Z Dunaja. Slisi se, da se pri c. k. deržavnem ministerstvu posvetujejo, kako bi se bolje vravuale nedeljske šole in šole za rokodelske učence. Iz Zagreba. 8. jan. naredil je narodni deželni glasbeni zavod pervi drustveni koncert. Posebno dobro se je obnesel pevski zbor, ki je po občui želji vsako pesern po dvakrat zapel. — Opomnim še vesele novice, da je tukajšnja slavna deželna vlada poklouila vredništvu šolskega časopisa ,,Napredka" 100 gold., da more spešneje delati na težavnem učiteljskem polji, učiteljem pa nekaj pedagogičnih časopisov, da bi se lo/.eje izobraževali v njihovem iinenitnem poklicu. Pripravniki so si pa še naročili BOesterr. Schulbote" in ,,Volksschule"; berejo pa tudi ^Napredka", nUč. Tovarša" in druge časopise. L. T. Iz Štajarskega. Da bi bil solski nauk bolj spešen, je tukajšnja sl. deželna vlada zapovedala, da naj se v Ijudskih šolah, kjer jih še manjka, napravijo učilni pomočki, ki so: l.slovknica na steni; 2. dve polovični krogli sveta, zemljovid Evrope, Palestine, Avstrije in StajarHke in 3. taku irnenovana rusovska mašina za številjeiije. Kjer se more, naj se napravi ludi veliki Becker-jev zemljovid avstrijanskih dežcla in Hermann-ov kazavni poduk a podobami. QG. X.) Iz Konjlo. Ne zameri, ,,Tovarš", da ti zopet nekaj neprimernega iz uašega kraja potožim. Mnogo koristnega in hvalevrednega se nam v sedanjib časih sporoča, da bi našo mladino toliko ložeje mogli gojiti t pravem keršanskem in narodnem duhu. Dobri odgoj je oče prave sreče, ter pelje človeka do njegovega pravega namena. Da bi se nam pa naklonili pripomočki za dobri odgoj, so se v Aolskih okrajih zbudile učiteljske knjižnice, ktere nam obetajo, da nam bodo delo ua nasem težavnem polji zelu polajševale. Taka učiteljnka knjižnica se je tudi v našetn šolskem okraji oživila, žalibog pa, da uam je še malo, ali celo nič koristila. Gotovo bo kdo menil, da jo premalo podpiramo, ali jo premalo rabimo; toda napčna bi bila taka inisel. Zložili emo tukajšnji učitelji pri njeni osnovi obilno, našemu poklicu priraernih knjig in časopisov. Namesti pa, da bi sc namenu primerno ravnalo, so se pa le poiskale stare, večidel v sedemnajstem stoletji natisnjene nemške knjig-e, iz kterih je do zdaj naša knjižnica. Jaz ne zaničujem iiikakor starih knjig, le toliko rečem, da niso primerne sedanjemu času, še manj pa našcrnu irnenitnemu poklicu. — Z Bogom ! J. Detakorde. Iz LJutomerJa. Zelel sem že iz okolice goričke nektere besedice povedati, kar ravno rae je božja previdnost semkaj preselila. — Tudi tukaj častita duhovsčina in gospodje učitelji željno segajo po ,,Tovarsu", ker uam v vseh okolisčinab za cerkev in šolo tako lepo služi. — Spoznamo, da je ^Tovarš" zlati sludcnec vsakemu učitelju, ker iz njega mu izvirajo pripomočki, ki jih neprenehoma potrebuje, če hoče tečno napredovati. Bog daj, da bi serae, ki ga seje naš ^Tovarš", obilno kalilo in sad rodilo! *) M. Rajip. *) nTovarš" se vam lepo zahvaljuje z» prijazni dopis; vendar kar zadeva vašo pritožbo, vam ne more drugega svetovati kakor to, da prosite in tudi tirjajte, da se po postavi ravna. Vredn. Iz JurkloStra. Mnogo koristnega in blagega snio že dobili iz ^Tovarševe" Torbice. Hvala ti za vse, Ijubi ,,Tovarš"I Vem da bi rad zvedil, kako se kaj godi s tukajšnjo učilnico, ktera je bila vstanovljena to šolsko leto. Veselo je