tapije (centrala) sP 908 GROSUPELJSKI SERVIS m PRODAJA KOLES scmmnn OPREMA ZA KOLESARJENJE £. IN PROSTI ČAS uijj tinti* i izkazni Ljubljanska 17 tel. 01/ 787-34-22 GSM 040/ 22-44-07 4 X NA DAN DOSTAVA ISKANIH REZERVNIH D£t€>V V TRGOVINO. PRODRJR: 'REZERUfllH OELOU ZRUSEURSTE OSEBniHUOZIL. •DODBTnROPREtTIfl, •mOTORnHOUR znosEBnnm TOUORRRUOZILH, *RVT0PLR5(! SREČANJE PREDSTAVNIKOV VASI Sela pri Šmarju, 16. aprila 2005 - Dobre ideje niso prav pogoste. Ideja o srečanjih vasi Selo - Sela - Sele pa je bila ena od redkih, ki seje popolnoma prijela in s katero ljudje živijo, kar dokazuje tudi udeležba na srečanjih. Vsako leto se nam pridruži še kakšna vas, ki se srečanj do tedaj ni udeleževala. Tako spoznavajo in pridobivajo vedno nove prijatelje. V Sloveniji je kar 85 naselij, ki se imenujejo Selo, Sela, Sele ali Selce ali pa imajo to besedo v svojem sestavljenem imenu. Letos bo 9. srečanje v občini Grosuplje, in sicer v soboto, 25. junija, na Selih pri Šmarju. Organizatorji pričakujemo 1.500 do 2.000 udeležencev iz vse Slovenije in zamejstva. Sestanka predstavnikov vasi seje letos udeležilo 72 predstavnikov iz 25 vasi. RADENSKO POLJE Ljudje, ki živimo ob tem kraškem polju, pa ima(mo)jo po mojem tudi vedno bolj nejasno sliko, kaj bo iz tega zanimivega območja sploh nastalo. Še prej naj javno pojasnim, da nimam nobene lastnine (ne parcele, ne druge lastnine, niti drugih ekonomskih interesov) na neposrednem območju Radenskega polja in da se v tematiko tega področja »zapletam« le kot ljubitelj narave, ki močno podpira vsa pozitivna načela sožitja človeka z naravo. V tem duhu bo napisan tudi ta prispevek, pa čeprav mi ga bodo v posameznih delih nekateri spet poizkušali (kot že večkrat doslej) izpodbijati. NADALJEVANJE NA STRANI 8 IN 9 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXX / številka 5 / maj 2005 STRELSKO) DR UŠTO GROSUPLJE: si med drugim lahko preberete: EN USPEHI NA MU 120050157,5 Zgodbe o kruhu Posebnost na svatovski mizi M Maju pogosto pravimo kar mesec ljubezni, saj se veliko parov poroci ravno v tem toplem spomladanskem času. Nekoč je sicer veljalo, da je obdobje, ko so poroke najbolj pogoste, norčavi pustni čas, ko je bilo veliko priložnosti za druženje, v dvajsetem stoletju so se ljudske navade spremenile, najbolj priljubljen poročni mesec pa je postal maj. Še vedno je s porokami povezanih veliko tradicionalnih običajev, posebna pozornost pa je namenjena ženitovanjskim kruhom. V času porok so gospodinje vedno pekle boljši kruh, s katerim so postregle goste ter bodočega ženina in nevesto. Vsaka slovenska pokrajina ima svoj ženitovanjski kruh, za vse pa velja, da so pripravljeni iz boljše moke in da predstavljajo mladoporočencema popotnico v bodoče skupno življenje. Pogosto darilo nevesti je bila pletena štruca ali pletenica, spletena iz testenin kit in bogato okrašena s papirnatimi rožami. Nevesta jo je na koncu poročne gostije obredno razrezala in jo razdelila med svate. Najbolj spretne gospodinje so znale pripravljati pletenice iz štirih ali šestih kit in celo v več nadstropjih, znanje o pripravi teh bogato okrašenih pletenih izdelkov pa se je prenašalo iz rod v rod. Kruh je na Slovenskem od nekdaj imel pomembno vlogo kot vsakdanja in praznična jed. Ob porokah so pripravljali pletenice iz Štirih ali šestih kit in celo večnadstropne pletene izdelke. V Pekarni Grosuplje smo se zavezali, da bomo ohranjali slovensko pekarsko dediščino, saj je to ena izmed naših najpomembnejših vrednot. Posebnost med pletenicami je svatovsko pleteno srce. V dar sta ga prejela mladoporočenca tik po obredu. Verjela sta, da jima bo pričaralo srečo in ljubezen. Za nas v Pekarni Grosuplje je ohranjanje izročila eno izmed naših najpomembnejših vrednot, zato smo s pomočjo Marjance Dobnikar osvojili pripravo te zahtevne pletene mojstrovine in obudili običaj izročanja pletenih src. Tradiciji in mojstrstvu smo zvesti že več kot pol stoletja, zato ni naključje, da smo si za svoj simbol izbrali prav pletenico, ki ima v pekarski dediščini dolgo tradicijo. Zato je tudi kruh, ki ga vsak dan skrbno pripravljamo, za nas veliko več kot le izdelek. Je izraz ljubezni do peke in simbol ohranjanja najboljšega iz slovenske kulturne dediščine. Tekarna . (jrosuplje Glasilo prebivalcev občine Grosuplje r~~\ GM1 Preveč je komarjev, žuželk, ki uničujejo našo zelenjavo. Kaj lahko storimo? Uporabili bomo nekaj kemičnih sredstev - pesticidov, in jih uničili. Samo smola, ker so te žuželke čedalje bolj odporne in je treba uporabljati čedalje več sredstev in čedalje močnejša. Podobna situacija je povezana s še enim dogajanjem. V pomladanskem času se proti vodam, močvirjem odpravijo žabe, jeseni pa nazaj proti gozdu. Te se//tve so v naših krajih najbolj opazne na cesti Malo Mlačevo - Velika Račna. Ravno cesta pa je velika ovira za žabe. Znano je, da imajo živali stalne selitvene poti, ki jih zlepa ne spremenijo. Mnoge od njih je presekal človek s cestami. To pomeni, da se živali še vedno selijo enako kot prej, le da jih sedaj ogromno umre, ker jih povozijo avtomobili. Koliko voznikov sploh opazi žabe na cesti? Po opazovanjih sodeč ne veliko. Ljudje pa so že opazili, da se ne sliši več toliko žabjega regijama ob pomladnih in poletnih večerih in še to tam nekje v daljavi. Žab je torej vedno manj in to se začne kazati na zajedalcih. Žabe se namreč hranijo z žuželkami, ki se zaradi manjšega števila žab zelo pomnožijo in tako se na pridelkih opazi, da je čedalje več zajedalcev, kar pomeni, da se poveča uporaba pesticidov in to še dodatno obremeni okolje (npr. izvir Krke) ter lahko počasi vpliva na zmanjšanje turizma in poslabša tudi kakovost sadja in zelenjave. Seveda vse skupaj pomeni več denarja, ki ga mora kmet porabiti za nakup pesticidov, kar poveča ceno hrane. Pesticide pa dež spere tudi v podtalnico, ki jo pijemo ... Tako verigo bi lahko nadaljevali še na mnogih primerih. Kakšno povezavo ima ta situacija s poučevanjem v šolah, okoljsko vzgojo in z delovanjem mladinskih društev ter njihovim financiranjem? Lahko bi rekli, da simbolično predstavlja pove- zavo med vsemi temi področji. Najprej nekaj o različnih načinih vzgoje glede na to, kje se odvijajo in kaj prinašajo: • Poučevanje v šolah je področje formalne vzeoie in izobraževanja, ki vpliva na pridobivanje znanja in poklicne veščine. Področje pridobivanja vrednot pa večinoma ostaja slepa pega na področju formalne vzgoje, kar pomeni, da se v šoli pridobi veliko vrednot, vendar drugačnih, kot si mislimo. • Vsakodnevna vzgoja (družina, vrstniki, mediji idr.) je proces, v katerem posameznik pridobiva drže, vrednote, veščine in znanje. • Neformalna vzeoia pa pomeni organizirano vzgojno-izobraževalno dejavnost izven uradno priznanega sistema in služi za pridobitev življenjskih veščin in znanj, ki temeljijo na celostnem sistemu vrednot (npr. skavti, taborniki, različne mladinske organizacije). Vsi vemo, da dogajanje na področju varstva okolja še zdaleč ni rožnato. Toliko kot znanje o tem, so pomembni naše ravnanje in naše veščine za soočanje z dogajanjem, ki bo čedalje bolj zahtevalo naše odgovore. Okoljska vzgoja je vzgoja za zavedanje svojega okolja in pridobivanje znanj, vrednot, spretnosti, izkušenj ter odločenost, da bomo delovali za reševanje sedanjih in prihodnjih problemov okolja. Takoj je razvidno, da to ni znanje, ki ga da posamezen predmet v šoli, ampak znanje, ki mora v vsakdanjem življenju povezovati različna področja, razumeti sistemsko reševanje problemov, ki že dolgo nimajo več samo enega vzroka in samo ene posledice. Enako velja tudi za druga področja, ne samo za okolje. Znanje bi moralo biti celostno (sistemsko), aktivno (ki vsebuje postopke pridobivanja znanja), dinamično (ker se spreminja), vrednostno obarvano (imam odnos do tega, kar vem), kritično, osebno (prežeto z lastno izkušnjo), trajnostno naravnano, usmerjeno v skupinsko delo in v delovanje. Ni pomembno samo vprašanje KAJ, ampak tudi KAKO in ČEMU. Bi z znanjem, ki ga dobimo v šoli, znali reševati problemske situacije, kot je tista v uvodu? Čedalje bolj postaja jasno, da za življenje ni dovolj znanje, ki ga pridobimo v šoli, ker s tem lahko pokrivamo samo en del tega, kar potrebujemo v vsakodnevnih situacijah. Ni dovolj, da imamo analitično znanje, potrebujemo tudi celostnega, ki razume probleme širše, kot