Zdrav Vestn Supl | Očesne spremembe v nosečnosti I-97 Izvleček V nosečnosti pogosto pride do oče- snih sprememb, ki so največkrat prehodne narave, le redko so trajne. Spremembe so lahko fiziološke ali patološke. Lahko pride do poslabšanja ali izboljšanja že obstoječih očesnih bolezni nosečnice. Za nosečnost je značilno hiperkoagulabilno stanje, ki lahko vodi v okluzivne žilne bolezni tako žilni- ce kot tudi mrežnice. Slabši potek bolezni je značilen pri nosečnicah z diabetično re- tinopatijo, medtem ko nosečnost ugodno vpliva na potek bolezni pri bolnicah z optič- nim nevritisom, uveitisom, glavkomom ali ščitnično orbitopatijo. V sklopu fizioloških sprememb se lahko pojavijo spremembe na koži vek, roženice in leče ter spremembe v očesnem tlaku in vidnem polju. Patološke spremembe lahko vodijo v centralno sero- zno retinopatijo. Preeklampsija, eklampsija in sindrom HELLP so nosečniške bolezni, ki se lahko izrazijo s simptomi na očeh. Pri nosečnicah z dejavniki tveganja za odstop mrežnice spontani vaginalni porod ni kon- traindiciran, če je bila zagotovljena ustrezna oskrba pred porodom. Abstract Pregnancy is often associated with ocu- lar changes which are mostly transient but in some cases permanent. The ocular chan- ges in pregnancy are either physiological or pathological. Pregnancy can improve or exacerbate the pre-existing ocular condi- tions. Pregnancy per se is associated with a hypercoagulable state and this may lead to occlusive vascular diseases of the choroid and retina. Diabetic retinopathy may result in worsening of the disease during pregnan- cy. On the other hand, there can be improve- ment of optic neuritis, uveitis, glaucoma or thyroid orbitopathy. Physiological changes include periocular skin, corneal and lens changes or changes in the intraocular pres- sure and visual field. Pathological changes include central serous retinopathy. Pree- clampsia, eclampsia and HELLP syndro- me are gestational diseases, which can also manifest themselves with ocular symptoms. Spontaneous vaginal delivery is not contra- indicated in pregnant women with risk fac- tors for retinal detachment if appropriate care is given before delivery, as necessary. Očesna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Grablovičeva 46, 1525 Ljubljana Korespondenca/ Correspondence: Darja Dobovšek Divjak, Očesna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Grablovičeva 46, 1525 Ljubljana; e-mail: darja. dobovsek@gmail.com Ključne besede: očesne spremembe, nosečnost, preeklampsija, diabetična retinopatija, odstop mrežnice Key words: ocular changes, pregnancy, preeclampsia, diabetic retinopathy, retinal detachment Citirajte kot/Cite as: Zdrav Vestn 2012; 81: I-97–104 Prispelo: 17. feb. 2012, Sprejeto: 1. mar. 2012 Očesne spremembe v nosečnosti Ocular changes during pregnancy Darja Dobovšek Divjak, Katrina Andrejčič Novak, Nataša Vidovič Valentinčič PreglednI člAneK/ReVIew I-98 Zdrav Vestn Supl | junij 2012 | Letnik 81 PReGLeDNI čLANeK/ReVIew 2.2 Spremembe roženice in leče Občutljivost roženice se zniža pri večini nosečnic in se navadno povrne v prvotno stanje v osmih tednih po porodu. Zmanj- šanje občutljivosti pripisujejo povečanju debeline roženice zaradi edema roženice.15 Poveča se tudi ukrivljenost roženice, ki po- stane bolj strma. Omenjene spremembe so opisovali tudi v času dojenja