh Fitz Roy sta se odločila zavzeti 31. januarja opolnoči. S seboj sta vzela le najnujnejše opre- mo, karjima je omogočalo hitro plezanje. Prvi dan sta plezala 22 ur in si na višini 1.800 m uredila bivak. Naslednje jutro sta ob močnem vetru nadaljevala vzpon. Pozno popoldne sta priplezata na vrh. Hitro sta se fotografirala in sestopila na drugo nepoznano smer gore; čez vzhodno steno po smeri Franco-Argentino. Po sedmih urah spuščanja sta sestopila ob vznožje ledenika. Pričakala stajih prijatelja, ki stajima odstopita shranjene spalne vreče in kuhalnik. Zjutraj sta nadaljevala s sestopom in plezalce v bazi Rio Blanco presenetita ravno med zajtrkom. Ker sta imela do odhoda domov še nekaj časa, sta se povzpela še na Cerro Torre, vendar sta se zaradi močnega naliva in vetra obrnila le 300 metrov pod vrhom. Sledil je izredno težak spust in prav vesela sta bila, ko sta ponovno čutila trdna tla pod nogam. Ob koncu predavanja je Lorenčič povedal, da sta še spustila po vrvi več kot za 3.000 metrov. Štefan Matjaž - Stepa PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Odkupili kočo na Farban« Z večanjem števila članstva si Planinsko društvo Nazarje po mnenju predsednika Sandija Grudnika postavlja trdne temelje za svoje delovanje. Tudi v ta namen v okviru društva deluje mladinski odsek Stonoga, katerega načelnica je Anja Dobrovc. V sodelovanju s planinskim krožkom v OŠ Nazarje so lani izvedli planinsko šolo za mlade planince, pripravili kostanjev piknik, obiskali Raduho, Mrzlico in Alpski vrt, sankali so se na Jezerskem inobiskali plezališče na Vranskem. Udeleževali so se tudi tekem iz orientacije. Družili so se na planinskih večerih. V januarju so izvedli prvi zimski pohod na Tolsti vrh, v maju pa sedmi pohod na Goli vrh. Pripravili so tudi izlet za starejše člane društva, ti so obiskali grad Trebnik, redno pa so organizirali bolj ali manj zahtevne mesečne izlete. V planinski koči Farbanca, ki sojo septembra ob pomoči številnih donatorjev in Občine Nazarje uspeli odkupiti od Gozdnega gospodarstva Nazarje, so skupaj pričakali novo leto. Ob 1. maju so pripravili kresovanje. Uspešni so bili pri izvedbi akcije Kolesar - pohodnik, ob prazniku nazorske krajevne skupnosti so se podali na pohod in kolesarjenje na Dobrovlje, markacisti pa Po skoraj polletnem premoru od njene zadnje hitrejše uspešnice Marinerò je Manca Špik ponovno presenetila z bolj poskočnimi ritmi. Pesem Zvezala bi si krila je bila premierno predstavljena v oddaji Spet doma, nekaj dni kasneje pa je že osvojila radijske postaje širom Slovenije. Kako hiter in močan je odziv radijske publike pa priča dejstvo, daje Manči-na nova pesem po samo treh dneh predvajanja na radijih že postala hit tedna na nekaj radijskih postajah. Za nastanek pesmi je poleg Mance zaslužen njen producent Raay (melodija in aranžma pesmi), ekipi pa seje tokrat pridružila tudi Saša Lendero, ki je poskrbela za besedilo. Primož, Ramon, Hanson in Igor so končno dočakali montažo svojega novega videospota za aktualni single Kdo hoče plesati z menoj? Single, ki je požel velik uspeh na letošnji EMI (4. mesto), seje lepo prijel in odzivi, tako na radijskih postajah kot na koncertih, so fantastični, pravijo simpatični Idrijci. Videospot so snemali z režiserjem Simonom Srdičem, kije vse dogajanje postavil v črno-beli prostor, kjer band prikaže v divji, surovi luči. Tako divji, da je Ramon v žaru nastopa razbil svojo kitaro Gibson SG. To sicer ni bilo v prvotnem načrtu, a adrenalin je naredil svoje. In če seje kitara že razbila, bodo iz nesrečnega dogodka naredili nekaj koristnega in zanimivega, so se odločili Zablujenci. Alenka Planinsko društvo Nazarje drugi mandat vodi Sandi Grudnik (foto: Marija Sukalo) so z udarniškim delom poskrbeli, da so njihove planinske poti kar najbolje urejene. Občni zbor ni bil samo priložnost za pregled dela v preteklem letu, temveč tudi za druženje in zabavo ob prijetnem kulturnem programu planinskega podmladka, ki deluje tako v nazorski kot šmarski osnovni šoli. Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA Letos osrednja pozornost 100. obletni« društva V prenovljeni dvorani gasilskega doma v Bočni so se konec februarja zbrali člani tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva in gostje. Pregledali so delo v preteklem in si zadali načrte za letošnje leto, ki bo zanje jubilejno. Praznujejo namreč stoletnico društva. Omenil je lepe uspehe tekmovalnih desetin, o čemer priča pet pokalov iz minulega leta. Udeležili so se številnih izobraževanj in razveseljivoje, Predsednik Jani Tevž je v poročilu naštel številne dejavnosti zadnjih let, ko so z dobrim sodelovanjem vseh krajanov uspeli prenoviti svoj dom in dopolniti vozni park. Letosjih čaka obeležitev 100. »rojstnega dne« društva, ki jo načrtujejo za avgust. Do takrat bodo prenovili stolp pri gasilskem domu, obnovili mize za prireditve in izdali bilten o zgodovini društva. Poveljnik Igor Čeplak je največ pozornosti posvetil izvedbi vaje Bočna 2006, ki je lepo uspela. Na njej je sodelovalo kar 16 gasilskih društev, med njimi tudi Velenjčani. Za pet novih pokalov so zaslužne veteranke, članice in mladina (foto: Marija Lebar) da se pri tem udejstvujejo tudi žene. Imeli so tri intervencije, od tega eno resnejšo, kjer so bila ogrožena tudi človeška življenja. Sodelujejo pri vseh pomembnejših dogodkih v kraju. Razen nabave osebne opreme bodo dopolnili tudi skupno, saj želijo kupiti novo motorno brizgalno. »Za stoletnico imamo sto skritih želja,« je svoje poročilo zaključil poveljnik Čeplak. Predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žuntar je povedal, da je trenutno PGD Bočna med najuspešnejšimi in dela marljivo in kvalitetno. Zlasti je pohvalil izvedbo vaje Bočna 2006. Zbranim je spregovoril tudi gornjegrajski župan Stanko Ogradi. Marija Lebar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NAZARJE Želijo si mladince, veterane in gasilke Operativna enota Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje je v letu 2006 opravila trinajst intervencij, katerih skupni strošek je presegel 5.000 evrov. Nazorski gasilci so uspešno nastopili na različnih tekmovanjih, še posebej veseli pa so napredka podmladka, kije pod mentorstvom Filipa Strnišnika pred nedavnim pripravil prvi samostojni občni zbor. Ker se sedanjemu vodstvu PGD Nazarje prihodnje leto izteče mandat, bo leto 2007 v zna- menju iskanja kadrovskih rešitev za prihodnje obdobje. Predsednik PGD Nazarje Roman Krajner je na občnem zboru društva med pomembnejšimi aktivnostmi v letu 2006 omenil izobraževanje in opremljanje, poveljnik Miran Kreti pa je med drugim izpostavil udeležbo operativcev na vajah v tovarni BSH Hišni aparati Nazarje, v Bočni in na Golteh. Mentor mladine Filip Strnišnik največji uspeh minulega leta vidi v 3. mestu Glasbeni delavnici Andreja Raka in Primoža Zvira vabita na 1. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA POKAL ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, ki bo v nedeljo, 11. marca 2007, ob 16. uri v kulturnem domu na Rečici ob Savinji Prijave sprejemamo do 10.3.2007 na tel. št. 041-207-891 in 041-689-782. Prodaja vstopnic na blagajni kulturnega doma pred tekmovanjem. Vabljeni vsi ljubitelji narodnozabavne glasbe! pionirske ekipe na tekmovanju Mladi gasilec, žal pa v Nazarjah trenutno nimajo nobene mladinske desetine. O lanskoletnih rezultatih nazorskih gasilcev se je pozitivno izrekel tudi poveljnik občinskega poveljstva Slavko Bric, poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Boštjan Cigale pa je udeležencem občnega zbora predstavil bližajoče se novosti v slovenski gasilski organizaciji. Izrazil je željo, da bi v prihodnje v Nazarjah poleg mladincev uspeli pridobiti k sodelovanju tudi veterane in gasilke. Predsednik društva Roman Krajner je med pomembnejšimi nalogami za leto 2007 navedel obnovo gasilskega doma in nabavo opreme za zaščito in reševanje. Za slednjo bo po besedah podžupana občine Nazarje Mateja Pečovnika na voljo dovolj finančnih sredstev, saj občina spoštuje dogovorjeno dinamiko nabave. Ob zaključku občnega zbora so zaslužni prejeli odlikovanja in potrdila o napredovanju, PGD Nazarje pa je od Gasilske zveze Slovenije prejelo priznanje za prispevek k razvoju gasilske organizacije na Slovenskem. Visoka gasilska odlikovanja so prejeli (od leve): Anton Lenko, Franc Grudnik in Franc Basti (foto: Franci Kotnik) Franci Kotnik VOKALNA SKUPINA BIT V LUČAH Glasba in pesem bit njihovega življenja SNEŽNO-IEDNIH SMEREH JULIJSKE ALPE Taborniki roda Sotočje Nazarje-Kokarje na zimovanju na Lazah vi II • življenju Tretji petek vfebruarju so se taborniki roda Sotočje Nazarje-Kokarje zbrali na zimovanju in posvetu vodnikov na Lazah pri Kokarjah. Taborjenja seje udeležilo 14 tabornikov, med katerimi je bilo kar pet novih vodnikov. Prvi dan so namenili pripravi ležišč, ogrevanju prostora in pripravi nalog za naslednja dva dni. V soboto so zarana pripravili ogenj, uredili taborniški prostor, sledila je celodnevna priprava in urjenje tabornikov za mnogoboj. Postavili so signalni stolp, trenirali v pripravi ognjev, učili so se o signalizaciji, urili v lokostrelstvu, postavitvi bivakov in se seznanili s pravili in pogoji mnogoboja. Vtemini noči so se podali na pohod vdavnopozabljenitaborvŽiferju,kjer so mlajšim tabornikom razkazali »taborni prostor« njihovih predhodnikov. V nedeljo so pospravljali brunarico, okolico tabora, na sestanku vodnikov pa so sprejeli nov plan dela o razširitvi rodu. Vikend je minil hitro. Poslovili so se z željo, da se naslednje leto zopet srečajo na zimovanju v še večjem številu. Tilen Pečnik so že na številnih odrih po Sloveniji. Za kvalitetno delo so prejeli tudi nagrade: na festivalu vokalne zabavne glasbe Sredi zvezd vžalcu leta 2004 prvo nagrado strokovne žirije, drugo nagrado občinstva in posebno nagrado strokovne žirije za najbolj čvrst zvok. Leto pozneje ponovno prvo nagrado strokovne žirije, drugo nagrado občinstva in posebno priznanje strokovne žirije za najbolje izbran tekmovalni program. Lani so pričeli s snemanjem svojega prvenca, ki naj bi izšel do konca letošnjega leta. Na koncertu v Lučah so se »bitovci« predstavili s standardnim programom zimzelenih jazzovskih in popularnih uspešnic, poleg tega pa so izvedli tudi avtorske skladbe, ki so nastale znotraj skupine. To sta dve priredbi in nagrajena skladba pevke Sanje Mlinarz naslovom Bit. Marija Sukalo /--——--------------------\ Kresal Gregor, Zimski vzponi Kulturno umetniško društvo Raduha iz Luč je prvo marčevsko soboto v domači kraj povabilo vokalno skupino Bit iz Velenja. Ti so s koncertom v dvorani gasilskega doma obiskovalcem pripravili prijeten večer, popestren s poskočnimi ritmi in različnimi zvrstmi glasbe. V dobri uri so prepričali poslušalce, da sta bit njihovega življenja glasba in pesem. Slovenija nudi enkraten teren za zimsko plezanje, kateremu bosta novo pridobljeno znanje in razvoj tehnike verjetno še dala poleta. Droben, a ne nepomemben korak pomeni tudi vodnik po zaledenelih slapovih, snežnih in kombiniranih smereh, ki zajema celotno območje Julijskih Alp, Kamni-ško-Savinjskih Alp ter Karavank. V zadnjem času seje v lednem plezanju zgodila revolucija, ki jo lahko primerjamo le s pohodom prostega plezanja v kopni skali. Cepini so dobili fantastične oblike, materiali in predvsem tehnika so napredovali do stopnje, ki si joje bilo še pred nekaj leti težko predstavljati. Vstopili smo v dobo zaledenelih previsnih streh in visečih sveč, opremljeni za varno plezanje z varovanjem od zgoraj. Kljub vsemu temu napredku materialov in tehnike pa zimsko plezanje še vedno ostaja resna aktivnost, za katero so potrebni podjetnost, pripravljenost na napor in garanje ter veliko izkušenj. Veliko smeri, ki so poleti nezanimive, v zimski pre- obleki zažari v povsem novi luči. V vodniku je zbrana večina do sedaj preplezanih zaledenelih slapov in daljših smeri, ki si pozimi zaslužijo obisk in jih lahko preplezamo z uporabo sodobne ledne in kombinirane tehnike. S pomočjo lokalnih poznavalcev je avtor izbral in opisal skoraj 750 grap, snežnih, lednih in kombiniranih smeri ter slapov v Sloveniji in zamejstvu. Večina jih je vrisanih na preko 200 fotografijah in skicah. Ciril Velkovrh _________________________________J Zgodovina skupine, ki jo sestavljajo sopranistki Andreja Ostruh in Sanja Mlinar, altistka Jerneja Pačnik, tenorist Matej Jevšnik in basist Sašo Šonc, se je pričela pisati pred štirimi leti. Zase pevci pravijo, da so dobri prijatelji, ki so sprejeli izziv ustvarjati malo dru- TABORNIKI RODA SOTOČJE NAZARJE-KOKARJE Urjenje v taborniškem Člani vokalne skupine Bit so se v Lučah predstavili s standardnim programom zimzelenih jazzovskih in popularnih uspešnic gačen, zahtevnejši vokalni žanr, kije pri nas šele v razvoju. Njihov repertoar obsega zimzelene slovenske popevke, tuje pop uspešnice, latino glasbo in jazzovske standarde. Nastopili froling C* noi ATA 17 ICCA TOPLOTA IZ LESA BIOMASA ROK Sl JHOnOLNJK Biomasa d. o. o. Krnica 52,3334 Luče ob Savinji tel.: 03 8384086 fax.: 03 838 4087 gsm: 041 383 383 Tečaj CPP ponedeljek 19.3. ob 17.00 RELAX, avtošola z intenzivnim usposabljanjem simor Notranja senčila okna in vrata Zunanja senčila Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03/42 55 800; info®Jimer.si Vhodna vrata P.E. Ljubljana, Brnčičeva! tel.: 01/563 34 38; simej Protivlomna vrata P.E. Koper, Ferrarska 17, tel.: 05/630 1023;^wlj Brisoleji Fasadni sistemi Notranja vrata (((•080 10 27) Zimski vrtovi www.simer.si ALU okna, vrata Med delom in spomini 0b glavni cesti, ki pelje iz Mozirja skozi Ljubijo in Lepo Njivo v Šoštanj, leži