viditi, kako marljivo hodijo v šolo ukaželjni otročiči in si pridobujejo koristnih naukov. Vsaka dobra reč pa ima nasprotnike, in tako je (udi tukaj. Posebno je nemškularija nektere tukajšnje kmete močno prevzela in sicer lako, da niso šole privolil drugače, da se raora v nji tudi po nemški učiti. Pa šola se bo vedno bolj poprijemala svojega namena, da bo koristila in služila pravim potrebam tukajšnjih stanovavcev, ter ne bo pozabila, da stoji na domači slovenski zemlji. — Nemila zima tukaj velike ovinke dela, in sicer (ako, da pretečeni mesec otroci kar v iolo priti niso mogli. Tudi ta mesec kaže slabo. Ako rai dovoliš, ,,Tovarš", se bora še kaj oglasil. Z Bogom! *) Škerjanec. Iz Podbrezja. — k. Neizrečeno veliko veselje je vživala pretečeni teden naša fara. 5. t. m. so prišli k nam naš nekdaiiji in nepozabljivi fajmošter, zdaj misijonar v Ameriki, preeaslili gospod Franč i š e k P i r c. Že samo novica, da so slavni duhovni oče prisli iz Amerike in da bodo prišli tudi k nam, je raarsiktero serce do solz ganila; koliko bolj pa je to ncpričakovano veselje v naj slajših eutilih do verha prikipelo, se je vidilo pretečene dni, ko smo imeli priserčnega starčka pri scbi. Pustno nedeljo, 7. t. m., so imeli slavni niisijonar ob 10. dopoldne veliko sv. mašo s pridigo, potem pa so še pridigovali ob 2. in ob 5. popoldne, tedaj trikrat (isti dan. Akoravno je bilo vse debelo snega, je to nenavadno in ginljivo opravilo privabilo vendar rnnogo mnogo domačih in sosednih farmanov, kteri 80 si vsi za veliko veliko srečo šteli, da so vidili in slišali slavnega indijanskega misijonarja in svojega nekdanjega naj ljubeznjivšega duhovnega očeta. Ob 10. dopoldne so častitljivi starček govorili z gorečo in gladko besedo o poklicu in namenu človekovem, ob 2. o deviškem stanu in zvečer v podružni cerkvi pri materi božji sedem žalosti na Tabru pa o pravem cesčenji device Marije. Pri vseh teh govorih so bili vsi poslušavci večkrat do solz ginjeni, posebno pa zvečer na Tabru, ko so se Ijubeznjivi gospod poslovljali in se priporočevali, da naj bi vsi, posebno pa njihovi znanci in prijatli molili za nje in za njihove Indijane, ki jih še toliko tava v nevernih zmotah. Povedali so nam tudi marsikak lep zgled iz svojega (rudapolnega življenja pri nevernikih. Tudi o odgojevanji nježne mladosti sploh, posebno pa pri nevernih narodih so skušeni mož vedili veliko povedati. Djali so, da Indijani zelo zelo Ijubijo svoje otroke in da tedaj zelo skerbe za njih srečo, in da tudi zelii spoštujejo tiste, ki njihovim otrokom kaj dobrega store. Naj bi v tej reči Indijane posnemali tudi marsikteri beli starši in odgojniki! — Po teh dolgih duhovnih opravilih v cerkvi so blagi duhovni oče še tudi mnogo Ijudi spovedali in obiskali. — Po vsi pravici so bili ti dnevi za nas vse zlati čas in pravi misijonski dnevi, v kterih se je veliko veliko dobrega storilo na našem že ne- *) nTovarš" mične in podučne dopise veselo in hvaležno sprejema. Vredn, koliko zarasčenem dahovnem pašniku, in kterih mladi in stari nikdar ne bodo pozabili. — Pridenem še pesmico, ki bo jo verli podbrežki pevci in pevke za spomin tega veselega prihoda prečastilemu gospodu Pircu krasno natisnjeno podarili in jo ta srečni, veseli in inili čas v cerkvi in doma prav lepo in ginjeno prepevali. Zložil jo je naš rojak A. P r a p