in so izzvenele, ko je mati prenehala dojiti.1,16 Pri 80 % nosečnic v tretjem trimesečju se zmanjša nastajanje solz, kar hkrati s spre- membami krivine roženice poslabša prena- šanje kontaktnih leč.1,17 V nosečnosti in po- porodnem obdobju je znižana ali prehodno odsotna akomodacija, zato velja, da z novo določitvijo refrakcije navadno počakamo do nekaj tednov po porodu.1 Dokazana je tudi povezava akomodativne insuficience in pa- ralize z dojenjem, zato je izid refraktivnih operacij pred, med ali takoj po nosečnosti nepredvidljiv. S tovrstnimi posegi se počaka do povrnitve stabilne refrakcije.5 V zgodnji nosečnosti zaradi nizkih vre- dnosti progesterona na novo nastajajo pi- gmentni delci na endotelu roženice, ki tvo- rijo t. i. Krukenbergovo vreteno. V tretjem trimesečju je proces obrnjen. Zaradi višjih vrednosti progesterona v krvi in odtoka pre- katne vodke se gostota pigmenta, ki tvori Krukenbergovo vreteno, zmanjša.1 Lahko se poveča ukrivljenost očesne leče, kar povzroči miopični premik v refrakciji.14 2.3 Spremembe v očesnem tlaku Več študij je potrdilo, da se v nosečno- sti zniža očesni tlak, ki ostane nizek še ne- kaj mesecev po porodu.12,18-20 Pri višjem očesnem tlaku je znižanje večje, tako da imajo ženske z očesno hipertenzijo norma- len očesni tlak.21 V to je vključenih več me- hanizmov: povečan odtok prekatne vodke, znižanje sistemskega žilnega upora, ki vodi v znižan episkleralni venski tlak in genera- lizirano povečana prožnost tkiva, ki poveča skleralno prožnost med nosečnostjo.1 1 Uvod Nosečnost je fiziološko stanje, v katerem pride do sprememb v metabolizmu, hor- monskem, imunološkem ter hematološkem stanju in krvnem obtoku, kar lahko vpliva na očesno stanje nosečnice.1-3 Pogosto v tem obdobju pride do sprememb, ki so poveza- ne s samo nosečnostjo. Znanje o njih nam lahko pomaga pri razločevanju med fiziolo- škimi spremembami oči, očesnimi bolezni- mi pri nosečnici in očesnimi pojavi pri sis- temskih boleznih, ki se pojavijo v nosečnosti oziroma se med nosečnostjo poslabšajo ali izboljšajo.1,4 Fiziološke očesne spremembe, ki se po- javijo med nosečnostjo, so pogosto preho- dne narave, le občasno so lahko trajne. Za nekatere očesne bolezni je značilno, da se pogosteje pojavijo v nosečnosti, nekatere nosečniške bolezni, kot sta preeklampsija in eklampsija, pa se pojavijo z očesnimi simp- tomi.5-7 Med nosečnostjo se nekatera že prej obstoječa očesna stanja lahko poslabšajo, kot npr. diabetična retinopatija,8,9 medtem ko nosečnost na nekatera stanja, kot sta npr. na glavkom ali uveitis, ugodno vpliva.10-13 2 Fiziološke in patološke očesne spremembe v nosečnosti 2.1 Zunanje spremembe V nosečnosti se pogosto pojavi rja- va obarvanost kože okrog vek, imenovana kloazma. Patofiziološko je to hiperpigmen- tacija, ki nastane zaradi povečane količine estrogena in progesterona v krvi. Navadno spremembe po porodu spontano izginejo.14 Prav tako so pogosti pajkasti angiomi na koži obraza, ki tudi izginejo po porodu.1 Zdrav Vestn Supl | Očesne spremembe v nosečnosti I-99 PReGLeDNI čLANeK/ReVIew otročnic.7 Bolezen se lahko kaže z očesnimi simptomi, kot so motnje vida, fotopsija, di- plopija, skotom in slepota. Očesno stanje je slabše pri hujši obliki preeklampsije.5 Očesne spremembe najverjetneje nasta- nejo zaradi spremljajočih sistemskih žilnih bolezni, hormonskih