na desnem bregu pred odcepom za cerkev in šolo Vrabčeva domačija. Na njej gospodar Ivan z veseljem sprejme vsakogar, ki bi rad malce pokramljal ali si ogledal njegov muzej. Pred kratkim je dopolnil sedem desetletij življenja in prav nobenega mu ni žal. Skromno življenje, prežeto z delom okoli njegove rame prehodilo in pridnostjo, je Janez Rženičnik, po mnoge gozdne poti. Uporabljeno pa domače Vrabcev Ivan, dopolnjeval ni bilo velikokrat, saj Ivan v samoti z mnogimi hobiji. Dolgoletni član gozdov išče svoj mir, ne zgolj mozirskega prostovoljnega gasil- priložnost za zbiranje trofej. Vrabcev Ivan je v dolgih letih zbirateljstva zbral nešteto predmetov, ki ljudem ne služijo več (foto: Benjamin Kanjir) skega društva še sedaj skrbi za var- Prav posebno ljubezen goji Vrano hrambo gasilskih pripomočkov, bčev Ivan do vsega, kar je staro. Na ki bi jih lahko domačini uporabili v podstrešju, na marofu in sle-primeru obiska rdečega petelina, hernem prostem kotičku domačije Rad je tudi član zelene lovske bra- je najti starine, kijih večinoma ljudje tovščine. Ob obisku mi ponosno ne cenijo in ne poznajo več. V dolgih razkaže lovsko orožje, kije obešeno letih zbirateljstva je zbral nešteto kosov domačega orodja, omar s *'• starimi oblekami, preko 20 pisalnih strojev, tudi nekaj šivalnih, pripomočkov za lažje kmetovanje in obdelovanje lesa, radijskih in televiz-( ijskih sprejemnikov ter še marsikaj. Nemogoče je opisati ali zabeležiti k vse, kar se je v teh letih zbiranja Obiščite nas na sejmu DOM,Ljubljana - GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, hala A2 - 6.3. - 11.3.2007 NUDIMO DO 12% SEJEMSKEGA POPUSTA Avtošola RELAX“ Mozirje, Savinjska cesta 9/b. tel.: 03/837-08-90 Šivalni stroj je le eden izmed zanimivih eksponatov Rženičnikove zbirke (foto: Benjamin Kanjir) znašlo na njegovi domačiji. Ob ogledu starin rad prižge star radio, ki še vedno izvablja zvoke glasbe in s tem dopolnjuje njegovo razlago. V hlevu sta od lani srna in srnjak, kiju je rešil izpod kosilnice. Ivan si vzame čas in na poti od enega do drugega dela, ki ga na kmetiji nikoli ne zmanjka, nagne kozarec domačega tolkca. Obiskovalec se lahko ob odhodu zamisli ob njegovem globokem pogledu, ki skriva v sebi prenekatero zgodbo iz dni, ki jih je preživel z veseljem in na katere se ozira poln hvaležnosti. Benjamin Kanjir [______________________________________ Ljudje in dogodki MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT V NAZARJAH Mladi kritično gledajo na devetletko Sredi februarja so se v prostorih Jakijeve hiše v Nazarjah zbrali predstavniki vseh osnovnih šol Zgornje Savinjske doline na zasedanju otroškega parlamenta. Tema letošnjega parlamenta je bila devetletka. Šolarje je nagovoril nazorski župan Ivan Purnat, sicer pa tokrat odrasli niso imeli besede. Tokratni otroški parlamentje bil že sedemnajsti po vrsti, saj poteka vsako leto vse od osamosvojitve Slovenije. Otroci imajo najprej priprave po razredih, nato je na vrsti šolski parlament, naslednja stopnja je medobčinski, od koder gre po deset učencev na regijski parlament, od tam pa v nacionalnega. V Nazarjah se je zbralo 36 otrok, iz vsake zgornjesavinjske šole po šest. Mladi parlamentarci so jasno in brez oklevanja povedali, kajjih moti ali teži pri pouku v devetletki. Slišati je bilo, da si želijo več svobode pri izbiri težavnostnega nivoja v zadnjih razredih. Veliko so imeli povedati o neinformiranosti in nenehnih spremembah v šolskem sistemu, ki jim zlasti starši težko sledijo. Želeli so, da bi bilo med starši in šolo več sodelovanja, hkrati pa se zavedajo, da si starši pri vsej zaposlenosti težko utrgajo še več časa za spremljanje njihovega šolanja. Menili so, da bi bilo potrebno uvesti več razrednih ur, kjer bi lahko razprav- ljali o svojih problemih vzvezi s šolo, skratka, želijo si več komunikacije. Problem so tudi učbeniki in delovni zvezki. Le redko kje imajo urejeno tako, da ni vedno potrebno prinašati v šolo učbenikov. Ali imajo po dva ali pa si prenašanje delijo s sošolci, kajti šolske torbe so še vedno veliko pretežke. Slišati je bilo idejo, da bi imeli namesto klasičnih učbenikov prenosne računalnike ali pa kar USB ključe in bi bil problem fizične preobremenjenosti rešen. Sicer pa so zadovoljni z izposojo učbenikov, saj se vsi po vrsti zavedajo, kakor so povedali, težkega finančnega bremena, ki ga predstavlja njihovo »brezplačno« osnovno šolanje za starše. O izbirnih predmetih so dejali, da jih je premalo. Zlasti na manjših šolah zaradi pomanjkanja kadra ne morejo zagotoviti dovolj pestre izbire. Mnenja so, da je spodnja meja 15 učencev za en predmet previsoka in so tako pač prisiljeni izbirati med predmeti, kijih morda niti ne veselijo. Predlagajo opisno ocenjevanje ali celo brez ocen, ker po njihovem mnenju ocenjevanje hitro zatre veselje do nekega predmeta. Seveda se v debati niso vsi strinjali in prav po »parlamentarsko« so se kresala različna mnenja. Zdaj jih čaka regijski parlament, kamor bo odšlo deset od tokratnih 36 učencev. Marija Lebar Ravnatelj OŠ Nazarje Jože Kavtičnik »Zame kot ravnatelja je bil današnji dogodek zelo pomemben. Učenci so podali marsikatero iztočnico, ki ji bomo na šolah prisluhnili, pri tem sem se tudi nekaj naučil. Na šoli večkrat prisostvujem razrednim uram. Sicer pa je videti, da je demokratični pristop že živ. Pogovor je tekel na kulturnem nivoju, učenci znajo ubesediti svoje misli in želje. Iz povedanega jejasno videti, da so ključnega pomena medsebojni odnosi. Ti morajo biti kulturni in strpni zlasti dandanes, ko se šolanje praktično ne konča, saj težimo k vseživljenjskemu izobraževanju.« Koordinatorka pri Zvezi društev prijateljev mladine Slovenije Kristina Kovač »Projektu posvečamo veliko pozornost. Najprej pripravimo izobraževanje za mentorje v Ljubljani. Nato potekajo pogovori na šolah. Prav je, da se otrokom prisluhne vsaj enkrat na leto, da lahko izrazijo svoje mišljenje. Naši parlamenti so pričeli prinašati tudi rezultate, saj so na njih prisotni tako ravnatelji kot vse pogosteje župani. Veljavnost besede mladih pa poslušajo in upoštevajo tudi »ta pravi« parlamentarci.« Župan občine Rečica Vinko Jeraj »Prvič sem prisostvoval takšnemu dogodku in sem prijetno presenečen. Videti je, da znajo mladi resno in trezno razmišljati in to tudi izraziti. To jim bo koristilo za naprej v življenju, ko je pomembno individualno razmišljanje, ne pa poslušanje in podrejanje. Pri tem je velikega pomena dobra volja in usklajevanje različnih pogledov na stvari.