samo z vidika ene stroke, zato je nujno sodelovanje med področji. Kje lahko dobimo tako znanje oziroma se ga naučimo pridobivati? Povezovati je potrebno vsa področja vzgoje, formalno, vsakodnevno in neformalno. Vsako področje lahko doprinese en del, ki ga drugo ne more. Današnje življenje je postalo tako kompleksno, da samo družina in šola sami že zdavnaj nista dovolj, da bi posameznik vstopal v življenje opremljen s kar največ »potrebščinami«. Področje neformalne vzgoje je tisto, ki lahko zapolni prostor pridobivanja veščin in vrednot, kjer umanjkata družina in šola. Šola (javna šola, kot jo poznamo v Sloveniji) je zaradi svojega poslanstva lahko samo delno fleksibilna in ne more vnašati vseh metod dela, ki bi zagotavljale večjo učinkovitost, poglobljeno in povezano znanje, veščine in drže. Tu je neformalno področje veliko bolj prožno in lažje ponuja metode dela, ki odgovarjajo zahtevam po znanju, kot je opisano zgoraj. In katere so te metode dela? • Izkušenjsko učenje omogoča, da se posameznik uči preko lastne izkušnje, tako da sam pripravlja projekte, samostojno načrtuje ... Ob tem se uči različnih veščin (npr. načrtovanja, evalviranja, organiziranja) in hkrati postaja bolj samostojen in pripravljen prevzemati odgovornosti. Ker pa gre za področje neformalnega, napake nimajo tako hudih posledic, kot na področju formalnega, zato je posameznik motiviran za poskušanje in iskanje najboljše rešitve, ki mu veliko pomeni, saj počne tisto, kar si želi. • Delo v majhnih skupinah omogoča socialno učenje (sodelovanje, odnosi itd.), povezovanje znanja, celosten pogled in vrstniško učenje, kar je še posebej pomembno za mladostnike, ki so jim vrstniki v marsičem bolj pomembni od avtoritet. • Samovzgoja/osebno napredovanje pomeni, da si posameznik sam zastavlja cilje svojega razvoja in nanj gleda kot na vseživljenjski proces, pri tem pa ima, če želi, lahko tudi oporo starejših mladostnikov In odraslih. • Večji del delovanja poteka v obliki prostovoljnega dela, ki navaja mladostnike, da so pozorni na dogajanje v lokalni, državni in mednarodni skupnosti in se vanj aktivno vključijo. • Dejavnosti na prostem, ki jih izvajajo nekatere organizacije, npr. skavtske, dajo posamezniku razumevanje povezanosti vsega na Zemlji in vplivajo na boljše odnose med ljudmi, čeprav se to na prvi pogled ne zdi, a simbolno postavljanje stvari na pravo mesto vpliva tudi na odnose. Primer: Zelo živahno dekle, s katero imajo težave v šoli, 5. dan tabora, ko že preseneča s svojo mirnostjo, reče: »Še dobro, da smo lahko tukaj. Doma bi gledala televizijo - živ dolgčas!« Načini dela, kot so reševanje problemskih situacij, simulacljske igre, Igre vlog, terenske izkušnje, samostojno prevzemanje nalog, projektno učenje, razprave, diskusije so na področju neformalnega veliko bolj pogosti, kot v šoli (enkrat na leto tak način dela ni dovolj). Našteti načini dela omogočajo, da se mladi pripravljajo na življenje celostno, na vseh področjih. Strokovnjaki pravijo, da bi pri okolj-ski vzgoji morali uresničevati cilje na čustvenem (imeti odnos do), moralnem (vrednote), spoznavnem (znanje) in akcijskem (delovanje) področju. Še nekaj časa bo trajalo, da bi šola lahko delovala tako, da bi vse to dosegala, neformalno področje pa že lahko, poleg naštetega, ponuja še uresničevanje ciljev na duhovnem in socialnem področju. Okolje bo od nas zahtevalo, da pristopamo do njega celostno in ne brezbrižno, kar bi lahko poimenovali tudi trajnostno in sonarav-no naravnano življenje. To pomeni način življenja, ki išče ravnovesje med človekovimi zahtevami in zmogljivostmi narave, način življenja, ki upošteva ekološke, ekonomske in socialne vidike in s tem prispeva k boljši kakovosti življenja. Na tak način bi morali živeti že zdaj, a žal še vedno nismo v zadostni meri pripravljeni. Šola in družina na to pripravljata le delno in lahko rečemo, da se trudita, da bi to še izboljšali, zelo dobro pa ju dopolnjujejo organizacije, ki delujejo na področju neformalne vzgoje. Te, poleg že naštetega, delujejo tudi zelo preventivno, kar pomeni, da preprečimo težavo, še preden nastane. Vsi izračuni bi pokazali, da bi vlaganje v preventivo stali manj, kot v odpravljanje napak potem, ko so že storjene. Za svoje delovanje potrebujejo take organizacije tudi podporo in čas bo, da nanje začnemo gledati kot na tiste, ki ne le zaposlujejo mlade v prostem času, ampak so tudi velika pomoč pri odraščanju mladih in njihovem aktivnem življenju zdaj in v prihodnosti. Alenka Oblak P.S. Mogoče bomo skupaj bolje reševali situacije o žabah, šoli in denarju in predvsem delali boljši približek realni podobi, kar poskuša tudi ta prispevek - dopolnjevati sliko, ki nastaja v dialogu različnih pogledov. ŽUPANOVA JAMA - TURISTIČNO IN 0K0USK0 DRUŠTVO ČISTILNA AKCIJA ZA DAN ZEMLJE Društvo, ki si je dalo že v ime besedo "okoljsko", vsako leto izpelje čistilno akcijo v okolici jame, letos pa smo se odločili tudi za čiščenje javnih površin okrog svojega ožjega bivalnega okolja. Povezujemo se tudi z gasilskimi društvi in krajevnimi skupnostmi v okolici in tako poskrbimo, da obiskovalci naših krajev dobijo dober vtis o ekološki osveščenosti naših krajanov. Letos so okolico Tabora in Gradišnice očistili krajani Ponove vasi, člani društva pa neposredno okolico jame. Po gozdu še vedno leži dosti polomljenega drevja in obiskovalci jame so že negodovali, češ da se nihče ne loti pospravljanja po gozdu. Večina obiskovalcev je mestnih ljudi, ki mislijo, da je gozd dnevna soba, ki jo lepo pometeš, pa izgleda čista in pospravljena. Zato smo se lotili kurjenja vejevja, ki je ležalo po kupih v gozdu, nismo pa mogli pospraviti hlodovine, ki še vedno kazi pogled na gozd nad vhodom vjamo. Pograbili smo listje, da ga veter ne bi raznašal na parkirišče in stopnišče pred jamo, vodiči pa so pometli poti in očistili stekla na svetilkah po jami. Pogost dežje letošnje očiščevalne akcije precej oviral, zato smo kupe smeti, ki so jih zbrali delovni predstavniki KS Ponova vas, naložili kar v kontejner ob jami, da se ne bi ponovno raztresale ob poti na Tabor. Na sestanku društva Županova jama - turističnega in okoljskega društva Grosuplje smo se odločili, da vsak član po svojih močeh organizira čiščenje javnih površin okrog svojega ožjega bivalnega okolja. Razdelili smo letake s pozivom na čistilno akcijo in preskrbeli vreče za komunalne odpadke, ki jih je delilo Komunalno podjetje Grosuplje. Pohvalimo lahko štiri naše delovne članice: Do-ro Adamič, Andrejo Smolič, Lidijo Ratko in Minko Grablovic, ki so se teh akcij lotile z veliko vnemo. Čistilne akcije na Levstikovi in Partizanski cesti sta se udeležili le dve, mati in hči. Očistili sta še okolico cerkve in OŠ Louisa Adamiča. Nabrali sta dve vreči odpadkov in ju pustili na ekološkem otoku pri šoli. Pobirali sta predvsem odpadke, ki so ležali po tleh, ponekod sta tudi pometali. V naselju pod Domom starejših občanov so razdelili štirideset obvestil in akcijo izvedli v dveh dnevih, 5. in 15. aprila. Prva skupina treh upokojenk seje zbrala pri ekološkem otoku. Počistile so travnato površino pod novo cesto do dvorov in desni breg Grosupeljščice do gradbišča blokov, okolico mosta in zelenici do odcepa v Jerovo vas. Nabrale so sedem vreč raznovrstnih odpadkov, predvsem plastenk in pločevink ter ostankov gradbenih materialov. Ob drugi akciji je skupina štela pet članov (3 upokojenke, upokojenec in še aktiven krajan iz naselja). Počistili so še drugi breg Grosupeljščice in okolico nogometnega igrišča. Napolnili so osem vreč. Pomagala sta še člana Društva za promocijo lova z lokom Janez Adamič in Grega Mo-korel. Primerno opremljena sta zabredla v vodo in izvlekla zarjavelo kolo in preko 200 kg železne navlake (kolo, banjo, nogometni gol). Ob delu so se porodili predlogi za komunalnega inšpektorja. Pregleda naj desni breg Grosupeljščice. Ob gradbiščih novih Dvorov in v okolici industrijske cone, v potoku in na nepozidanih zemljiščih ležijo gradbeni in drugi odpadki. Menimo, da nihče ne bi smel dobiti uporabnega dovoljenja, dokler ne očisti okolice. Krajani opažamo, da gradbinci kurijo plastično embalažo in razne folije, da jim ni potrebno poskrbeti za odvoz, in tako onesnažujejo ozračje z zelo strupenimi snovmi. Na javnih površinah ob sprehajalnih poteh, igriščih in šolah bi bilo potrebno namestiti koše za smeti in zagotoviti tudi redno praznjenje. Krajani si želimo, da bi bile tudi v Grosupljem, vsaj v ožjem središču in ob vpadnicah, javne površine namesto z odpadki bogato posajene z okrasnimi drevninami in cvetočimi rastlinami. Zavest, daje pomladansko čiščenje potrebno, seje pri naših članih močno zasidrala. Čistilne akcije so hvalevredna stvar, vendar se vseeno vprašajmo, kdaj bo prišel čas, ko bomo ekološko tako osveščeni, da nam tega ne bo več treba početi in bomo uživali v čistem in zdravem okolju. Zapisale: Marija Samec, Lidija Ratko in Minka Grablovic Skupinica našihjnajmlajsih | ' članov si je ogledala fosilne ostanke megalodontidnih, školjk* ujetih v skalah v'okolici foto D. Samec Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 78&07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: jozem©siol.net Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic. Vera Šparovec. Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.o. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA GROSUPEUSKE ODMEVE V JUNIJU 2005 JE TREBA ODDATI DO PETKA, 3. JUNIJA 2005. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Prispevki pravnih oseb se ne honorirajo. morajo pa biti avtori-zirani, podpisani (in požigosani). Pisma bralcev, pravnih oseb in nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z vašim naslovom in znamkami. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPEU-SKI ODMEVI (št. 0061/95-1). ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30.10.2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Prispevke naj avtorji predajo v kratki obliki. V skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko bomo vsa nenaročena besedila, ki bodo daljša od 1800 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v velikosti 12 (do max 16) pt ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA FOTOGRAFIJE IN OSTALO SLIKOVNO GRADIVO Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih ske-nerjih. le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja). TIF ali PDF zapisu. 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave m motiv mora biti 180 dpi. VREDNOTENJE (ljubiteljskih) KULTURNIH DEJAVNOSTI Predlog pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Grosuplje sprejet. ■ 29. redna seja OS Občine Grosuplje ■ 11. maja 2005 ZAČASNI SKLEP 0 DELOVANJU LASA Sklep o ustanovitvi Lokalne akcijske skupine (LAS) za preprečevanje zasvojenosti v občini Grosuplje -29. redna seja OS Občine Grosuplje • 11. maja 2005 Sekretar LAS-a Grosuplje Matej Košir je povedal, da je bil aprila 2002 v Grosupljem ustanovljena Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog v občini Grosuplje. V dokaj obširni obrazložitvi tako v gradivu kot na sami seji občinskega sveta je nanizal pomen in delovanje LAS-a. Med drugim tudi to, da se v njem zbirajo predstavniki vseh lokalnih šol, vrtca, centra za socialno delo, policije, občinske uprave, občinskega sveta, urada za delo, političnih strank v občinskem svetu, zveze kulturnih društev, župnije, številnih nevladnih organizacij (zlasti tistih, ki delajo z mladimi in za mlade), društva upokojencev, lokalnih medijev, sodnik za prekrške idr. V njihove vrste so doslej pritegnili 45 različnih organizacij in ustanov ter posameznic in posameznikov. Na podlagi medsebojnega dogovora je doslej LAS usklajeval delo tudi z Društvom za mlade "Utrip" iz Šmarja-Sapa, ki je bilo ustanovljeno za ta namen. V obdobju 2002-2004 so delo LAS podprli številni donatorji in sponzorji. V obdobju 2002-2004 je LAS Grosuplje izvedel številne odmevne projekte, o katerih smo v Grosupeljskih odmevih sproti (brezplačno!) poročali in obveščali vse občane. V bodoče pa v LAS-u predvidevajo, da bi si morali za delovanje zagotoviti lastne prostore in precej povečati proračunsko postavko za delovanje. Borut Hrovatin (LDS) je (tudi) kot predsednik LAS-a v razpravi dodal, če ne bi imeli podpore okolja, verjetno delo ne bi bilo tako uspešno. Imajo pa srečo, da je Matej Košir, ki je sekretar grosupeljskega LAS-a. zaposlen na državnem uradu za preprečevanje drog, od koder lahko pridejo zelo hitro do vseh potrebnih informacij. Ena od pomembnih vlog LAS-a v bodoče bo »vrnitev« v okolje ozdravljenih odvisnikov. Pri obravnavi na odboru za družbene dejavnosti, na katerem je bil prisoten tudi župan Janez Lesjak, pa se je izkazalo, da je ustanovitev po predlaganem sklepu nedorečena, kljub temu da delo LAS-a ni vprašljivo. Dilema je, ali naj se sredstva (do)delijo prek javnega razpisa. Zato je po predlogu odbora za družbene dejavnosti treba osnutek sklepa popraviti, saj občinski svet ne more prejudicirati veljavne zakonodaje, ki govori o ustanavljanju različnih skupin. Čeprav je država predlagala, da naj bi bil LAS županovo posvetovalno telo, so skupaj z županom ugotavljali, da je vloga LAS-a drugačna - operativna, koordinativna, ukvarja se z različnimi materialnimi dejavnostmi in zato mora imeti odprt svoj račun. Po daljšem usklajevanju, kako doreči dokaj zapleteno nalogo, je župan skupaj s svojimi občinskimi sodelavci predlagal rešitev s popravljenim začasnim sklepom, ki bo omogočil, da bodo rezervirana sredstva v proračunu v višini 2 mio sit LAS-a lahko izkoristil, za naslednje leto oziroma ob rebalansu proračuna pa bo treba pripraviti nov sklep ali odlok. Občinski svetniki so tako oblikovan (začasen) sklep nato podprli z 19 glasovi. Jože Miklič SPREMENJENO (SAMO!) IZRAZOSLOVJE Osnutek odloka o spremembah odloka o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin na območju občine Grosuplje 29. redna seja OS Občine Grosuplje • 11. maja 2005 Direktor Javnega komunalnega podjetja Janez Skarlovnik je v obrazložitvi te točke dnevnega reda povedal, da gre za uskladitev z zakonom, ki je bil sprejet v lanskem letu. Popravki so bili potrebni predvsem zaradi izrazoslovja. Zakona o varstvu okolja je navedeno, da morajo občine svoje predpise, ki so izdani na podlagi starega Zakona o varstvu okolja, uskladiti z določbami po novem zakonu najkasneje do 31. 12. 2004. Žal tudi ta rešitev ne bo dokončna. V 190. členu Zakon o varstvu okolja v svojih določbah namesto taks in povračil uvaja nov termin okoljska dajatev, zato moramo v skladu s to dikcijo popraviti glavo odloka, naslov Odloka o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin na območju občine Grosuplje ter v vseh členih odloka zamenjati besedo taksa oziroma povračilo z besedama okoljska dajatev. Med razpravo o tem precej formalističnem odloku pa se je pokazala »zelo dobra zanimivost« naše nedavno sprejete zakonodaje. Janeza Pintarja (SDS) je namreč zanimalo, kako je glede »davka na davek«. Ugotavljal je, da je že sama taksa neke vrste dajatev, na to pa se plačuje še dodatnih 8,5 % DDV-ja. Direktor Skarlovnik se je s Pintarjem sicer strinjal glede DDV-ja, vendar so pred časom na JKP dobili davčnega inšpektorja, ki je obrazložil, da morajo na takso zaračunati tudi davek. Svetniki so nato soglasno z 20 glasovi potrdili osnutek, ga prekategorizirali v predlog in ga z enakim številom glasov tudi potrdili. Jože Miklič IMENOVANI V SVET OSNOVNE ŠOLE BRINJE Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet javnega zavoda OS Brinje Grosuplje - 29. redna seja OS Občine Grosuplje -11. maja 2005 V svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Brinje Grosuplje so občinski svetniki imenovali tri predstavnike ustanovitelja - Občine Grosuplje: Mojco Globokar Anžlovar iz Luč, Janeza Merviča iz Grosupljega in Alojzijo Fink iz Čušperka. Svetniki so brez razprave soglasno z 20 glasovi podprli predlog. Joie Miklič Jelka Kogovškova je uvodoma povedala, da je občinski svet na svoji 28. seji dne 30. 3. 