sprememb, poškodbe endotela in hipoperfuzije ali ishemije. Spre- membe v vidu v poporodni dobi, kot je npr. nenadna slepota, so lahko znak grozečih kr- čev pri ženski s preeklampsijo.28,29 Preeklampsija se lahko pokaže kot hiper- tenzivni retinopatiji podobna retinopatija, optična nevropatija, serozni odstop mrežni- ce ali okcipitalne kortikalne spremembe.5 Hipertenzivni retinopatiji podobna retino- patija se najpogosteje izraža z žariščnim zo- ženjem mrežničnih arteriol, ki je lahko tudi difuzno, redkeje pa z mrežničnimi krvavi- tvami, edemom, trdimi in mehkimi eksudati ter s hematovitreusom, ki nastane sekundar- no zaradi neovaskularizacije. Čim hujša je preeklampsija, tem obsežnejša je retinopa- tija, vendar so spremembe reverzibilne. Pri nosečnicah s sladkorno boleznijo, kronično hipertenzijo ali ledvično boleznijo je potek retinopatije hujši. V sklopu optične nevropa- tije lahko nastane edem papile vidnega živca, akutna ishemčna optična nevropatija in zato optična atrofija.22 Pri hudi preeklampsiji ali pri eklampsiji lahko nastopi serozni odstop mrežnice. Navadno je obojestranski, me- hurjast, na mrežnici so prisotne spremem- be, značilne za preeklamptično retinopatijo. Bolnice ob tem navajajo centralni skotom. Patofiziološko gre za ishemijo žilnice in po- sledično puščanje tekočine pod mrežnico.31 Po porodu simptomi navadno izginejo v nekaj tednih.1 Kortikalna slepota, ki lahko nastopi v sklopu preeklampsije, je redek za- plet in nastane zaradi vazogenega edema.32 Nastopi nenadna bilateralna izguba vida, pri čemer so zenične reakcije normalne in oče- sno ozadje običajno brez večjih sprememb. Vid se povrne po ozdravljenju preeklampsi- je.1,4-6 2.4 Spremembe v vidnem polju V nosečnosti se lahko pojavi bitempo- ralni izpad v vidnem polju, koncentrično zoženje vidnega polja, homonimna hemia- nopsija, centralni skotom ali povečanje sle- pe pege. Mehanizmi nastanka so različni in vključujejo spremembe v velikosti hipofize, ki vplivajo na optično kiazmo.14 Spremembe vidnega polja brez simptomov se v poporo- dnem obdobju popolnoma uredijo, nosečni- ce s simptomi pa nujno potrebujejo nadalj- njo diagnostično obravnavo.22 2.5 Centralna serozna retinopatija Pri centralni serozni retinopatiji se ko- piči tekočina pod mrežnico na zadnjem polu očesnega ozadja, kar povzroči omeje- no področje seroznega odstopa mrežnice. Pogostejša je pri moških, vendar nosečnost predstavlja večje tveganje za razvoj pri žen- skah.23,24 Omenjeno stanje se lahko pojavi pri sicer normalno potekajoči nosečnosti. Očesni simptomi navadno nastopijo v tre- tjem trimesečju. Nosečnica lahko navaja metamorfopsijo, pozitivni skotom ali mi- kropsijo.25 Centralna serozna retinopatija spontano izzveni proti koncu nosečnosti ali po porodu, zato se laserska fotokoagulacija priporoča le v redkih primerih.26 Centralna serozna retinopatija se lahko ponovi v nasle- dnjih nosečnostih.27 3 Sistemske bolezni v nosečnosti, ki vplivajo na očesno stanje 3.1 Preeklampsija in eklampsija Preeklampsija je multisistemska bolezen z disfunkcijo žilnega endotela. Gre pred- vsem za motnjo v placentaciji in maternal- nem žilju. Pojav hipertenzije (več kot 140/90 mmHg po 20. tednu nosečnosti) pri sicer normotenzivni nosečnici in proteinurija (več kot 300 mg/24 ur) je merilo za diagno- sticiranje bolnice s preeklampsijo. Eklamp- sija je zaplet