« Za vsakogar pride čas, ko mora zavihati rokave in na vrh svojega seznama obveznosti uvrstiti sebe. V Marian Wright Edelman PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Maroko - eksotika na pragu Evrope V okviru rednih četrtkovih večerov v organizaciji Planinskega društva Nazarje je sredi februarja v gradu Vrbovec svoje potepanje po Maroku predstavila Marija Sodja Kladnik. Njeni duhoviti pripovedi so se s svojimi izkušnjami pridružili tudi nekateri poslušalci. »To je povsem drugačen svet od našega, čeprav tako dostopen in blizu. V Maroku je življenje še vedno pisano in dišeče, zato obisk toplo priporočam. Seveda pa gre tudi v Maroku napredek svojo pot in smo se namesto s kamelami po deželi vozili z avtobusi in taksiji. Prav-zapravje bilo kamel le za vzorec, za turistične fotografije in ježo.« Hladnikovo, kije po deželi potovala s svojo družino, so prevzeli pristni ljudje in njihovo gostoljubje. Prebivalstvo je mešanica Arabcev in Berberov, ki se v svojih običajih zelo razlikujejo. A asimilacija Berberov, teh je slabih 40 odstotkov, poteka zelo hitro. Zanimivje bil obisk pokrite tržnice, kjer prodajajo rokodelci in se imenuje suk. Seveda tu brez pregovornega pogajanja okoli cene ne gre. Pravo nasprotje pisanega vrveža mest in tržnic je podeželje v notranjosti, saj je večinoma od suše GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Med veleslalomskimi količki Po izredno uspelem prvenstvu Zgornje Savinjske doline v veleslalomu so se to nedeljo člani smučarskega kluba lotili še organizacije odprte variante tega tekmovanja. To pomeni, da so lahko sodelovali tudi tekmovalci, ki ne živijo v tej dolini. Na progo se je podalo kar 75 veleslalomistov. Kljub sončnemu in precej toplemu vremenu je bila proga Lahovni-ca izredno trda in hitra, kar je omogočalo dobre tekmovalne pogoje vsem, ki so se prijavili na tekmo. Med njimije bilo tudi šestdružin, ki so se med sabo pomerile za družinski pokal. Po posameznih starostnih kategorijah so najboljše rezultate dosegli: pri cicibankah do 10 let Lana Stefanovič, pri cicibanih letnik 1999 in mlajši Klemen Hriberšek, pri cicibanih letnikov 1997 in 1998 Rok Brezovnik, pri deklicah od 11 do 14 let Urška Ostervuh in pri isti starosti dečkov Luka Šinkovec. Ženske so se pomerile v štirih starostnih kategorijah. Med 19 in 30 letje bila najboljša Marija Verbuč, do 40 let Petra Marolt-Cajner, do 50 Damjana Paulič in nad 51 Hedvika Kotar. Pri najmlajših moških do 18 letje najboljši rezultat dosegel Žiga Plahutar, do starosti 30 let Luka Paulič, do 40 Blaž Presečnik, do 50 Andrej Stefanovič, v kategoriji do 60 let Ciril Šauperl in nad 61 Toni Šinkar. Med družinami je prvo mesto osvojila družina Paulič, drugo mesto družina Brezovnik in tretje mesto družina Šmigoc. Benjamin Kanjir Na zmagovalne stopničke so ponosno stopili tudi cicicani (foto: Jani Sedovšek) in vročine izžgana pokrajina rjavo okrastih barv. A če te kdo opozori in nauči gledati, lahko tudi tukaj opaziš življenje. Nomadi pasejo živino, večinoma ovce, ob rekah pa je razvito poljedeljstvo. Glavni panogi sta pridelava pšenice in vrtnic. V Maroku namreč še vedno pridelujejo pravo rožno olje. Na severu leži visoki Atlas, katerega vrhovi so zasneženi in prispevajo veliko prepotrebne vode. Segajo preko 4.000 m visoko. »Zaradi vročine pa se tja nismo povzpeli,«je povedala predavateljica. Hladnikova je prijetna in duhovita pripovedovalka, ki ve, kaj poslušalca zanima. Njeni pripovedi sta se pridružila tudi sinova, sodelovali pa so tudi ostali poslušalci s svojimi popotniškimi izkušnjami, kar je večer naredilo še bolj zanimiv in sproščen. Marija Lebar DOBRODELNI KONCERT PRIREJAJO "HABROVI FANTJE" Ta koncert je namenjen otrokom, obolelim za rakom. PRIREDITEV BO 18. MARCA 2007, OB 15.00 URI, V ŠPORTNI DVORANI NAZARJE. NASTOPAJO: ANSAMBEL "ZVONČKI", HARMONIKA MATIJA VENINŠEK, ANSAMBEL "OJSTRICA", UČENKE IRENE VRČKOVNIK, OTROŠKI PEVSKI ZBOR LJUBNO OB SAVINJI, CITRARKA KATJA IN FLAVTISTKA TINA, "HABROVI FANTJE", PEVKA "ALYA", ŠUŠKA BANDA, GLA. SKUPINA" KRILA", GLA. SKUPINA "GAMSI", ANSAMBEL ROBERTA ZUPANA HUMORIST "ŽIKI" KONCERT POVEZUJETA: ANITA URBANIJE IN FRANCI PETRNE Vstopnice so na voljo v : KULTURNEM DOMU NAZARJE, SUPER MARKET "TUŠ" V MOZIRJU, IN NA TELEFONE: 03 838 40 66,041 783 629 CENA VSTOPNICE 6 € VLJUDNO VABLJENI ! SMUČARSKO DRUŠTVO BELI ZAJEC Užitki zasneženih strmin dostopni tudi za slepe Helena Petrovčič je zadovoljna s svojim prijaznim učiteljem -spremljevalcem Davidom Pauličem (foto: Marija Lebar) Člani društva Beli zajec in učitelji smučarske šole Golte si že dalj časa prizadevajo, da bi smučanje približali najrazličnejšim ciljnim skupinam. Prepričani so, da je škoda, da bi bili invalidni ljudje prikrajšani za užitke in koristi, ki jih za zdravje prinašajo zimski športi, še posebej smučanje. »Zmotno je mišljenje, da hendikepirani ljudje, zlasti težji invalidi, ne morejo uživati v smučanju. V to smo v društvu Beli zajec prepričani. Dobra zdravstvena kondicija, tako fizična kot psihična, je za take ljudi še bolj pomembna. Zato smo že lansko leto v smučarski šoli Golte pripravili smučanje za slepe in slabovidne,« nam je povedal predsednik društva Bojan Napotnik. Za smučarje z okvaro vida imajo trenutno usposobljene tri učitelje -spremljevalce. Pomembna je komunikacija med smučarjem in učiteljem. Učitelj slepemu »na- domešča« oči in ga po smučini vodi z ustnimi navodili. Pri tem se ne sme zmotiti. Slepi s spremljevalci smučajo po običajnem smučišču, nosijo pa zaščitne brezrokavnike, na katerih piše, da ne vidijo. Tako lahko tudi ostali smučarji z obzirnostjo pripomorejo do varne vožnje. Slepi smučarji, ki so bili tokrat na Golteh, so smučali že prej, ko so še videli, vsi so namreč vid zgubili zaradi bolezni. »Nobene ovire ni, da bi se smučanja ne naučili tudi tisti, ki niso nikoli videli, ali so brez noge ali kaj podobnega,« pravi Napotnik. Pomembno je zaupanje v učitelja - spremljevalca, ti pa svoje delo opravljajo s pravim entuziazmom. Slepi stanujejo v privatnem penzionu v Žekovcu, od koder jih gospodinja pripelje na nihalko. Tam jih že čaka spremljevalec, ki jim pomaga pri prenosu opreme in prevozu na smučišče. Tukaj dobi vsak smučar svojega spremljevalca, s katerim skupaj smučata. Helena Petrovčič iz Vrzdenca je je sicer pred boleznijo že smučala, vendar je bila tokrat na smučeh prvič, odkar ne vidi, to je po 22 letih. Za smučanje je že lani slišala po radiu, povedal pa ji je tudi prijatelj Jože Škerbec, ki je bil na Golteh minulo zimo. »Slepi smo hvaležni našim smučarskim učiteljem za njihovo prizadevanje in prijaznost. Tukaj bomo en teden, že zdaj pa se veselim, da pridem tudi naslednje leto.