2005 obravnaval osnutek Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Grosuplje. Na osnutek so bile podane naslednje temeljne pripombe oziroma predlogi za njegovo dopolnitev: • V pravilniku je potrebno uravnotežiti sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti z ostalimi kulturnimi programi in projekti in s tem odpraviti nedoslednosti ostalih določil v osnutku pravilnika. • Varstvo kulturne dediščine ureja posebna zakonodaja in ni potrebno, daje predmet obravnavanega pravilnika. • Pravilnik ne obravnava financiranja alternativnih kulturnih dejavnosti. • V 4. členu, ki določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci kulturnih programov in projektov, je preostro postavljena zahteva po najmanj enoletni registraciji dejavnosti in zagotovljenih materialnih, kadrovskih, prostorskih in organizacijskih pogojih za uresničevanje dejavnosti. • V 9. členu pravilnika, ki opredeljuje osnovna merila, sta navedeni merili kakovosti in zahtevnosti ter neprofitnosti programa oz projekta, ki bi jih bilo potrebno ponovno opredeliti. • V 7. členu pravilnika je kot eden izmed petih članov strokovne komisije naveden predstavnik Odbora za družbene dejavnosti, kar bi lahko omogočilo politične odločitve pri izbiri programov. • 15. člen določa način pokrivanja stroškov upravljanja in vzdrževanja JANEZ KOZLEVČAR (NSI) NOVI OBČINSKI SVETNIK Sklep o potrditvi mandata članu občinskega sveta -29. redna seja OS Občine Grosuplje ■ 11. maja 2005 Dr. Miro Kranjc (LDS) je v imenu komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve povedal, da je občinska volilna komisija predlagala, komisija pa je predlog brez razprave posredovala občinskemu svetu, da se potrdi mandat nadomestnemu članu Občinskega sveta Občine Grosuplje, JANEZU KOZLEVČARJU, roj. 12. 7.1954, Podgorica pri Podtaboru 8, Grosuplje. Sklep so svetniki sprejeli soglasno s 15 glasovi. Ob tej priložnosti seje Miha Ka-dunc (NSI) kot vodja svetniške skupine NSI zahvalil dr. Petru Hostniku (NSI) za dosedanje tvorno sodelovanje. Jože M/kHč RAZGRNITEV GENERALNEGA PUPa Sklep o Javni razgrnitvi odloka o prostorsko ureditvenih pogojih ;a območje občine Grosuplje - generalni PUP občine Grosuplje. Zupan upa, da bi bilo samo gradivo s pripombami občanov vred obravnavano čim prej in bi bil odlok dokončno sprejet na občinskem svetu še pred poletnimi počitnicami. ■ 29. redna seja OS občine Grosuplje ■ 11. maja 2005 Mojca Lovšinova iz občinskega urada za prostor je povedala, da so bili v začetku leta 1998 v občini Grosuplje sprejeti PUP-i za posamezne predele občine (Ilova Gora, Polica, Šmarje-Sap - Grosuplje in južno od Grosupljega). Istega leta sta bili na občinskem svetu sprejeti tudi dve Spremembi in dopolnitvi prostorskih planskih aktov, s katerim pa PUP-i niso bili usklajeni. Občina je nato že v letu 1999 začela postopek za sprejem generalnega PUP-a in so bile nato v zadnjih mesecih 2002 sprejete smernice, vendar je bil postopek zaradi predvidenega sprejetja nove zakonodaje začasno ustavljen. Z enotnim odlokom se predvideva poenoten pristop določanja meril vsem, ki želijo posegati v prostor. Župan je predhodno pojasnil, da ne pričakuje že na današnji seji kakršnihkoli vsebinskih pripomb, saj bo razprav še kar precej po krajevnih skupnostih in nato še dve razpravi na samem občinskem svetu. Arhitektka Marjeta Novšak iz Geodetskega zavoda Slovenije, ki je bila prisotna na seji občinskega sveta, pa je povedala, da so vnesena predvsem nova državna izhodišča iz prostorske strategije, pa tudi nekaj pobud občanov. Svetniki so na mizo prejeli precej obširno gradivo, zato je Anton Perme (SLS) načeloma predlagal, predno bi se o čemer koli odločali, naj bi se gradivo obravnavalo na občinskih odborih, šele potem bi se lahko odločali na občinskem svetu. Meni, da vendarle ni potrebno hiteti, saj gre za kup sprememb. Novšakova je nato obrazložila, da gradivo ni bistveno drugačno od PUP-a, ki seje sprejemal v letu 2002. Vnesle so se samo nekatere državne strateške usmeritve. Meje zazid-Ijivosti pa se s PUP-om ne smejo spremeniti. Spremenile so se le v območjih, ki jih določata pred kratkim sprejeti državna prostorska strategija in projekt NATURA 2000. Podobno sta menila tudi župan Janez Lesjak in Franc Štibernik, saj se z začetkom postopka še ne odloča o konkretnih prostorskih zadevah. Štibernik pa je menil še, da bi se verjetno tudi odbor za prostor lažje odločal šele potem, ko bi že imel na odboru za prostor pripombe občanov, kot da se na začetku postavi v nekakšno vlogo usmerjevalca. Jože Šircelj (NKG) je menil nekoliko drugače. Po njegovem mora biti urejanje prostora prioriteno delo občine in se ne strinja čisto z županom, da se z začetkom postopka sprejemanja odloka ne odloča o ničemer. Vendarle gre za zaupanje tudi strokovnim službam, saj je gradivo kar precej obsežno. Pri tem pa se je dotaknil primera spremembe namembnosti kompleksa, kjer se je vzpostavila linija za razgradnjo avtomobilov. Kljub županovemu pozivu in pozivu strokovnih delavk pri pripravi generalnega PUP-a pa so svetniki vseeno dali nekaj pripomb na gradivo, ki so ga na hitro prelistali med samo razpravo na občinskem svetu. Župan je nato pozval svetnike, naj se udeležijo javnih razgrnitev in razprav, saj bodo tam neposredno zaznali utrip ljudi o posameznih pobudah. Dodal je še, da se niti prebivalci ne udeležujejo teh razprav, ko pa se izkaže, da ni zadoščeno njihovemu interesu, potem se začne »jok in škripanje z zobmi«. Sklep o javni razgrnitvi odloka o generalnem PUP-u so svetniki podprli z 19 glasovi. PUP bo razgrnjen na Občini Grosuplje in v prostorih vseh krajevnih skupnosti v občini Grosuplje. Razgrnitev bo trajala 30 dni in se začne po objavi v Uradnem listu RS - predvidoma od 30. maja do 30. junija 2005. Jože Miklič Kulturnega doma Grosuplje, ne pa tudi drugih kulturnih domov. Pri pripravi predloga Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Grosuplje so bili upoštevani vsi zgoraj navedeni predlogi za dopolnitev osnutka, razen treh, in sicer: • predlog pravilnika v okviru osnovnih meril vrednotenja kulturnih programov in projektov še vedno ohranja merilo neprofitnost, programa, • prav tako predlog pravilnika kot člana strokovne komisije še vedno predvideva predstavnika Odbora za družbene dejavnosti, • 15. člen pravilnika še vedno posebej navaja upravljanje in vzdrževanje Kulturnega doma Grosuplje, dodan pa je 16. člen, ki natančneje opredeljuje način sofinanciranja vzdrževanja drugih kulturnih domov. Termin ljubiteljska kulturna dejavnost je skozi besedilo pravilnika ohranjen samo v členih, ki se neposredno nanašajo na financiranje ljubiteljske kulturne dejavnosti in v 5. členu, kjer je izpostavljeno navedeno, da občina zbira predloge programov in projektov tako ljubiteljske kulturne dejavnosti kot tudi ostalih programov in projektov na področju kulture, ki pa morajo imeti predznak neprofitnosti. V praksi to pomeni, da strokovna komisija izbere določen program oz. projekt in nameni občinska sredstva za pokrivanje stroškov njegovega uresničevanja (in ne za zagotavljanje dobička) njegovemu izvajalcu, bodisi samostojnemu kulturnemu delavcu, kulturni ustanovi oziroma društvu. 12. člen je v predlogu pravilnika preoblikovan in predvideva sofinanciranje vseh oblik kulturnega ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju besednih, uprizoritvenih, glasbenih, plesnih, vizualnih, filmskih, avdiovizualnih in drugih umetnosti ter novih medijev, na področju založništva, kinematografije in na drugih področjih kulture. S tem je odpravljena nedoslednost osnutka pravilnika v teh členih (založništvo, novi mediji). Alternativne kulturne dejavnosti se financirajo preko razpisa oz. poziva za kulturne projekte. V 9. členu so opredeljena osnovna merila za vrednotenje kulturnih programov in projektov, ki se v predlogu pravilnika navezujejo tudi na vrednotenje projektov investicijskega vzdrževanja kulturnih domov. V skladu z navedenim in s predlogom, podanim na obravnavi osnutka pravilnika na seji občinskega sveta, je preoblikovano prvo merilo kakovosti in zahtevnosti prijavljenega programa oz. projekta in sicer vsebina in namen prijavljenega programa oziroma projekta. Poleg tega je izpuščeno zadnje merilo (odmevnost programov, izvedenih v preteklem letu, število obiskovalcev, strokovna kritika...), kar pa ne pomeni, da se v okviru vrednotenja ne bodo upoštevali pretekli dosežki, saj jih kot pogoj za sofinanciranje postavljajo temeljna pravila za izvajanje kulturne dejavnosti, pa tudi merila za vrednotenje dejavnosti in vrednotenje projektov. Osnovna merila so mišljena tudi kot podlaga za določitev prioritetnih lestvic programov in projektov v primeru, da jih mora strokovna komisija oblikovati. V 11. členu pravilnika so opredeljena temeljna pravila za izvajanje kulturne dejavnosti, ki so se v osnutku pravilnika nanašala samo na ljubiteljsko, predlog pravilnika pa jih nadgrajuje na vsa področja kulturnih