preeklampsije, pri kateri poleg omenjenega nastopijo klonično-tonični krči z izgubo zavesti. Preeklampsija se poja- vlja pri približno 5 % nosečnic, porodnic ali I-100 Zdrav Vestn Supl | junij 2012 | Letnik 81 PReGLeDNI čLANeK/ReVIew 4 Vpliv nosečnosti na obstoječe očesne bolezni 4.1 diabetična retinopatija Nosečnost lahko vpliva na slabši potek diabetične retinopatije.8,38-44 Poslabšanje je odvisno od stopnje retinopatije ob zanosi- tvi, trajanja sladkorne bolezni, glikemične kontrole in sočasne prisotnosti hipertenzi- je.39-45 V nekaterih študijah so dokazali, da je pri mlajših kratkovidnih nosečnicah ali ob nižjem perfuzijskem očesnem tlaku manjša verjetnost za napredovanje diabetične reti- nopatije v nosečnosti.1,46 Gestacijska slad- korna bolezen predstavlja nizko tveganje za razvoj retinopatije.44 Pri bolnicah, ki ni- majo diabetične retinopatije, je potreben le enkratni oftalmološki pregled v prvem tri- mesečju, razen če nastopijo novi simptomi. Pri sladkornih bolnicah z neproliferativno obliko diabetične retinopatije je potreben oftalmološki pregled vsako trimesečje, med- tem ko bolnice s proliferativno obliko dia- betične retinopatije pregledujemo mesečno. Pri slednjih se priporoča lasersko zdravlje- nje pred zanositvijo ali v prvem trimesečju, ker ni opisanih primerov poslabšanja stanja po opisanem zdravljenju. Proliferativna di- abetična retinopatija se po koncu noseč- nosti navadno ne izboljša.1 V nosečnosti se lahko pojavi ali poslabša makularni edem. Ta je pogostejši pri ženskah, ki imajo poleg sladkorne bolezni še proteinurijo in hiper- tenzijo. Makularni edem v nosečnosti veči- noma ne potrebuje zdravljenja, ker v večini primerov pričakujemo spontano izboljšanje po porodu.47 3.2 Sindrom HellP (Hemolysis, elevated liver enzymes, low Platelets count sindrom) Približno 10 % žensk s hudo obliko pre- eklampsije razvije t. i. sindrom HELLP, za katerega je značilna hemoliza, povišani je- trni encimi in trombocitopenija. Pogosto so posledice tako za mater kot za plod hude.7 V očesnem statusu opažamo obojestranski serozni odstop mrežnice z rumeno-belimi podmrežničnimi motnjavami in redko s hematovitreusom.14 Opisan je tudi primer pojava zapore centralne mrežnične vene v sklopu sindroma HELLP.33 3.3 Okluzivne žilne bolezni Zaradi hiperkoagulabilnega stanja, ki je značilno za nosečnost, se lahko v tem ob- dobju razvije zapora mrežničnih arterij in ven, diseminirana znotrajžilna koagulopa- tija (DIK), trombotična trombocitopenična purpura (TTP), embolija amnijske tekočine in tromboza znotrajlobanjskih ven.22 Pri zapori mrežničnih žil najpogosteje nastane zapora centralne mrežnične arterije ali njene veje, medtem ko so zapore mrežnič- nih ven zelo redke. Opisani so tudi primeri bilateralne zapore mrežničnih arterij zaradi embolizma amnijske tekočine.34,35 Pri DIK nastane difuzna tromboza majh- nih žil, ki je pogosto povezana s krvavitvijo in nekrozo tkiva. Najpogosteje je prizadeta žilnica, kaže pa se z izgubo vida zaradi in- farkta ali krvavitve žilnice oziroma zaradi seroznega odstopa mrežnice na zadnjem polu. Vid se po ozdravitvi DIK popravi. Na očesnem ozadju ostanejo le blage pigmentne spremembe.36,37 TTP je redka bolezen, pri kateri pride do tromboze majhnih žil, trombocitopeni- je, mikroangiopatične hemolitične anemije, nevroloških motenj ter motenj delovanja