« Njen učitelj spremljevalec je bil Mozirjan David Paulič, ki ji je na mizo prinesel malico, torej so učitelji po potrebi tudi prijazni strežniki. Marija Lebar SMUČARSKI SKOKI Piki brez finalne uvrstitve na svetovnem prvenstvu Kalvarija slovenskih smučarjev skakalcev v letošnji sezoni se tudi po svetovnem prvenstvu na Japonskem nadaljuje. Po dokaj solidnih skokih na treningih, ko se je najboljši ljubenski skakalec Primož Piki kosal celo z vrhom svetovne elite, sta najpomembnejši tekmi sezoni spet pokazali trenutno in povsem realno stanje naše izbrane vrste. Na veliki skakalnici se prav nobe- den ni uvrstil v finale, na manjši napravi pa so se Benkovič, Damjan in Žonta razvrstili povsem na repu razpredelnice. Piki je zasedel nehvaležno 31. mesto, kar je po njegovih trenutnih zmožnostih in pričakovanjih sodeč prav gotovo veliko razočaranje. Vendar sezona še traja in upamo, da se bodo slovenski orli vsaj pod Poncami pokazali v precej drugačni luči. Franjo Pukart Primož Piki je na sobotni tekmi v Sapporu zasedel nehvaležno 31. mesto LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Janja Perhat mladinska državna prvakinja V Šenčurju je pretekli vikend potekalo 16. državno dvoransko prvenstvo v lokostrelstvu, na katerem je mlada lokostrelka, članica Lokostrelskega kluba Mozirje Janja Perhač osvojila naslov mladinske državne prvakinje v dvorani. V soboto je Janja med svojimi sedmimi nasprotnicami dosegla najboljši rezultat (535 krogov od 600 možnih), s 30 krogi prednosti pred drugouvrščeno, in tako za- segla najvišjo stopničko ter naslov državne prvakinje. V nedeljo je bil finale v absolutni kategoriji, kjer so tekmovali vsi tekmovalci istega sloga (loka). V Janjini kategoriji se je za najvišjo stopničko potegovalo kar 16 žensk. Janja sije na koncu vfinalu z eno manjšo napako, a veliko truda, priborila bronasto medaljo in tako zasedla 3. mesto v ženski konkurenci. Bernarda Zemljak Janja Perhač (v sredini) si je s 30 krogi prednosti pred drugouvrščeno priborila naslov državne prvakinje DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V ODBOJKI Tri zgornjesavinjske ekipe v boju za najvišja mesta Da bo letošnja šolska odbojka v znamenju zgornjesavinjskih osnovnošolcev, je bilo slutiti že na področnem tekmovanju, ko so se v četrtfinale državnega prvenstva prebile kar tri ekipe. Še posebej uspešna je bila Osnovna šola Blaža Arniča iz Luč, ki ima v polfinalu tega najprestižnejšega tekmovanja predstavnike tako v konkurenci starejših dečkov kot deklic, slednjim pa so se z odličnimi rezultati pridružile še vrstnice iz Ljubnega ob Savinji. Odločilni boji za vstop v veliki finale se bodo v mesecu marcu odigrali po vsej Sloveniji, žreb pa je določil, da Ljubenke gostujejo v Mežici, lučki fantje v Ravnah na Koroškem, organizacija enega polfinala državnega prvenstva za deklice pa je zaupana tudi osnovni šoli Blaža Arniča iz Luč. Vsem trem ekipam želimo kar največ uspehov, preboj v finale pa bi pomenil najboljšo uvrstitev šolskega športa v naši dolini. Franjo Pukart Ljubenske osnovnošolke so se z odličnimi rezultati prebile do polfinala ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Nastop dveh Ijubenskih odbojkaric v regijski ekipi V Ljubljani je 26. in 27. februarja potekal turnir regijskih odbojkarskih ekip za starejše deklice. Na njem sta v ekipi, kije zastopala Koroško in Savinjsko regijo, uspešno nastopili tudi igralki odbojkarskega kluba KLS Ljubno Aneto Voler in Valentina Založnik. Ekipo so sestavljale igralke od- bojkarskih klubov iz Mežice, Prevalj, Šempetra, Braslovč in, kot omenjeno, z Ljubnega. Z dobrimi igrami so se prebile vse do finalne tekme, v kateri so morale priznati premoč odbojkaric iz Gorenjske regije, ki so zmagale z rezultatom 2:1. Koroške in savinjske odbojkarice so na poti do finala najprej 17.ARNIČEV POHOD NA RADUHO, ki bo v soboto, 17. marca 2007. Pričetek pohoda bo iz Luč med 6.30 in 8.00 ura Koča na Loki bo odprta od 16.3. do 18.3.2007. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. VABLJENI VSI LJUBITELJI PLANIN DA SE NAM PRIDRUŽIJO! premagale ekipo Dolenjske z 2:0 in Primorsko z 2:1. V polfinalnem obračunu so gladko odpravile ekipo Ljubljanske regije z 2:0, za zmago pa jim je zmanjkalo športne sreče. Za njihov dober nastop ima nedvomno zasluge tudi trener OK KLS Ljubno Vinko Založnik, ki je vodil skupno odbojkarsko ekipo na regijskem tekmovanju. Franjo Atelšek KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Pester in pomemben teden V prihodnjih sedmih dneh se bodo na košarkarskih igriščih športne dvorane v Nazarjah, v ljubljanski dvorani Tivoli in v preboldski športni dvorani zvrstile tekme, ki bodo ključne pri oceni uspešnosti nazorskih košarkarskih ekip. PIONIRJI V KVALIFIKACIJE ZA PRVO LIGO Košarkarji do 14 let (letnik '93 in mlajši) se bodo v nedeljo z vrstniki s Polzele in Prebolda pomerili za uvrstitev v ligo najboljših v Sloveniji, kar bi bilo že tretjič zapovrstjo. To bi bil dokaz nadarjenosti tudi te generacije in strokovnega ter uspešnega dela v KK Nazarje z mladimi košarkarji. Za uspeh bo potrebno na kvalifikacijah zasesti drugo mesto, česar so, sodeč po prikazanem na treningih, nazorski pionirji prav gotovo sposobni. Tekmi bosta v nedeljo ob 12. in 14. uri v Preboldu. ČLANI DANES Z UNION OLIMPIJO ZA OBSTANEK Članska ekipa KK Nazarje se bo že danes v domači dvorani pomerila z mladimi Uniona Olimpije, nato v četrtek še v gosteh in boljši v dveh tekmah si bo prislužil obstanek v 2. ligi. V minuli sezoni so Nazarčani dosegli sedem zmag in zasedli 5. mesto na vzhodu, v tej sezoni pa so s šestimi zmagami le deveti. To govori o izenačenosti drugoligaških ekip in prav bi bilo, da se z uspehom nad devetouvrščeno ekipo zahodne skupine nazorski košarkarji ne bi pridružili ekipama iz Prebolda in Kočevja, ki sta že izpadli v 3. SKL. S tem bi bil dosežen cilj z začetka sezone in nagrajena marljivost na treningih v osem mesecev dolgi sezoni 2006/07. KADETI IN MLADINCI NADALJUJEJO Do konca državnega prvenstva bosta pet tekem v marcu odigrali tudi še kadetska (dve) in mladinska ekipa (tri). Tako da se nam obetajo pestri košarkarski dogodki, ki kar kličejo ljubitelje košarke, da jih tudi oni obogatijo s svojim obiskom. Tomaž Križnik KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI: Hofmann, Corinne: Bela Masajka, Sparks, Nicholas: Viharna noč, Kermauner, Aksinja: Dnevnik Hiacinfe Novak, Shreve, Anita: Lučka v snegu, Quick, Amanda: Poželenje. MUDI: Cafe, Marijke fen: Bor in Bina na snegu, Stratton, Allan: Chandine skrivnosti, Abedi, Isabel: Alberta išče ljubezen, Peršolja, Patricija: Erazem in hišica, Simon, Francesca: Grozni Gašper in mega žleht časovni stroj. ČRNA KRONIKA • PONAREJENIH PETSTO EVROV Mozirje: 1. marca dopoldan je oškodovanka obvestila dežurnega policista, da je pri plačilu avansa za storitev med bankovci za 500 evrov nevede prejela bankovec, ki je bil ponarejen in ga je banka zadržala. Policija z zbiranjem obvestil še nadaljuje in išče morebitne ponarejevalce ali razpečevalce ponarejenega denarja. • ZAGORELE SAJE Nazarje: 2. marca v večernih urah so se vnele saje na dimniku stanovanjske hiše na Prihovi. Požar so pogasili nazorski in rečiški prostovoljni gasilci, materialne škode pa ni bilo. • PRETEP