dejavnosti. V okviru meril za vrednotenje redne dejavnosti društev (14. člen) je merilo pod 9. točko - število let rednega delovanja, ki v osnutku predvideva za vsako leto delovanja 10 točk, popravljeno, in sicer je možno društvu za pretekla leta delovanja dodeliti do 10 točk. Prevrednoteni so tudi programski stroški za likovne, filmske, fotografske in multimedijske skupine (dodano) ter za recitacijske in literarne skupine pod točko 2. V merilih je dodano tudi vrednotenje instrumentalnih skupin in ponovitev gledaliških in lutkovnih predstav, ki jih osnutek ni predvideval. Dopolnjen je tudi stavek istega člena, in sicer z določilom, da se redna dejavnost ljubiteljskih kulturnih skupin sofinancira pod pogojem, da rezultate svojega dela vsaj enkrat letno predstavijo publiki v domači občini. Pokrivanje stroškov upravljanja kulturnega doma Grosuplje je v 15. členu pravilnika opredeljeno v okviru izvajanja javne službe na področju kulture, ker se v domu odvijajo skupne aktivnosti vseh izvajalcev kulturnih dejavnosti, kinodejavnost in delo strokovne službe Zveze društev Grosuplje, ki je tudi upravljavec doma. Zadnji odstavek istega člena določa, da je možno tudi za zagotavljanje kulturnih vsebin, ki so v javnem interesu občine (in so zato posebej navedene) izvesti javni razpis oziroma poziv. V predlogu pravilnika je v 16. členu dodatno opredeljeno sofinanciranje investicijskega vzdrževanja in upravljanja kulturnih domov z izvedbo javnega razpisa oz. javnega poziva pod pogoji tega pravilnika, dodatnimi pogoji, ki jih strokovna komisija v odvisnosti od specifičnosti razpisnega področja opredeli v razpisu in v skladu z drugo veljavno zakonodajo na tem področju. V okviru zgoraj navedenega je predvideno sofinanciranje investicijskega vzdrževanja in upravljanja ostalih kulturnih domov v lasti krajevnih skupnosti, ki so s sklepom občinskega sveta opredeljeni kot javna kulturna infrastruktura. Naknadno pa so dobili svetniki na mizo še amandmaje občine, ki so še nekoliko podrobneje določili izvajalce in merila ter tisti del, ki govori o delnem izvajanju kulturnih dejavnosti javne službe, katerega bo občina prenesla na Območno izpostavo javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in s katero bo občina na podlagi neposrednega javnega poziva s predložitvijo finančnega in delovnega načrta sklenila pogodbo o sofinanciranju. Jože Šircelj je povedal, da je odbor za družbene dejavnosti predlog sprejel soglasno z dvema popravkoma: namesto vodenja besedica izvajanja v 4. členu pa, da morajo imeti organizacije, ki ima članstvo, urejeno dokumentacijo. Med razpravljavci je Janez Kozlevčar (NSI) opozoril na dvoumen stavek, ki govori o prioriteti kulturnih programov, kvota sredstev pa je določena. Jelka Kogovškova je odgovorila, da so s tem mišljena sredstva, ko bi s preveliko drobitvijo prišlo do izničevanja programov, ki so ocenjeni bolje kot drugi. Nato so nekateri svetniki in župan menili, da je treba bolj podpreti tradicijo kot pa »začetnike«, ki se morajo slej ali prej dokazati s kvalitetnimi programi in z vztrajnostjo. Jožeta Širclja (NKG) je v razpravi zanimalo, kakšna so interventna sredstva. Jelka Kogovškova je zatrdila, da nekaj sredstev mora biti v rezervi. Martina Tomažina pa je zanimalo, kako je z (gasilskimi) domovi, ki imajo kulturne dvorane v svojih zgradbah. Na ta predlog se je oglasilo kar nekaj svetnikov, ki so skušali poiskati definicijo, da bi ustregli pobudi, vendar so na koncu ugotovili, da je trenutno z enim stavkom zelo težko opredeliti te prostore, saj so v različni lasti. Župan je nato predlagal, da se ti primeri v občini rešijo od primera do primera z naknadnim posebnim sklepom. Na koncu je popravljen predlog pravilnika podprlo 18 svetnikov. Jože Miklič POVRAČILO ŠOLSKIH PREVOZOV OTROKOM S POSEBNIMI POTREBAMI Osnutek pravilnika o povračilu stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami ■ 29. redna seja OS Občine Grosuplje -11. maja 2005 Sredstva za zagotovitev pravice do brezplačnega prevoza za posameznega predšolskega otroka in njegovega obveznega spremljevalca zagotavljajo iz državnega proračuna pod pogojem, da je vključen v izobraževanje v okviru ustreznega zavoda, ne pa tudi, če je vključen v prilagojeni program nekega "splošnega" vrtca. Gre za mlade, v življenju zelo preizkušane ljudi, lahko tudi zelo nadarjene, ki skupaj s svojimi starši skušajo čimbolj polno in ustvarjalno živeti, ne glede na svojo z rojstvom pogojeno oviranost. Prav tako se v posameznih, redkih primerih, starši iz upravičenih razlogov in v dobro otroka odločijo, da ga ne bodo vključili v zavodski vrtec, a s tem izgubijo pravico do povračila stroškov prevoza. Osnutek predlaganega pravilnika vključuje tudi te primere. Lokalne skupnosti povračajo stroške šolskega prevoza za osnovnošolske otroke s posebnimi potrebami, srednješolci s posebnimi potrebami pa nimajo zakonske pravice do povračila stroškov prevoza v šolo. Določene so smernice povračila stroškov prevoza osnovnošolskih otrok s posebnimi potrebami v šolo, način izvedbe postopka povračila pa je prepuščen odločitvi lokalne skupnosti. Občina Grosuplje v šolskem letu 2004/2005 na podlagi pravilnika, ki ga je lani septembra izdal župan, in v skladu z veljavno zakonodajo, povrača stroške šolskega prevoza desetim otrokom s posebnimi potrebami. Izračun višine povračila za posameznega otroka temelji na številu prevoženih kilometrov, dnevih prisotnosti v šoli in Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugimi dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Uredba, ki se smiselno uporablja tudi za obravnavano problematiko, velja od 1.1. 2005 in v 3. členu določa, da se v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov prevoza do višine 31 tolarjev za vsak polni kilometer razdalje med (v našem primeru) šolo in domom otroka. Otroci se vozijo v šolo predvsem v Ljubljano in skupaj prevozijo mesečno 483 kilometrov. Število dni v šoli je določeno pavšalno na mesec (21), povračila se v času počitnic ne izplačujejo. Mesečno znaša povračilo vseh teh prevozov cca 315.000,00 sit, višina izplačil posameznikom pa je zelo različna in odvisna od razdalje, ki jo prevozijo od doma do šole. Predlagani pravilnik dopušča v izjemnih primerih in na podlagi ugotovitvenih postopkov možnost povračila stroškov prevoza tudi otrokom s posebnimi potrebami, ki obiskujejo prilagojeni program vrtca izven ustreznega zavoda ali srednjo šolo in niso upravičeni do sredstev iz državnega proračuna na podlagi 15. člena zakona o usmerjanju in v skladu z 81. členom zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja iz državnega proračuna. V razpravi je dr. Mira Kranjca (LDS) zanimalo, ali je mogoče vključiti v seznam upravičencev povračil tudi za študirajočo mladino s posebnimi potrebami. Jelka Kogovškova je odgovorila, da so imeli do zdaj le en primer za srednjo šolo, za potrebo povračil potnih stroškov pri studiranju pa še niso imeli, vendar pa gre potem za odrasle polnoletne osebe. Župan pa je k temu dodal, da se ta povračila lahko izoblikujejo prek drugih proračunskih transferjev. Svetniki so soglasno z 20 glasovi sprejeli ta pravilnik, zato so ga prekategorizirali v predlog in ga nato z enakim številom glasov tudi podprli. Jože Mikllč INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV 29. redna seja OS občine Grosuplje -11. maja 2005 STARI PROBLEMI KRAJEVNE SKUPNOSTI SMARJE-SAP Stane Žvegla (SD) je seznanil Občino, da je KS Šmarje-Sap obvestila občinske svetnike z dopisom, v katerem zatrjuje, da se po njihovem mnenju plani že nekaj let na območju KS ne realizirajo: neurejeno je križišče pri gostilni Fortu-na na Cikavi, prehod čez železniško progo za vas Sela ni zavarovan, ni pločnika v naselju Cikava oziroma od Cikave do Šmarja-Sapa, potrebno bi bilo označiti prehode za pešce na Cikavi, potreben je pločnik pri nekdanji gostilni Perpar, potrebno bi bilo urediti promet pri šoli v Šmarju, urediti oziroma odstraniti nekatere moteče žive meje, postaviti bi bilo treba ogledala ob cestah in podobno. Ker krajevna skupnost od občine kljub večkratnim dopisom ni dobila odgovora, želi, da jim na zastavljena vprašanja občina odgovori. Pobudo Staneta Žvegle sta podprla tudi občinska svetnika iz krajevne skupnosti Šmarje-Sap Dušan Hočevar (SDS) in Matjaž Tontelj (SLS), ki je dodatno ponovno opozoril še na zastoj z izgradnjo kabelske televizije. Župan Janez Lesjak je v odgovoru povedal, da »se je krajevna skupnost poslužila svojih svetnikov legitimno, da je naložila vse probleme, ki jih ima sama s sabo in z občino«. V odgovorih je dejal, da so krajevno skupnost že nekajkrat vprašali, kaj želijo s križiščem pri gostilni Fortuna narediti. Občina nima nikakršnega stališča v zvezi s tem, ampak je to stvar KS, ki se mora odločiti, kaj bi rada na tem križišču. Občina se bo podredila potrebam in zahtevam krajanov. Kar se tiče avtobusnih postaj, je dejal, da niso bile uvrščene v proračun. Pločnik je v proračunu samo od Grosupljega do Cikave. Za ogledala bodo preverili. O postavitvi krajevnih tabel pa bodo preverili, koliko in kje so potrebne. V zvezi s kabelsko televizijo je dodal, da so na občini imeli sestanek z direktorjem podjetja Ljubljanski kabel, ki je obljubil, da na projektu resno delajo ter da bodo kljub težavam v kratkem njihovi strokovnjaki začeli delati na terenu. Jože Miklavčič je dodatno spomnil na precejšnjo neenotnost Šmarčanov pri gradnji avtoceste v preteklosti. Meni, če bi bilo drugače, bi lahko marsikaj dosegli pred in med gradnjo le-te, a se zdaj nekatere zadeve vendarle rešujejo. VARSTVO OTROK V GROSUPUEM Franc Štibernik (LDS) je spregovoril o pobudi staršev o zmanjšanju plačil vrt-čevskih programov (glej povzetek pobude v nadaljevanju!), bilo pa je tudi precej otrok odklonjenih za sprejem v vrtec. Štibernik pričakuje, da bo občina poskrbela vsem otrokom približno enake pogoje. Župan je ilustriral, da občina vsakemu otroku, ki uspe priti v vrtec, subvencionira nekaj več kot 600.000 sit. Poleg odklonjenih otrok pa ugotavlja, da so pri tej boniteti zapostavljeni tudi vsi ostali otroci, ki prav tako niso vključeni v pro- TREM USTANOVITELJICAM GLASBENE ŠOLE GROSUPLJE SE JE PRIDRUŽILA ŠE OBČINA ŠKOFLJICA Odlok odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno Izobraževalnega zavoda Glasbena šola Grosuplje - 29. redna seja OS Občine Grosuplje • 11. maja 2005 Občine Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica so v letu 1997 ustanovile javni vzgojno izobraževalni zavod Glasbena šola Grosuplje. V letu 2003 je oddelek Glasbene šole Grosuplje na podlagi predhodnega soglasja županov ustanoviteljic in na podlagi pogodbe o financiranju izvedbe dela obveznega glasbenega programa in financiranja razširjenega glasbenega programa v šolskem letu 2003/2004 Glasbene šole Grosuplje - oddelek Škofljica, podpisane med ravnateljem Francem Korbarjem in županom dr. Jožetom Jurko-vičem, začel delovati tudi na Škofljici. V šolskem letu 2004/2005 dislocirani oddelek glasbene šole na Škofljici izpolnjuje pogoje za oblikovanje podružnice v skladu s 5. čl. Odredbe o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol, s čimer si Občina Škofljica kot soustanoviteljica pridobi tudi pravico do predstavnika ustanovitelja in predstavnika staršev v svetu zavoda. Predlagani osnutek sprememb in dopolnitev odloka o ustanovitvi glasbene šole: • ureja status Občine Škofljice kot soustanoviteljice Glasbene šole Grosuplje, • spreminja organizacijsko obliko glasbene šole v matično šolo in podružnice, • usklajuje terminologijo odloka s sedanjim sistemom javnega financiranja, • spreminja način oblikovanja sestave sveta zavoda. V 6. členu osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi glasbene šole se predlaga način oblikovanja sestave sveta zavoda, ki bi Občini Škofljica omogočil sodelovanje v svetu zavoda. Glede na določila 46. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa, da svet javne glasbene šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev šole in trije predstavniki staršev, v svet ni mogoče imenovati oz. izvoliti predstavnike vseh štirih ustanoviteljic oz. predstavnike staršev iz vseh štirih občin. V okviru že navedenih zakonskih določb pa je možno, da ima več ustanoviteljev skupnega trajnega ali menjajočega se predstavnika v svetu zavoda. Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Glasbena šola Grosuplje tako v 6. členu predvideva, da imata Občini Grosuplje in Ivančna Gorica stalnega predstavnika v svetu glasbene šole, prav tako imajo stalnega predstavnika v svetu straši učencev iz obeh občin. Predstavnika ustanoviteljic Občin Dobrepolje in Škofljica in predstavnika staršev iz obeh občin pa bi se v svetu glasbene šole izmenjavali, in sicer na način, da bi obe občini v vsakem mandatu imeli po enega predstavnika, bodisi med predstavniki ustanoviteljev ali med predstavniki staršev. Predlagana rešitev temelji na podlagi opravljenih pedagoških ur, ki jih glasbena šola opravi v posamezni občini in so obenem tudi kriterij razdelitve kritja stroškov delovanja glasbene šole med občine ustanoviteljice. Število predvidenih pedagoških ur je v šolskem letu 2004/2005 naslednje: Grosuplje 52,20 % Ivančna Gorica 22,16 %, Dobrepolje 13,45 % in Škofljica 12,19 %. Jože Šircelj (NKG) je v imenu odbora za družbene dejavnosti povedal, da so odlok podprli soglasno, vendar so predlagali, naj se ga ob morebitnem sprejetju ne prekategorizira v predlog, temveč se počaka na odločitve ostalih občinskih svetov. 18 svetnikov je osnutek odloka nato potrdilo. Jože Mikllč _ grame vrtcev. Gradnja vrtca v nekdanji trgovini Tabor ob Partizanski cesti pa je prestavljena na prihodnje leto. Dr. Miro Kranjc (LDS) je ob pobudi staršev izpostavil svoje mnenje. Starši so zares dobili pred kratkim tudi sklepe o sprejemu otrok v vrtec. 126 otrok je bilo zavrnjenih. Zato meni, da je taka pobuda razumljiva, ampak v obstoječih razmerah ni povsem na mestu. Po njegovem bi bilo bolj potrebno poskrbeti, da bi bilo več otrok sprejetih, kot pa samo nekaterim izboljšati stanje, ki se jim že tako in tako uspe uvrstiti za sprejem v vrtec. POBUDA ZA SPREMEMBO SKLEPA 0 DOLOČITVI CEN PROGRAMOV V VVZ KEKEC GROSUPUE Starši WZ Kekec Grosuplje so vložili pobudo za spremembo oziroma dopolnitev sklepa o določitvi cen programov v WZ Kekec v naslednjih točkah: - Letna rezervacija se staršem sofinancira za nedeljeno obdobje 30 koledarskih dni, in sicer v času od 15. junija do 15. septembra. V primeru letne rezervacije znaša prispevna stopnja staršev 30 % od njihovega z odločbo določenega plačilnega razreda. - Starši otrok, za katere je Občina Grosuplje po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, lahko uveljavljajo zdravstveno rezervacijo za primer odsotnosti otroka v primeru odsotnosti, daljše od 14 dni. Kot dokazilo za obračun rezervacije morajo starši upravi vrtca predložiti zdravniško potrdilo. Pobudo je podprlo 350 podpisnikov. UPORABA STARIH PREGLEDNIH KART Janez Kozlevčar (NSI)je v gradivih občinskega sveta opazil, da v priloženih preglednih kartah precej objektov ni vrisanih. Župan je obrazložil, da staro pregledno karto uporabljajo samo za okvirno orientacijo. V izdelavo pa je naročena že nova karta. ALI VODOVOD - ALI ŠOLA? Jože Šircelj (NKG) je (ponovno) sprožil vprašanje v zvezi z obnovo šole na Ilovi Gori. Župan pravi, da naj bi se na Ilovo Goro v naslednjem letu zgradil vodovod, nato bi morda razmišljali tudi o ureditvi šole. KAJ SE DOGAJA NA OBMOČJU VOJAŠNICE? Matjaž Trontelj (SLS): Kaj se dogaja v vojašnici in nekdanjemu skladišču v Kamni Gorici. Župan pravi, da na občini v zvezi s tem sicer nimajo uradnih nodatkov. Slovenska vojska objekt uporablja za svoje namene, v skladišču pa ni eksplozivov in drugih nevarnih snovi. Jože Mikllč KOMUNALNE TAKSE SE BODO SPREMENILE Osnutek odloka o komunalnih taksah v občini Grosuplje 29. redna seja OS Občine Grosuplje -11. maja 2005 Osnutek odloka o komunalnih taksah je pripravljen na podlagi Zakona o komunalnih taksah, novega Zakona o prekrških, ki je pričel veljati 1.1. 