r o t u i k. Taka le je : aeliko srečo vživamo, jVeselja solze lijemo! Naš oče ljubeznjivi, mili Od daleč k nam so se vernili. Večerni svit posije še Na dom nam, ko za goro gre; Tako ste Vi se pokazali, V ljubezni roko še podali. Prešlo je dvajset, osem let, Kar šli od nas ste v daljni svet; Ljubezen Vas je tje peljala, Ljubezen v trudu navdajala. Divjakov vedno išete, Jih v boljši vert presajate, Kjer grejejo jih žarki mili, Žlahtnejši sad da bi rodili. Odmeva naj okolica: Pozdravljeni Vi iz serca! Drevesa vse naj bi cvetele, Po Vas ki so nam oživele! Žari naj sreča Vam povsod In raj obriše s čela pot! — Mi pozno bomo še pomnili, Da oče bili ste nam mili. Iz Polhovega Gradca. Lepa in hvale vredna je niisel, ki jo je 8prožil ,,Tovarš" v 20. 1. preteč. leta, namreč, da bi se slaviiemu mojstru Riharju postavil primeren spominek. V časopisih beremo, kako in kakšni spominki se tu in tam po širokem svetu postavljajo slavnim možem za njih zasluge. Tndi naš nepozabljivi skladatelj in rojak zasluži, da se mu postavi spoininek. Ker jaz v tistem kraji služim, kjer je bil slavni mojster rojen, se zaupno zglasujem pri vseh svojih sobratih učiteljih, orglavcih in drngih spoštovavcih rajnkega, iu menim da bodo radi sprejeli lepi nasvet našega ,,Tovarša", ki nam svetuje, da naj bi se slavnemu možu napravil naj pred mali spominek na njegovern grobu, potem pa še drugi živi, to je, veličastna knjiga, v kteri bi bili zbrani vsi napevi, ki jih je on zložil. — Torej , ljubi bratje, vsaki naj nckoliko podari po svoji moči za ta spominek! — Vredništvo ,,Tovarševo" bo gotovo rado sprejemalo doneske In tudl po moči ekerbelo, da bi se ta lepa misel izveršila.*) Zbirka napevov v veličastni knjigi nam bo ogledalo, v kterem se bo vidila umetnost skladateljeva ; mali spoininek na grobu pa nam bo kazal, kje da počivajo kosčice tistega Rlavnega moža, čigar dela se razlegajo Bogu na slavo in narodu na čast. L. Bo&ič, učitelj. Iz Ljubljane. (Tatje.) V 2. listu 15. preteč. m. je ,,Tovars" ^Torbici" po telegrafu v Zagreb sporočil, da je pesmica wMoj dora" v njenem 2. snopiču, str. 51. ukradena in z dušo in a telesom uzraana iz Praprotnikove zbirke: ,,Pesmi, cerkvene in druge". (V Ljubljani 1856, str. 71; naprodaj pri bukvov. Ničmanu). — Pačivec, g. Janez Jereb, pa je ,,Torbici" pisal in jo prosil, da bi ne pisarila proti njemu (~), akoravno je ,/I'ovarš" na vse gerlo prevzelno (!) rekel, da je pesmica ,,IMoj dom" ukradena, in pove da ni Praprotnikove zbirkc nikdar vidil, ne bral, ampak omenjeno pesmico večkrat nied doniačim Ijudstvom (!) v nekaj drugačnej obliki (?) slišal, ter jo prenarejeno (~) poslal, da se natisne. — Vprašam tedaj: Ljubi pačivec, g. Janez Jereb! kako morate pesmieo, ki dobro veste, da ni vaša, djati v svojo mavho in jo prodajati zasvoje blagu in potem še prederzno reei, da ni ukradena? Pregovor pravi: ,,Kdor krade, tudi laže". -— Da inoje zbirke ne poznate in morda še več drugega ne, vam rad verjamem in zato tudi vem, da ste se prav mlečni pesnik in po vsaki ceni pravi slovstveni tat, in dokler zavoljo tega ne rečete: nMea culpa!", tako dolgo je vaš Pegaz pred vsem poštenim slovenskim svetom uniazan, in tudi ne odidete postavni pravici, ki pravi: ,,l)ie literarischen Erzeugnisse und die Werke der Kunst bilden ein Eigenthum ihres Urhebers (Autors), d. i. deejenigen, welcher sie urspriinglich verfasst oder verfertiget hat". (Pressgesetzgebung §. 