PRED KEGLJIŠČEM Ljubno ob Savinji: 2. marca malo pred polnočjo je oškodovanec dežurnega PP Mozirje obvestil, da gaje na Ljubnem ob Savinji pred kegljiščem pretepla znana oseba. Na kraj je odšla policijska patrulja in zbrala potrebna obvestila. Kršitelj bo prejel ustrezno velik plačilni nalog. • ODPELJAL KRITINO Ljubno ob Savinji: 5. marca zgodaj zjutraj je oškodovanec z Ljubnega ugotovil, da mu je neznanec na Ljubnem ob Savinji ukradel večjo količino strešne kritine in jo odpeljal neznano kam. Policisti še poizvedujejo, kje bi kritina lahko bila. • NAKRADEL Sl JE BOGASTVO Bočna: 6. marca popoldne je neznani storilec iz vozila parkiranega na parkirišču pred pokopališčem v Bočni odtujil kovček z računalnikom, tiskalnikom s POS terminalom in digitalni fotoaparat. Materialna škoda je ocenjena na okoli 3.300 evrov. Rezkanje ceste Na hitro sem prebral članek o rezkanju ceste na relaciji Mozirje - Velenje, na področju Lukovice. Vse lepo in prav. Ta tehnologija se veliko uporablja na Hrvaškem, kjer so ceste prava drsalnica v primeru dežja. Se strinjam, da se poveča količnik upora in s tem varnost vožnje. Nihče pa ne omenja kaj to pomeni za motoriste! Vam povem, daje zadeva kar zoprna, saj vam rezkanje vodi sprednje in zadnje kolo. Posebej zanimivo Mozirje Velenje je če je to rezkanje narejeno v vijugi, saj motocikel kar sam pelje po njej. Ni panike, je pa za neizkušenega motorista naporno, posebej če dežuje. Menim, da je ta del tako ali tako potreben kompletne rekonstrukcije, pa čeprav ni denarja! Bolj od zgoraj napisanega pa me vržejo iz tira omejitve hitrosti - 50 km/h. Ob tej omejitvi imam občutek, kot da je zapadlo pol metra snega in da so na cesti sami »idioti«. Oprostite, ampak 50 km/h se peljem ob vsakem snegu, kaj šele po suhi cesti. In kako zgleda zadeva v praksi. Spredaj se pelje »pacient« po zakonu 50 km/h. Zadaj kolona desetih vozil, ki se jim malce mudi in zadnji se pelje že 40 km/h. Potem pride še kdo im mu čisto »odtrga« in prehiti vse. Oprostite, ampak saj ga razumem, saj so še kolesarji hitrejši. In če bo zaradi takšne napetosti prišlo do nesreče, bo v zapisniku pisal znani stavek, ki ga ima policija na razpolago za vsako obliko nesreče- »neprilagojena hitrost«. Torej zagovarjam, da je 50 km/h lahko samo ob primeru dežja in še to samo na mostu! Ostalo pa prosim po razumu. Prej smo se 10 let vozili po drsalnici 90 km/h, sedaj pa po porezkani cesti samo 50 km/ h. Halo, kjeje logika. Ampak kot sem rekel. Povejte mi, kje so se ljudje, ki postavljajo omejitve hitrosti izobraževali? Pri nas, v tujini... Ali sploh imajo kakšno šolo ali pač po svojem občutku... In če je ta par let pred penzijo in na leto naredi 15 000 km, ga razumem, da mu je 70 km/h že strašljiva hitrost. Ampak potem prosim naj ne odloča o hitrostnih omejitvah! Igor Pečnik Pusto polje 26a Pošteno, delovno in skromno si živel, bogastva nisi nikoli si želel. Srce omagalo in dih zastal je v srcih našihpa spomin nate za vedno bo ostal. V SPOMIN Matevž ROKOVNIK (5.9.1927 - 8.3.1982) Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s. p. j _____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12_; MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 @ f Za razvedrilo Rekel mi je, da mi bo kupil nekaj uporabnega. Takoj ko sem videla, da me pelje v železnino, sem vedela, da ne razume, komu je namenjen 8. marec. Mož pregleduje časopise in reče: "Na, žena, tale revija je za- te." "Tudi tebi ne bi škodilo, če bi kdaj kaj prebral o zdravem načinu življenja," predlaga žena. "Res? No, potem pa mi razloži, kako naj si z zdravo prehrano očistim rodila?" Blenda Tavrl Gornjegrajec zavzdihne ob spominu: "Pomanjkljivo oblečena lepotica me je prosila, da bi jo prenesel čez mlako deževnice." "Govoriš, kakor da je nisi?" zanima Ljubenca. "Premeril sem jo od glave do pete in ugotovil, da je ne morem in je tudi nisem. Povem ti, če pri tem ne bi mislil na svojo ženo, ne bi bil tako močan." Tugo Mernik Mtoftiek Pust mozirski milo prosi, da se osebe ne pretirane rasti javijo na avdicijo za vlogo bivšega predsednika države. Menda jim samo nekdaj najbolj priljubljena oseba v državi lahko reši ravnotežje pred naraščajočim klerom med pustnimi maskami. POGREŠAMO LEVE PRESS DESNIH Od našega zvestega bralca, ki ga imamo, smo prejeli sledeče pisanje: Medtem ko so preko velike luže imeli sneg v Kaliforniji in rekordne snežne padavine na severu ZDA, so pri nas že rasli telohi in po novem letu bi lahko imeli že prvo košnjo. Razložite mi torej - ali se sedaj Zemlja segreva ali ohlaja? Vse se vrača, vse se plača. Zemlja se ogreva, da nas ohladi. Ljuši Šaban Zakon pomeni partnerstvo. Pojedla sem tvojo večerjo, zato ti umij posodo. Če bo zaradi bolezni v ansamblu sobotni koncert odpadel, nas pridite poslušat že v petek. Veseli fušarji Danes smo presunjeni, ker se vozimo po "sfrzenkani" cesti v Velenje, jutri bomo pretreseni, ker se ne bomo vozili po tretji razvojni osi. > Cvetke bkùprim ŽALOSTNO SLOVO Pogreb Pusta Mozirskega, dne 21. svečana 2007. Vreme: pretežno sončno, z občasnimi oblaki na nebu. Temperatura zraka: skoraj spomladanska. Število gledalcev: kot običajno. Manjkata maski Milana Kučana in škofa. Le kako so lahko pokopali tako ugledno osebnost brez državniških in cerkvenih časti? STARE MEJE Okonina, dne 1. sušca 2007. Vreme: pretežno oblačno. Temperatura zraka: malo manj spomladanska. Število gledalcev: brez. Sodeč po označevalni tabli ob regionalni cesti, so meje občine Mozirje še vedno tam, kjer so bile 31. grudna 2006. Kje je zdaj rečiška ozemeljska suverenost in neodvisnost? OPERACIJA USPELA, PACIENT ŽIVI Pustna maškarada, dne 20. svečana 2007. Vreme: pretežno zadušljivo. Temperatura zraka: soparna. Število gledalcev: nedoločljivo. Elica Bele: »Gospod Beričnik, kako se kaj počutite po zahtevni operaciji, ki vam jo je naredil dr. Leskovšek ob podelitvi trških pravic?« Ferenc Beričnik: »Odlično! Glede na to, da mije dr. Leskovšek vgradil dodatna jetra, mi ni treba več paziti na vsak kozarček posebej. Takšen poseg bi svetoval vsakemu v mojih letih, ima boljše učinke kot kozmodisk!« (REDKO) POTEPUH, POPOTNIK (ZAST.) AMERIŠKA PEVKA- MARIAH KRAJ PRI SEVNICI CIRKUŠKI ARTIST NAROČILO VNAPREJ, NPR. V GLEDALIŠČU KRAJ NA OTOKU PAGU ALOJZIJ VADNAL ENOTNI VEKTOR V MATEMATIKI KOŽNA BOLEZEN, ZNAČIL. ZA INFEKCIJS. BOLEZNI ANTON INGOLIČ IZNOS, ZNESEK, SUMA DELAVEC V STIKALNI POSTAJI SUŽENJ V STARI SPARTI VELJKI LUKSEMBURŠKI VOJVODA PLAST PALEOZOIKA V ZGODOVINI ZEMLJE MIRČE ACEV VZDEVEK BALONARJA ŠORNA OTOK V TIHEM OCEANU ANGLEŠKI PEVEC- CHRIS ELEKTRIČNA MORSKA RIBA OSVOBODILNO GIBANJE NA CIPRU ZA GRČIJO IME ZA AJDOVŠČINO V RIMSKI DOBI J?