20-05, Zakona o lokalni samoupravi in odloču Ustavnega sodišča RS. V osnutku je upoštevana uskladitev z občinskim odlokom o oglaševanju, oblikovan pa je tudi na podlagi osemletnih izkušenj v občini Grosuplje v zvezi s tem področjem. Bistvena razlika med veljavnim odlokom in novim osnutkom odloka je v porazdelitvi višine komunalne takse na tri območja. Drugo območje je za 20 % nižje obremenjeno od prvega, tretje pa za 40 %. V osnutku odloka je tudi dodatno obremenjeno in stimulirano dvostransko ter dnevno in letno oglaševanje ter dodana tudi taksa za elektronsko oglaševanje in morebitne jumbo plakate. Sestavni del tega odloka je tudi tarifa komunalnih taks, v kateri so navedene točke, ki določajo višino komunalne takse. V razpravi je dr. Dušan Lavrič (SD) predlagal, da bi bilo treba nekatere zadeve nekoliko bolje definirati in da se morajo tudi 'coniranja' bolje določiti. Zdi se pa mu, da so takse za nekatere objekte močno pretirane. Jože Šircelj (NKG) je vprašal, če se javni pločnik sploh lahko uporablja za oglaševanje oziroma trženje. Že lani pa je tudi predlagal, da naj bi se ponudilo brezplačne stojnice na primer ob prednovoletnem utripu. Mag. Božo Predalič (SDS) seje dotaknil, kako so pojmovana oglasna in prodajna mesta (ograje, zidovi, fasade, stebri, mostovi in druge površine oziroma objekti), ki so v privatni lasti, a so obrnjeni v javni prostor. Ali se tudi za ta mesta plačuje? (Podvrš-nik je ugotovil, da gre sicer za absurdno prakso, saj občina ne more urejati oglaševanja na privatnih površinah.) Dr. Miro Kranjc pa je predlagal prekategorizacijo Sončnih dvorov iz drugega območja v prvega. Svetniki so nato glasovali o osnutku, v katerem so zajete tudi vse pripombe svetnikov. Odlok so potrdili z 19 glasovi. Jože Mlklič IZRAČUN KOMUNALNE TAKSE: Vrednost točke znaša 12,65 SIT in se glede na sprejet sklep o izhodiščni ceni v osnutku odloka ni spreminjala. Izračun v spodnji tabeli je pripravljen za prvo območje. število točk »°vrs2'na taksa Glasbeni avtomat 1000 / 12.650 sit/leto Uporaba javne površine pred poslovnimi prostori za opravljanje gostinskih dejavnosti 15 30 5.692,50 sit/dan Kiosk 30 30 11.385 SIT/dan Stojnica 20 30 7.590 srt/dan Premična gostinska prikolica oz. potujoča prodajalna 150 / 1.897,50 sit/dan Plakat v velikosti do 0,7 m2 1 / 12,65 sit/dan Plakat v velikosti do 1,4 m2 2 / 25.30 sit/dan Plakat v velikosti nad 1,4 m2 3 / 37,95 sit/dan Jumbo plakati 3 24 332.442 sit/leto Transparent 16.000 / 202.400 sit/leto Elektronski vrtljivi panoji in svetlobno opremljene reklame do 8 m2 39.500 / 499.675 sit/leto Elektronski vrtljivi panoji in svetlobno opremljene reklame nad 8 m2 59.000 / 746.350 sit/leto Odgovor na vprašanje g. SircIJa, ki ga je postavil na 28. seji OS 30.3.2005: G. Šircija je zanimalo, kako je z zazidljivostjo na podeželju - v vaseh, kjer ni več na voljo zazidljivih zemljišč izven naselja, temveč so skoncentrirana v ožje središče vasi. Odgovor: Na Urad za prostor nenehno prihajajo vloge oz. pobude občanov za za-zidljivost parcel, ki se nahajajo predvsem na kmetijskih zemljiščih prve in druge kategorije. Zaradi razvoja naselij v preteklosti, ki so se razvijala ob cerkvi, župnišču in gostilni ter ob večjih prometnicah in zaradi načina življenja na podeželju, ki je bil v preteklosti predvsem kmečki, se zazidljivost ni tako hitro širila izven poselitvenih območij, kot se danes. Večina vlog občanov je izven poselitvenega območja, ob cestni komunikaciji, na lastnem zemljišču, kije v neposredni bližini, ob robu gozda ali pa le delno še sovpada v poselitveno območje naselja. V postopku izdelave prostorskega akta se vloge pregleda - terenski ogled, opiše se lokacija in pripravi gradivo za izdajo smernic vsem soglasodajalcem v obliki strokovnih podlag: npr: za področje poselitve, za področje poplavnih površin, za področje kmetijskih površin, prav za slednje izda svoje mnenje tudi Kmetijska svetovalna služba v občini. Kot smo že večkrat govorili, so nekateri soglasodajalci "pomembnejši" oz. imajo večjo težo od drugih, med njimi MOP področje poselitve, MKGP kmetijske površine in MOP, Agencija Republike Slovenije za okolje -področje voda. V veljavi je SPRS - Strategija prostorskega razvoja Slovenije in Prostorski red Slo venije, ki sta zasnovana bolj strogo in tako imenovana razpršena gradnja ne bo več mogoča, kot že v zadnjih spremembah in dopolnitvah ni bila. Težnja je. da se naselja ne širijo navzven, če je znotraj še dovolj zazidljivih - prostih površin za gradnjo. Grosuplje, 25. 4. 2005 Pripravila: Mojca Lovšin, Urad za prostor PROGRAM DELA NADZORNEGA ODBORA OBČINE GROSUPUE ZA LETO 2005 Nadzorni odbor Občine Grosuplje, ki mu predseduje Ljubomir Andrejak, je na svoji 9. seji, ki je bila v ponedeljek. 11. aprila 2005. ob 18.00 uri, v sejni sobi Občine Grosuplje. Taborska cesta 2, Grosuplje, soglasno sprejel PROGRAM DELA NADZORNEGA ODBORA ZA LETO 2005 v naslednjih točkah: • letni nadzor zaključnega računa proračuna za leto 2004, • letni nadzor zaključnih računov finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavo dov in javnih podjetij ter občinskih skladov za leto 2004, • letni nadzor predloga proračuna in finančnih načrtov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov za leto 2005, • polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem, • nadzor tekočih zadev, ki se bodo pojavile v okviru pristojnosti Nadzornega odbora. mm« mm m mmm VOJAŠKI NABORNIKI ZA PROFESIONALNO VOJSKO Aprila je po Sloveniji potekala široka akcija seznanjanja vojaških obveznikov, rojenih 1987, z vpisom v vojaško evidenco. V Gasilskem centru Grosuplje so predstavniki vojske in ministrstva za obrambo fantom predstavili prednosti prostovoljnega ali poklicnega vključevanja v Slovensko vojsko. Povabili so 107 fantov s stalnim prebivališčem v občini Grosuplje. Pogovarjali smo se z direktorjem urada za obrambo Jože-tom Čibejem. Mladi so si z zanimanjem ogledali arzenal orožja in vojaške opreme. - foto Barbara Pance Čemu je namenjen sklic vojaških nabornikov? Sklic je namenjen seznanitvi z obrambnimi dolžnostmi. Slovenija je prešla na profesionalno vojsko, ukinili smo obvezno služenje vojaškega roka. Fante pokličemo, da jih seznanimo s temi dejstvi, obenem pa izkoristimo priložnost in jih seznanimo z možnostmi zaposlitve v Slovenski vojski, prostovoljnega služenja in služenja v pogodbeni rezervi. Kakšen je odziv na vaše dosedanje izkušnje? Odziv je zelo dober, tudi sami smo presenečeni. Danes se fantje izključno odzovejo na vabilo, ni več kazenskih sankcij, pa je kljub temu udeležba okoli 90od-stotna. Koliko je danes pripadnikov v stalni sestavi iz občine Grosuplje? Iz občine Grosuplje je trenutno pet pripadnikov, imamo pa tudi tri pripadnike v pogodbeni rezervi. Skupno število vojakov je okoli 8500. Lani ste začrtali vizijo, da bo do leta 2010 Slovenska vojska štela 8000 profesionalnih vojakov in 5500 pogodbenih rezervistov. Ste že blizu tem ciljem? Pri profesionalnih vojakih delamo po terminskem planu in se približujemo tej številki, malo pa zaostajamo pri pogodbenih rezervistih, ker ni fantov z ustrezni- mi vojaškoevidenčnimi dolžnostmi. Vendar menimo, da bomo z nekaterimi spremembami in dodatnim usposabljanjem teh fantov le prišli do začrtane številke. Kakšne ljudi potrebuje Slovenska vojska? Za profesionalnega vojaka potrebujemo fanta z najmanj poklicno šolo, zaželena je peta stopnja, in da ima določena strokovna znanja, kot na primer znanje elektrotehnike, strojništva in podobno. Ni potrebnih nekih posebnih znanj, predvsem pa morajo biti zdravstveno sposobni, nekaznovani in državljani Republike Slovenije brez dvojnega državljanstva. Fantom ste nazorno prikazali obveznosti, pravice in dolžnosti, ki se pričakujejo od njih, če bi se le vključili v Slovensko vojsko. Za kaj vse se lahko sploh specializirajo? Lahko delajo kot inženirji, pehotniki - teh je največ, kot vozniki, mornarji, sodelujejo v letalski in artilerijskih oklepnih enotah. Cel spekter dolžnosti je, ki jih lahko fantje opravljajo. Obstajajo trije segmenti služenja. Kateri so to? Prvi segment je profesionalni vojak, ki svojo dolžnost opravlja kot službo. V rezervni sestavi lahko služi kot pogodbenik, lahko pa odide tudi na prostovoljno služenje vojaškega roka. Kakšna pa je razlika med prostovoljnim in pogodbenim pripadnikom? Za prostovoljno služenje se fantje odločajo na podlagi osebne odločitve, služenje pa traja tri mesece. Fant pridobi določene življenjske izkušnje in ima prednost, če se hoče zaposliti v Slovenski vojski ali postati njen pogodbeni pripadnik. Pogodbeni pripadnik sklene pogodbo z MO, da bo služil v rezervni sestavi pet do sedem let. Na leto se usposablja enajst vikendov, za kar dobi tudi mesečno plačilo. Slovenska vojska pa te nabornike tudi zaposluje? Kdor želi postati profesionalni vojak, se lahko zaposli, če izpolnjuje prej omenjene