ledvic in povišane telesne temperature. Oče- sni simptomi so posledica seroznega od- stopa mrežnice, zožitve mrežničnih arterij, mrežnične krvavitve in edema papile vidne- ga živca. Pri prizadetosti centralnega živčne- ga sistema se pojavi izpad v vidnem polju.22 Zdrav Vestn Supl | Očesne spremembe v nosečnosti I-101 PReGLeDNI čLANeK/ReVIew nostjo.54 Izboljšanje so opisovali predvsem pri Vogt-Koyanagi-Haradovem sindromu, idiopatskem uveitisu in pri Behçetovi bole- zni.55,56 Večina teh žensk pa bo imela pono- ven zagon v prvih šestih mesecih po porodu. Razlog je v imunosupresivnem učinku in vi- soki ravni steroidov med nosečnostjo.55 Latentna očesna toksoplazmoza se lah- ko reaktivira med nosečnostjo. Potrebno je enako zdravljenje kot pri nenosečih bolni- cah, le izbira zdravil je lahko drugačna. V tem primeru je nevarnost za okužbo ploda s kongenitalno toksoplazmozo izjemno majh- na. Okužba v nosečnosti je pogosto za plod usodna, zato je pomembno spremljanje mo- rebitne serokonverzije v času nosečnosti.1 4.5 glavkom V nosečnosti se glavkom največkrat iz- boljša. Akutni glavkom zaprtega zakotja pa se lahko pojavi med popadki.11 Pri terapiji glavkomskih bolnic je potrebna posebna previdnost zaradi potencialnega teratogene- ga učinka zdravil. V prvem trimesečju se iz- ogibamo uporabi blokatorjev beta. Te zaradi beta-blokade pri novorojenčku ukinemo 2–3 dni pred porodom. Topični in sistem- ski inhibitorji karbonske anhidraze so kon- traindicirani zaradi možnega teratogenega učinka.57 4.6 Ščitnična orbitopatija Gravesova bolezen je najpogostejši vzrok hipertiroidizma v nosečnosti.1 Matere z ak- tivno Gravesovo boleznijo je potrebno zdra- viti z antitiroidnimi zdravili, vendar z naj- nižjim možnim odmerkom.58 Pri bolnicah s ščitnično orbitopatijo večinoma pride do izboljšanja bolezni med nosečnostjo, poseb- no pozornost pa moramo nameniti pojavu simptomov, značilnih za tirotoksikozo (tahi- kardija, hujšanje, nestabilna čustva, tremor, znojenje), saj predstavlja endokrinološko urgentno stanje tako za mater kot za plod.22 5 Poporodne očesne spremembe Purtscherjevi retinopatiji podobna reti- nopatija se lahko pojavi v prvem dnevu po 4.2 Kratkovidnost, mrežasta degeneracija, raztrganina in odstop mrežnice Nosečnice s kratkovidnostjo, mrežasto degeneracijo ali tiste, ki so bile zdravljene zaradi odstopa oziroma raztrganine mre- žnice, ne potrebujejo aktivnega zdravljenja v nosečnosti, če nimajo simptomov. Potrebni so le redni pregledi. Nosečnice z raztrgani- no mrežnice s simptomi zdravimo z lasersko fotokoagulacijo povsem enako kot nenoseče bolnice. Ta patologija ne predstavlja kontra- indikacije za spontani vaginalni porod, kar je potrdilo več študij.48-50 Mnenje, da noseč- nico, ki je že bila zdravljena zaradi odstopa mrežnice, odstop mrežnice zaradi degene- rativnih sprememb mrežnice bolj ogroža, temelji na nezadostnem poznavanju patofi- ziologije regmatogenega odstopa mrežnice. Morebitno zvišanje očesnega tlaka med dru- go fazo poroda ne predstavlja povečanega tveganja za odstop mrežnice, saj do more- bitnega odstopa pride zaradi raztrganine v mrežnici.50 Posredno so to potrdile tudi tri študije,48,49,51 ki so opisovale, da pred in po porodu na očesnem ozadju ni opaziti no- bene dinamike degenerativnih mrežničnih sprememb. Porod namreč ne pomeni večje- ga tveganja za nastanek