1.) — Blaga ,,Torbica"! lebi pa vnovič in prav živo naročujem, da še skerbneje čuvaj, da ne boš kupovala ukradenega blaga, ker pesmica ,,Cvetice" v tvoji zadnji (3.) šlevilki je zopet nkradena. Kje jo je uašemeni pesnik g. J. Poliški zmakuil, ne vem ; to pa dobro vein, da je ludi la pesmica žc devet let slara moja hčerka, ki sem jo zložil že 1. 1855. in sem jo pozneje še popravil in dal prečastit. šolskema svetovavcu g. dr. Fr. Močniku za porabo v na.ših šolskili berilih, in ki je tedaj tudi natisnjena v ,,1'ervem berilu za slovenske šolevc. k. av s t r i jans kih deželah. Na Dunaju 1861, str. 126". Da se mojc pesmice čujcjo že tu pa tam med Ijudstvom, ni loliko čudtio; sej jim je naš nepozabljivi mojster Rihar podaiil lepe napeve, ki se jih že sploh uči in prepeva naša bistra šolska mladina. — Vem, da me noben pameten človek ne bo opravljal in mi očital (kakor g. Jereb), da sem prevzeten, ee se potegujem za svoje delo iu mladim •) Iz serca rado; in Bog jih daj prav obllno, da bi se slavnemu možu napravila dva spomiuka — uiaterijalni in dušni, t. j. eden na grobu , potem pa tudi veličastna zbirka vseh njegovih prelepih kompozicij , kar bo slavnega moža naj vredneje slavilo, nam pa ncizrečeno koristilo. Vtedn. 4** pesuikom postenost priporočam; recem se s slavnim P r e š e rno m: ,,Ak so pisar postati želje tvoje, Moj zlati nk poslnšaj in zastopi, Zapiši terdno ga v možgane svoje! Ak hočeš kaj veljati v našcra tropi", (Tatrine le se) nboj, ko hnd'ga vrtiga 1" ... A. Praprotnik. — V zalogi Giontinitovi je prišel na svitlo pervi zvezek lepe nove knjigc: ,,D u š n a h r a n a za katoliške deržine ali keršanski nauk iu življeuje svetnikov". V kratkih berilih za vse dnivletu, razIožil in s podobami pojasnil za mestnjane in kinete, pa tudi za učenike v nemški besedi Ludovik Mehler, uuenik lat. šol v Ratisboni, poslovenil Andrej Zamejic, dnhoven Ijubljanske škofije. Z dovoljenjem preč. ljublj. škofijstva. V Ljubljani, 1864. Založil Jan. Giontini. IValisnil J. R. Milic. —• To posebno podučljivo in mikavno delo bode izhajalo v zvezkih po 5 — 6 pol, zvezek po 30 kr. Nobena keršanska biša in tudi noben šolski učenik naj bi ne bil brez te koristne kujige, iz ktere labko za se in za svojo šolo nabira naj lepših biiserov ! ¦— Preč. knezošk. konzistorij je poslal »1. okrajnim Kolskim ogledništvom 4. t. m. pod st. 120/20 razpis, v kterem priporoča in vabi k naročevanju na novo iieniško knjigo: ,,Oesterreichische Gescliicbte fiir das Volk^. To delo se bode v štirih letih dokončalo iu bo obsegalo 3 poglavitne in 17 manjših razdelkov; vsaki zvezek (kakih 16 — 20 pol) bo veljal 80 kr., kar se bo še le plačevalo, ko bodo zvezki izhajali. Naročuje se na to delo lahko naravnost na Dunaji (Heriengaese Nr. 7) ali pa pri preč. konzistoriju (6 tednov). — Iz Gorice smo prejeli to le slavno pismo (Ad N. 130/14). Spoštovani redakcii ,,Uč. Tovaiša" v Ljubljani. Pošljemo tukaj 25 gold. za 10 iztisov ,,Ue. Tovarša", in prosimo, da bi se po pošti po.šiljal na okrajne šoleke ogledništva v Gorici, Sv. Peter, Komen, Duino, Lucinico, Černico, Kanale, Tomin, Flič in v Cirkino na vsaki kraj po eu iztis. — Iz knezo-vikšiikofijskega kouzistorija v Gorici 28. januarja 1864. Andreas s/r, veliki skof.