# FRANC OSOLE SMIRKOV PAPIR ZA BRUŠENJE SIN TROJANSK. KRALJA PRIAMA DANSKI NOGOMETAŠ- MORTEN VELIKA KAČA, KRAVOSES KUNJE MESO (REDKO) REKA V EVROP. DELU RUSIJE ALMA KARLIN AMERIŠKI IGRALEC- LORENZO ŽUŽELKA, KI BOLEČE PIČI KRAJ PRI POREČU SREDIŠČE VRTENJA SLOVENSKA RTV- VODITEU. (BaS) HRVAŠKI PISATELJ IN ČASNIKAR- IVAN KDOR IGRA NEPOMEMBNO VLOGO RDEČI KRIŽ ODLOMEK IZ FILMA, VLOŽEK NAJNIŽJA TOČKA NEČESA DOMAČE ŽENSKO IME, STANISLA- VA SMER PROJEKTI- RANE CESTE Portal Savinjske dolina mimi MINI SLOVARČEK: IRONS- Angleški igralec- Jeremy ORDOVICIJ- plast paleozoika v zgodovini zemlje JEAN- veliki Luksemburški vojvoda OLSEN- Danski nogometaš- Morten NADIR- najnižja točka nečesa OBVESTILO REŠEVALCEM Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do ponedeljka, 19. marca 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA KAVARNA SAYM0NS. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 11. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. rrm Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri nagrajence, kijih bodo obdarili v Kavarni Saymons iz Malih Braslovč. Napovednik • Petek (9. marec), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Union Olimpija mladi (člani) (kvalifikacije za obstanek v 2, ligi)_________________________ • Sobota (10. marec), ob 10.00. Dvorana GIB, Ljubljana Košarkarska tekma ■ Union Olimpija B : Nazarje (kadeti) • Sobota (10. marec), ob 19.30. Dom kulture Nazarje Koncert akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec z gosti • Nedelja (11. marec), ob 12.00. Športna dvorana Prebold Košarkarska tekma - Hopsi Polzela : Input Nazarje A (pionirji) (kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo)________________________ • Nedelja (11. marec), ob 14.00. Športna dvorana Prebold Košarkarska tekma - Prebold : Input Nazarje A (pionirji) (kvalifikacije za uvrstitev v 1. ligo) • Nedelja (11. marec), ob 15.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Paloma Sladki Vrh (mladinci) • Ponedeljek (12. marec), ob 19.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje Koncert tekmovalcev GŠ Nazarje in GŠ Velenje__________________ • Torek (13. marec), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Srečna Suzana_______________________ • Sreda (14. marec), ob 17.00. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Hopek išče pomlad___________________ • Četrtek (15. marec), ob 20.30. Dvorana Tivoli, Ljubljana Košarkarska tekma - Union Olimpija mladi : Nazarje (člani) (kvalifikacije za obstanek v 2. ligi)_________________________ ŽIVALI - KUPIM Kupim teličko simentalko, staro tri mesece; gsm 040/169-448. Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745. Kupim teden stare bikce, mes. pasme, po 4,5 eur/kg, ter 200 - 400 kg težkega bika; gsm 031 /676-833. ŽIVALI-PRODAM Prodam 7 dni staro teličko simentalko ter 15 - 20 m3 mešanih drv; gsm 041 / 519-507. Prodam teličko, bbp, težko 110 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo;fei. 584-16-53. Prodam brejo kobilo in 2 ter 1 letnega žrebeta; gsm 041/556-748. DRUGO V pašo vzamem telice - paša se začne 1.4.07; gsm 041/354-657. DRUGO - PRODAM Prodam mešana in bukova metrska drva - suha; gsm 041 /226-251. Prodam smrekova drva (krajce); gsm 040/972-489. Prodam vgrad. hlad. gorenje (komb.: zmrzoval, hladilnik, klet), 150 eur; tel. 838-30-06. Prodam kamin - jupiter, za dnevni prostor, moč 5 Kw; 100 eur; tel. 838-3000. Belo obhajil, obleko za deklico, ug. prodam, podarim čevlje št. 33; gsm 031/642-353. Prodam dve silažni bali; tel. 584-51-16. Prodam silažne bale; gsm 041 /793-604. Prodam 4 dobro ohr. let. gume 165-65 r 14, cena za vse je 35 eur; gsm 031/307-945. Prodam zadnjo traktorsko nakladalno žlico za gnoj ali pesek; gsm 041/ 440-297. Prodam hrastove deske; gsm 031 / 568-095. Prodam cepljene kostanjeve kole, dolžine 1,6 m; gsm 041/ 430-269. Prodam multipraktik, mum. 7200, nerabljen, v garanciji; gsm 041/277-006. Prodam semenski krompir: beli, ka-ling, ford, lanski uvoz; gsm 041 /216-481. Prodam avtoprikolico z atestom in naletno zavoro; gsm 051 /371-690. DRUGO - KUPIM Kupim dobro ohranjeno kaščo; gsm 041/604-437. IŠČEM Če kdo odda manjši jedilni kot in mizo 100 X 80 cm in 2 stola; gsm 031 /837-536. Če kdo odda kotno sedežno z ležiščem ( 196 x 142 cm); gsm 031 / 837-536. VOZILA-PRODAM Prodam R-megane, let. 98, sreb-metal., centr. zakl.,... ;gsm 041/284-741. Prodam motorno kolo cagiva - canyon 500, let. 2000; gsm 041 /324-483. Prodam punto 75 sx, ohranjen, let. 99, reg. do jan.; gsm 031 /608-282. NEPREMIČNINE Na Rečici prodam 2-sobno stanovanje; gsm 041/369-559. Prodam hišo v Solčavi - nedograjena; gsm 041/768-970. Najamem manjši bivalni vikend ali garsonjero v okolici Mozirja; gsm 031/582-897. V najem vzamem njivo na relaciji Rečica - Ljubno; gsm 041/405-621. IZGUBLJENE ŽIVALI Iščemo - pogrešamo leto starega sivega muca (večje rasti), mešanca, sliši na ime Feliks; gsm 041/732-928. MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIM FRIZERKO za določen čas, z izkušnjami, informacije na gsm 031/776-803. Žensko in moško frizerstvo Bojana Trogar s.p., Na trgu 27, Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. VZAJEMNI SKLADI, VREDNOSTNI PAPIRJI Nudimo svetovanje, pristop k vzajemnim skladom, posredujemo pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev, tel. 03/839-48-42. Naložbe Lukač d.o.o., Spodnja Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji. VIP MEHAN Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633. Janez Klopčič s.p, Ob Savinji 10 a, Nazarje. POOBLAŠČENI KROVEC za jeklene strešne kritine s peščenim posipom Roser, Hosekra, Isola, Gerard, Trimo, izvajanje stavbno kleparskih del, hidroizolacije, vezava, postavitev ostrešij, frčad in napušča, krovska dela. Gsm 041/444-131. Andrej Strnad s.p. Tlaka 12, Gornji Grad. IZVAJANJE KMETIJSKIH DEL sajenje koruze s pleomatsko sejalnico, baliranje, prodaja rezanega lesa; gsm 031/780-596. Kmetijstvo in reja piščancev Kokovnik Jože, Potok 20,3331 Nazarje. NAPOTKI ZA MOTORISTE IN AVTOMOBILISTE Ob zgodnjem začetku letošnje motoristične sezone Zime, kolikor smo je letos sploh imeli, je konec. Temperature iz dneva v dan vztrajno rastejo in privabljajo motoriste znova na ceste. Slednje so letošnjo blago zimo dokaj dobro prestale, saj je bilo malo zmrzali, kar pomeni malo soli in peska. Zelo dobro za motoriste, vendar kljub temu pozor! Po senčnih legah lahko ne glede na to naletimo na ostanke peska in vlage. Avtomobilisti so od jeseni že pozabili na dvokolesnike, zato so kar malce presenečeni, ko na cesti spet zagledajo »hrumeče zverine«. Ne 'f * pozabimo: motorist je udeleženec v v i prometu z enakimi pravicami in ob-f veznostmi kot avtomobilist. Kljub if temu med njimi vlada nekakšna na : petostv stilu »kdo bo koga« oziroma »jaz se ti že ne dam.