regmatogenega od- stopa mrežnice.50 4.3 Optični nevritis Med nosečnostjo je nižja incidenca op- tičnega nevritisa, najverjetneje zaradi imu- nosupresivnega dogajanja v nosečnosti. Pri ženskah z multiplo sklerozo so opisovali niž- jo pojavnost relapsov v tretjem trimesečju in povečanje incidence v zgodnji poporodni dobi.52 Multipla skleroza prav tako ne vpliva na nosečnost, porod in plodovo zdravje.1 Pri akutni izgubi vida pri doječi materi moramo pomisliti na optični nevritis v sklopu mul- tiple skleroze, če ne najdemo drugega ana- tomskega ali infekcijskega vzroka.53 4.4 Uveitisi Na splošno velja, da nosečnost ugodno vpliva na potek neinfekcijskih uveitisov. Ve- činoma se ti izboljšajo, v nekaterih primerih pa nastane celo popolna remisija med noseč- I-102 Zdrav Vestn Supl | junij 2012 | Letnik 81 PReGLeDNI čLANeK/ReVIew 6 Zaključek V nosečnosti lahko nastanejo številne spremembe na vseh očesnih strukturah. Ne- katere so ugodne in večinoma reverzibilne, druge, predvsem diabetična retinopatija, pa se med nosečnostjo poslabšajo in zato potre- bujejo redno kontrolo in zdravljenje. Noseč- nice z večjim tveganjem za odstop mrežnice zdravimo pred porodom, medtem ko porod ne poveča tveganja za odstop mrežnice. porodu. Na očesnem ozadju so vidni difu- zno razpršeni mehki eksudati z ali brez krva- vitev v mrežnico, ki nastanejo zaradi zapore arteriol. Ob teh spremembah lahko bolnica navaja eno- ali obojestransko izgubo vida.59 Med porodom hitro naraste intravenski tlak, zato lahko nastane t. i. retinopatija Val- salva z nenadnim poslabšanjem vida zaradi predmrežnične krvavitve, podmrežnične krvavitve ali hematovitreusa.14 Zdrav Vestn Supl | Očesne spremembe v nosečnosti I-103 PReGLeDNI čLANeK/ReVIew 21. Qureshi IA. Intraocular pressure and pregnancy: a comparison between normal and ocular hyper- tensive subjects. Arch Med Res 1997; 28: 397–400. 22. Somani S, Bhatti A, Ahmed IIK. Pregnancy, Spe- cial Considerations. eMedicine Nov 2008. Do- segljivo na: http://emedicine.medscape.com/ article/1229740-overview 23. Pilas-Pomykalska M, Czajkowskii J, Oszukowski P. Ocular changes during pregnancy. Ginekol Pol 2005; 76: 655–60. 24. Haimovici R, Koh S, Gagnon DR, Lehrfeld T, Wellik S. Risk factors for central serous choriore- tinopathy: A case-control study. Ophthalmology 2004;111: 244–9. 25. Gass JDM. Stereoscopic Atlas of Macural Diseases. St. Louis: Mosby; 1997. 26. Gass JD. Central serous chorioretinopathy and white subretinal exudation during pregnancy. Arch Ophthalmol 1991; 109: 677–81. 27. Khairallah M, Nouira F, Gharsallah R, Chachia N. Central serous chorioretinopathy in a pregnant woman. J Fr Ophtalmol 1996; 19: 216–21. 28. Watson DL, Sibai BM, Shaver DC, Dacus JV, An- derson GD. Late postpartum eclampsia: an update. South Med J 1983; 76: 1487–9. 29. Foik JC, Weingeist TA. Foundus changes in toxae- mia. Ophthalmology 1981; 88: 1173–4. 30. Prado RS, Figueiredo EL, Magalhaes TV. Retinal detachment in preeclampsia. Arq Bras Cardiol 2002; 79:183–6. 31. Vigil-De Gracia P, Ortega-Paz L. Retinal de- tachment in association with pre-eclampsia, eclampsia, and HELLP syndrome. Int J Gynaecol Obstet 2011; 114(3): 223–5. 32. Do DV, Rismondo V, Nguyen QD. Reversible cor- tical blindness in preeclampsia. Am J Ophthalmol 2002; 134: 916–8. 33. Gonzalvo FJ, Abecia E, Pinilla I, Izaguirre LB, Oliván JM, Honrubia FM. Central retinal vein occlusion and HELLP syndrome. Acta Ophthal- mol Scand 2000; 78(5): 596–8. 34. Chang M, Herbert WN. Retinal arteriolar occlusi- ons folowing amniotic fluid embolism. Ophthal- mology 1984; 91: 1634–7. 35. Kim IT, Choi JB. Occlusions of branch retinal arterioles following amniotic fluid embolism. Ophthalmologica 2000; 214(4): 305–8. 36. Samples JR, Buettner H. Ocular involvement in disseminated intravascular coagulation (DIC). Ophthalmology 1983; 90(8): 914–6. 37. Hoines J, Buettner H. Ocular complications of disseminated intravascular coagulation (DIC) in abruptio placentae. Retina 1989; 9(2): 105–9. 38. Axer-Siegel R, Hod M, Fink-Cohen S, Kramer M, Weinberger D, Schindel B, et al. Diabetic retino- pathy during pregnancy. Ophthalmology 1996; 103:1815–9. 39. Rosenn B, Miodovnik M, Kranias G, Khoury J, Combs CA, Mimouni F, et al. Progression of di- abetic retinopathy in pregnancy: association with hypertension in pregnancy. Am J Obstet Gynecol 1992; 166:1214–8. 40. Temple RC, Aldridge VA, Sampson MJ, Gree- nwood RH, Heyburn PJ, Glenn A. Impact of pre- gnancy on the progression of diabetic retinopathy in Type 1 diabetes. Diabet Med 2001; 18: 573–7. literatura 1. Omoti AE, Waziri-Erameh JM, Okeigbemen VW. A review of the changes in the ophthalmic and visual system in pregnancy. Afr J Reprod Health 2008; 12(3):185–96. 2. Barbazetto IA, Pizzarello LD. Ocular changes du- ring pregnancy. Compr Ophthalmol Update 2007; 8(3):155–67. 3. Thornburg KL, Jacobson SL, Giraud GD, Morton MJ. Hemodynamic changes in Pregnancy. Semin Perinatol 2000; 24: 11–14. 4. Kubicka-Trzaska A, Karska-Basta I, Kobylarz J, Romanowska-Dixon B. Pregnancy and the eye. Klin Oczna 2008; 110(10–12): 401–4. 5. Dinn RB, Harris A, Marcus PS. Ocular changes in pregnancy. Obstet Gynecol Surv 2003; 58(2):137– 44. 6. Mihu D, Mihu CM, Tălu S, Costin N, Ciuchină S, Măluţan A. Ocular changes in preeclampsia. Oftalmologia 2008; 52(2):16–22. 7. Pajntar M, Novak-Antolič Ž. Nosečnost in vode- nje poroda. Ljubljana: Cankarjeva založba; 2004. 8. Sheth BP. Does pregnancy accelerate the rate of progression of diabetic retinopathy?. Curr Diab Rep 2002; 2: 327–30. 9. Reece EA, Lockwood CJ, Tuck S, Coulehan J, Homko C, Wiznitzer A, et al. Retinal and pregnan- cy outcomes in the presence of diabetic prolifera- tive retinopathy. J Reprod Med 1994; 39: 799–804. 10. Johnson SM, Martinez M, Freedman S. Manage- ment of glaucoma in pregnancy and lactation. Surv Ophthalmol 2001; 45: 449–54. 11. Kearns PP, Dhillon BJ. Angle closure glaucoma precipitated by labour. Acta Ophthalmol (Co- penh) 1990; 68: 225–6. 12. Razeghinejad MR, Tania Tai TY, Fudemberg SJ, Katz LJ. Pregnancy and glaucoma. Surv Ophthal- mol 2011; 56(4): 324–35. 13. Cursiefen C, Jünemann A, Korth M. Glaucoma and pregnancy-review of the literature with a case report. Klin Monbl Augenheilkd 1998; 213(3): 126–31. 14. Sharma S, Wuntakal R, Anand A, Sharma TK, Downey G. Pregnancy and the eye. The Obstetri- cian & Gynaecologist 2006; 8: 141–6. 15. Sunness JS. The pregnant woman’s eye. Surv Ophthalmol 1988; 32: 219–38. 16. Park SB, Lindahl KJ, Temnycky GO, Aquavella JV. The effect of pregnancy on corneal curvature. CLAO J 1992; 18(4): 256–9. 17. Imalidon CO, Imalidon JE. Contact lenses in pre- gnancy. BJOG 1992; 99: 865–7. 