« Morda o tem, kdo ima bolj prav, sam .j nekoliko lažje razsojam, ker sem po 1 srcu motorist, hkrati pa kot avtomo-; bilist letno naredim veliko več kilom-rajl etrov kot navaden smrtnik. V povprečju hitrih, včasih celo prehitrih, j priznam. Ampak ker omejitve na f naših cestah pišejo birokrati iz udo- bnih pisarniških stolčkov... Prvi spomladanski kilometri motoristov niso lahki. Človek izgubi občutek za hitrost in zaviranje, reakcijski časje daljši. Kar kakšen mesec vožnje je potrebno, da se vrnemo v letno formo. Žal se vsako leto v tem ano. Prosim, ne izkoriščajte tega! Pravočasno poskrbite za servis in menjavo pnevmatik, če je to potrebno, ter zavarovanje. Na začetku vozite počasi in strpno, predvsem pa previdno. Pazite na avtomobile, da traktorjev ne omenjam. Pred začetkom nove sezone velja poskrbeti za servisni pregled in zavarovanje motocikla (foto: IP) času kar nekaj motoristov preseli na pokopališča. Novi zakon omogoča, da imamo na motornem kolesu nameščeno registrsko tablico, čeprav motorno kolo ni niti registrirano niti zavarov- Uporabljate zaščitno opremo. Spomladanske akcije so ugodna priložnost za poceni nakup. Nikdar brez čelade na motorno kolo! Hlače in jakna s ščitniki so minimalen strošek v primerjavi z zdravljenjem poškodb. Če imate možnost, se udeležite kakšnega tečaja varne vožnje. To vam bo prineslo samozavest in vas izpopolnilo v obvladovanju kritičnih situacij. Avtomobilisti, vas pa prosim, da sprejemate motoriste kot ostale udeležence v prometu. Upoštevajte, da so veliko hitrejši od vas in da njihov stik s cestiščem predstavljata samo dve pnevmatiki. Če vidite samo eno lučko ne cesti, pomislite na motocikel. Dajte mu prostor in ne izsiljujte prednosti. V poletni vročini upoštevajte, da je v vsej opremi motoristu hudirjevo vroče, saj še niso iznašli klimatske naprave za motocikel. Zatorej jih pri semaforjih spustite naprej, saj zaradi tega ne boste nič pozneje na cilju. Če ste doslej srečali enega ali dva objestna motorista, to še ne pomeni, da so vsi taki. Enako velja za avtomobiliste. Spoštujmo in upoštevajmo drug drugega ter bodimo pozorni in oprezni. To so stvari, ki lahko zmanjšajo število smrtnih žrtev na slovenskih cestah. Igor Pečnik Posebne usodnosti za motoriste Zavarovalnica Maribor je za sezono 2007 pripravila posebne ugodnosti za motoriste. Najprej velja omeniti možnost uveljavitve bonusa v enaki višini, kot ga imajo pri osebnem vozilu, kije zavarovano pri Zavarovalnici Maribor d.d. Pogoj za tako priznan bonus je sklenitev letne police za motorno kolo. Za člane motorističnih klubov so v Zavarovalnici Maribor d.d. pripravili še dodatno ugodnost, saj lahko uveljavljajo 30% »moto-klub bonus«. To pomeni, da lahko zavarovanci uveljavljajo bonus v enaki višini, kot ga že imajo pri osebnem vozilu, ki je zavarovano pri Zavarovalnici Maribor d.d., če pa je ta nižji od 30%, lahko uveljavljajo od 30% do 50% »moto-klub bonus«. Zavarovanci, ki imajo svoja osebna vozila zavarovana pri drugih zavarovalnicah, lahko v tem primeru uveljavljajo največ 30% »moto-klub bonus«. Pogoj za tako priznan bonus je sklenitev letne police za motorno kolo. Za podrobnejše informacije se obrnite na zastopnike zavarovalnice Maribor d.d. ali na Agencijo MS na avtobusni postaji v Mozirju tel. 041/695-208 ali pri Bogomirju Podpečanu tel. 031/389-218. Kaj bi imeli raje za 2^ na dan? ES Kaj bi imeli raje za 3^ na dan? Kaj bi imeli raje za 5€ na dan? <21 Kaj bi imeli raje za 6^ na dan? Super Mazde - super ugodno! Mazdina vozila so vom sedaj no voljo po neverjetno ugodnih plačilnih pogojih! Mozdo2 dobite zo samo 2 evra na dan. Mazdo3 bo vaša so 3 evre na dan. Mozda5 vas bo na dan stalo pičlih 5 evrov. Mozdoó po 6 evrov na dan. www.mozda.si S Neverjetno ugodno financiranje Mazdinih vozil! Primer informotivnego uročuno io volilo Hardo3 Sport l.ii IX: 50% tokoj. Z« mesecev 3 (UR/don; 37.4451% čet 24 mesecev; moloprodojna ceno i DOV 17.778 fUR (4.240.319.92 SI!); DOVje obročunon v obrokih; stroški odobritve inošojo 1.5% (brei »0») od moloprodojne cene volilo; EOM no don 29.01 2007 jnošo 1.75%; 10H se spremeni, če se spremenijo elementi SÄ5HWS55S uročuno. 2a podrobnosti 0 finančni ponudbi se poiommajte pri vašem nnsblaščenim traavcu r varili Morda AS Avtomobili Skornšek d.o.o. Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77, www.as-velenje.com Savinjske novice organizirajo za vse, ki imate posebno veselje do kuharskega predpasnika, nagradni natečaj za najboljše doma pripravljeno drobno pecivo. Pecivo, ki ga boste prinesli na pokušnjo, bo ocenila štiričlanska komisija, ki jo Brezovnik (predstavnica službe), Marija Bezovšek Ocenjevanje bo potekalo v soboto, 31. marca, v gostilni Menina v Gornjem Gradu. sestavljajo Bernarda Kmetijske svetovalne (strokovnjakinja za domačo kulinariko), Stanka Prek (slaščičarka) in Branka Ermenc (vodja gostinstva Zadruge Mozirje). Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah izdelkov: 1. janeževi upognjenci jgft 2. keksi na strojček . 0 3. krhki rogljički (kokosovi, orehovi in rogljički brez jajc) Drobno pecivo tekmovalk in tekmovalcev bomo zbirali od 12. do 13. ure. Komisija bo ocenjevanje zaključila do 16. ure in razglasila zmagovalce. Po podelitvi priznanj in nagrad bo sledilo družabno srečanje z degustacijo, na katerega ste prisrčno vabljeni tudi vsi "zunanji pokuševalci". liapradiii Kulinarični Ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: __ Sodeloval(a) bom v naslednjih kategorijah: (obkrožite izbrane kategorije) Za oceno keksov in krhkih rogljičkov je potrebno oddati 50 dag izdelkov, za janeževe upognjence pa zadostuje 30 dag. Na tekmovanje se lahko prijavite po telefonu 839-07-90 (Helena Kotnik) ali z objavljeno prijavnico, ki jo pošljite na naslov: Savinjske novice d.o.o., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. 1. janeževi upognjenci 2. keksi na strojček 3. krhki rogljički NAGRADE: Prvouvrščeni v vseh treh kategorijah prejmejo poleg priznanja praktične nagrade. Vabljeni vsi, ki vas veseli peka peciva, in pokuševalci! ^POKROVITELJ AKCIJE^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Na trgu 51 Mozirje J&uniciraF NO\l ENOTE V MOZIRJU - barvno in ČB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naloge ...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Vabljeni! Trgovina z obutvijo I Jurček Celje - skladišče D-Per 7/2007 5000020039,10 COBISS Q v prodajnem centru IZ GS Nazarje, tel. 839 03 50 m prodajalna Jurčeh v Parižljah, tel. 705 09 33 Novi modeli za pomlad in poletje že na naših policah! V mesecu marcu 20% popust za vse torbice! I VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685 ■. Delovni čas: Od pon. do pet. od 8-d;oJ2. in Hod 14. do 18. ure^ sobota od 8. do 14. ure Torek zaprto v V POSLOVNEM OBJEKTU V7> / IZOLES NAZARJE ''TX/ < i .41' < k ^ 1 e*.» * BREZPLAČNA MASAZÄLASISCA! 4 , C, . ' Naročila ha tel 03/839-52-71 ~ ali riti /7A0-inn Morrai ali 031/740-100 (Jožica). OSREDNJA KNJ. CELJE