18. Green K, Phillips CI, Cheeks L, Slagle T. Aqueous humor flow rate and intraocular pressure during and after pregnancy. Ophthalmic Res 1988; 20(6): 353–7. 19. Pilas-Pomykalska M, Luczak M, Czajkowski J, Woźniak P, Oszukowski P. Changes in intraocular pressure during pregnancy. Klin Oczna 2004; 106 Suppl 1–2: 238–9. 20. Qureshi IA. Intraocular pressure: association with menstrual cycle, pregnancy and menopause in apparently healthy women. Chin J Physiol 1995; 38(4): 229–34. I-104 Zdrav Vestn Supl | junij 2012 | Letnik 81 PReGLeDNI čLANeK/ReVIew women that have had surgery for retinal deta- chment. JRSM Short Rep 2011; 2(4): 24. 51. Prost M. Severe myopia and delivery. Klin Oczna 1996; 98: 129–30. 52. Sadovnick AD, Eisen K, Hashimoto SA, Farquhar R, Yee IM, Hooge J, et al. Pregnancy and mulitple sclerosis: A prospective study. Arch Neurol 1994; 51: 1120–4. 53. Retzloff MG, Kobylarz EJ, Eaton C. Optic neuri- tis with transient total blindness during lactation. Obstet Gynecol 2001; 98: 902–4. 54. Kump LI, Cervantes-Castañeda RA, Androudi SN, Foster CS, Christen WG. Patterns of exacerbations of chronic noninfectious uveitis in pregnancy and puerperium. Ocul Immunol Inflamm 2006; 14: 99–104. 55. Taguchi C, Ikeda E, Hikita N, Mochizuki M. A re- port of two cases suggesting positive influence of pregnancy on uveitis activity. Nippon Ganka Ga- kkai Zasshi 1999; 103: 66–71. 56. Rabiah PK, Vitale AT. Noninfectious uveitis and pregnancy. Am J Ophthalmol 2003; 136: 91–8. 57. Samples JR, Meyer SM. Use of ophthalmic me- dications in pregnant and nursing women. Am J Ophthalmol 1988; 106: 616–23. 58. Chan GW, Mandel SJ. Therapy insight: manage- ment of Graves’ disease during pregnancy. Nat Clin Pract Endocrinol Metab 2007; 3: 470–8. 59. Biodi BA, Johnson MW, Gass JD, Fine SL, Joffe LM. Purtscher’s – like retinopathy after childbirth. Ophthalmology 1990; 97: 1654–9. 41. Ayed S, Jeddi A, Daghfous F, el Euch M, Ben Osman N, Marrakchi S, et al. Developmental aspects of diabetic retinopathy during pregnancy. J Fr Ophtalmol 1992; 15: 474–7. 42. Oguz H. Diabetic retinopathy in pregnancy: Effec- ts on the natural course. Semin Ophthalmol 1999; 14: 249–57. 43. Best RM, Chakravarthy U. Diabetic retinopathy in pregnancy. Br J Ophthalmol 1997; 81: 249–51. 44. Soubrane G, Coscas G. Influence of pregnancy on the evolution of diabetic retinopathy. Int Ophthal- mol Clin 1998; 38: 187–94. 45. Wender-Ozegowska E, Zawiejska A, Pietryga M, Zozulinska D, Wierusz-Wysocka B, Chmaj K, et al. Effect of pregnancy on diabetic vascular compli- cations. Ginekol Pol 2004; 75: 342–51. 46. Moss SE, Klein R, Klein BE. Ocular factors in the incidence and progression of diabetic retinopathy. Ophthalmology 1994; 101: 77–83. 47. Sinclair SH, Nesler C, Foxman B, Nichols CW, Gabbe S. Macular edema and pregnancy in in- sulindependent diabetes. Am J Ophthalmol 1984; 97:154–67. 48. Landau D, Seelenfreund MH, Tadmor O, Silver- stone BZ, Diamant Y. The effect of normal child- birth on eyes with abnormalities predisposing to rhegmatogenous retinal detachment. Graefes Arch Clin Exp Ophthalmol 1995; 233(9): 598–600. 49. Neri A, Grausbord R, Kremer I, Ovadia J, Treister G. The management of labor in high myopic pa- tients. Eur J Obstet Gynecol Reprod Biol 1985; 19: 277–279. 50. Papamichael E, Aylward GW, Regan L. Obstetric opinions regarding the method of delivery in