pogoje. Za katerega od teh treh segmentov pa je največ zanimanja. Ali kateri posebej izstopa? Najbolj izstopajo profesionalni vojaki. Zelo veliko je zanimanja, razlogi pa so različni. Sam ocenjujem, daje veliko zanimanja zaradi določene stopnje nezaposlenosti, s čimer si fantje rešijo socialni položaj. Zelo pomemben pa je tudi izziv, ki ga nudi Slovenska vojska. Življenje vojaka je precej adrenalinsko, kar mlade fante zagotovo pritegne. Presenečeni smo, da je tudi prostovoljnega služenja kar precej. Ali izobraževanje poteka samo v Sloveniji aH tudi v tujini? Izobraževanje poteka v glavnem v Sloveniji, vendar so usposabljanja za določene specialnosti tudi v tujini. Ostrostrelci hodijo na usposabljanje v Anglijo, najboljši vojaki se lahko udeležijo usposabljanja v ZDA, potapljači odhajajo v Francijo. Z vključitvijo Slovenije v Nato imamo odprte vse oblike usposabljanja v tujini, ki se jih množično udeležujemo. Predstavniki Ministrstva za obrambo so zadovoljni z odzivom vojaških obveznikov. - foto Barbara Pance Ali ti vojaki sodelujejo tudi v mirovnih operacijah v tujini, so poslani v krizna žarišča? So ti še prav posebej Izurjeni? Slovenija je ob vključitvi v Nato sprejela določene obveznosti v mirovnih operacijah. Ravno zaključujemo misijo v BiH, večina fantov se preusmerja na delo na Kosovu, kontigent smo poslali v Afganistan. Pred odhodom na delo se izvede temeljito usposabljanje. Lani je odstotek deklet v Slovenski vojski znašal 26 odstotkov. Se je še kaj dvignil? Ne, mogoče celo malce pada in postaja primerljiv z odstotkom žensk v vojskah pripadnic Nata. Na začetku smo bili kar presenečeni nad tako visoko številko, ki je bila mogoče celo nenormalno visoka v primerjavi z ostalimi državami. Sedaj se je število deklet uravnotežilo. Kolikšen odstotek mladih vsako leto razmišlja in se odloči vstopiti v Slovensko vojsko? O odstotku bi težko govoril, vendar je interes precejšen in smo lahko zadovoljni. Ko hodite po Sloveniji in motrite vojaške nabornike, kaj menite, imajo ti mladi že kaj bolj izkazano in poudarjeno domovinsko držo ter s tem tudi zaupanje v Slovensko vojsko v primerjavi s preteklostjo? Menim, da je pripadnost državi prisotna. Čeprav ocenjujem, da je domovinske vzgoje premalo oziroma je skoraj ni. To področje je tudi v učnih načrtih zelo zanemarjeno. Sicer imamo cel kup organizacij, ki se trudijo, da bi domovinsko vzgojo dvignili na višji nivo. Barbara Pance PROGRAMSKO VOLILNA TUDI V GROSUPLJEM KONFERENCA OBMOČNE ORGANIZACIJE PRIPRAVE NA 8. KONGRES SDS CA/OIAI M I U H Cl\/I A i/ D ATAW A D AC I I Dl I C V naimocneisi slovenski politični stranki potekajo se zadnje priprave na 8. kongres, ki bo 14. maja 20 JjU V I AL II I II U t IVI Vl\ K A I V V Vi llUwU I L J t 05 Potekal v hotelu Bernardin v Portorožu. Ustrezni organi stranke so že sprejeli sklep o sklicu kongresa ter sklep o njegovi sestavi. Tako bo na kongresu sodelovalo okrog 400 delegatk in delegatov, ki bodo odločali o manjših spremembah Statuta SDS in posodobljenem programu, ter izvolili predsednika, 18 članov Izvršilnega odbora ter petčlansko Nadzorno komisijo SDS. V luči predkongresnih aktivnosti ZLSD, ki je bil dne 2. 4. 2004 in na katerem se je stranka preimenovala v Socialne demokrate, je bila dne 22. 3. 2005 volilna konferenca območne organizacije Socialnih demokratov, ki obsega občine Grosuplje, Ivančno Gorico in Dobrepolje. Udeležba na konferenci je bila nad pričakovanji, saj je bilo prisotnih preko 30 % članov stranke. Glede na preteklost, ko je bila udeležba izjemno slaba, lahko ugotavljamo, da se interes za delovanje stranke in aktivno vključevanje v delo stranke med članstvom in simpatizerji povečuje. Problem pa je tudi v tem, da občinske organizacije ne razpolagajo s povsem ažuriranim stanjem članstva, zato so se vabila pošiljala po razpoložljivi evidenci. Mogoče je, da nekateri člani vabila sploh niso prejeli in tem velja iskreno opravičilo. Konference sta se udeležila tudi predstavnika vodstva stranke iz centrale, in sicer ga. Angelca Murko Ple-šec in Uroš Javševec. Poročilo o delovanju območne organizacije med dvema volilnima konferencama je podal predsednik Marjan Ahlin. Poudaril je, daje bilo težišče delovanja predvsem v: obravnavanju programov in stališč vodstva stranke ZLSD, aktivnostih pri državno zborovskih volitvah in aktivnostih pri lokalnih volitvah. Sicer pa delovanje območne organizacije v zadnjih dveh letih vsled raznih težav ni bilo zadovoljivo, zato je bilo težišče predvsem na delovanju občinskih odborov. Na kraju svojega poročila seje spomnil tudi na tov. Vinka Kobilico in na njegov nepogrešljivi prispevek pri delovanju tako območne kot občinske organizacije. V izčrpni razpravi, ki je sledila poročilu predsednika, je bil poudarek na tem, da stranka deluje v konkurenčnem boju z drugimi strankami na našem političnem prostoru in svoje interese lahko uveljavlja le v okviru občinskih svetov. Zato je zelo pomembno, da takoj začnemo, glede na to, da bodo volitve v prihodnjem letu, z vsemi predvolilnimi postopki in aktivnostmi. V okviru občinskih svetov je potrebno interese usklajevati z drugimi strankami, kar je velikokrat zelo naporno in potrebuje tudi veliko časa. Moč in vpliv stranke se tako lahko odraža le s številom svetnikov oz. poslancev, zato je nujno, da se širi baza članstva in simpatizerjev, s tem pa se avtomatsko povečuje tudi število strankinih volivcev. Vse to pa zahteva bistveno drugačen pristop v delovanju vodstev občinskih odborov stranke, kakor tudi območne organizacije. Potrebne so pomladitve in vključevanje mlajših članov, ki imajo nove ideje in dovolj energije za realizacijo programov in usmeritev stranke. Predvsem pa niso obremenjeni s preteklostjo in starimi zamerami. Po končani razpravi je bilo izvoljeno novo vodstvo območne organizacije Socialnih demokratov, in sicer: dr. Dušan Ivan Lavrič - predsednik, Zvonka Milojevič - tajnik, Luka Šeme, Bojan Zupančič, Marjan Ahlin, Tatjana Zaletel in Bogomir Sušič pa člani območne organizacije. Po izvolitvi novega odbora so bila obravnavana in tudi sprejeta programska izhodišča stranke za delovanje v naslednjem obdobju. Poudarki iz programa so predvsem sledeči: Stranka mora v bodoče na občinskem nivoju pokrivati vsa pomembnejša družbena področja delovanja, zato se je potrebno tudi ustrezno organizirati. Organizirano in načrtno pridobivati nove člane, predvsem pa delovati tako, da bo stranka pridobivala nove simpatizerje in imela s svojimi programi čim večjo podporo med volivci. Delovanje mora biti pregledno in konstruktivno na celotnem občinskem prostoru, zato je potrebno tudi organizirano in sistematično kadrovanje svojih članov in simpatizerjev za razne funkcije tako na občinskem kot državnem nivoju. Zagotoviti je tudi potrebno ustrezno predstavljanje delovanja stranke širši javnosti in jo tudi obveščati o svojih stališčih do posameznih problemov v občinskem prostoru, pa tudi širše. Zvonka Milojevič tajnik območne org. SD V okviru priprav na kongres je tako tudi Občinski odbor SDS sklical svojo konferenco. Po opravljenih formalnostih so sledila poročila predsednika 00 SDS Grosuplje in vodje Kluba svetnikov SDS Grosuplje Dušana Hočevarja, predsednika 00 SDM Grosuplje Mihaela Hočevarja ter predsednika Nadzorne komisije 00 SDS Grosuplje Ljubomi-ra Andrejaka. Dušan Hočevar se je osredotočil na delo Odbora v prvi tretjini letošnjega leta ter pohvalil predvsem strokovne in usklajene razprave svetnikov SDS pri sprejemanju Rebalansa in proračuna Občine Grosuplje za leto 2005 in Proračuna Občine Grosuplje za leto 2006. V nadaljevanju dela je konferenca obravnavala predlagane spremembe Statuta in programa SDS. Predsednik 00 SDS Grosuplje Dušan Hočevar je pojasnil, da so spremembe predvsem posledica dejstva, da je SDS sedaj v precej drugačni vlogi, kot je bila pred štirimi leti, ter se zavzel za potrditev predlaganih sprememb. Konferenca je izvolila tudi dodatne delegate, ki bodo na kongresu zastopali 00 SDS Grosuplje. Zbrane je nagovorila tudi podpredsednica SDS in poslanka v DZ RS Alenka Jeraj. Na kratko je predstavila najaktualnejše politične dogodke v prvi tretjini letošnjega leta, ko se SDS privaja na vlogo zmagovalne in najmočnejše stranke v državi. Posebej je poudarila, da SDS ne spi na lovorikah, ampak se spopada z izzivi, pred kate- re je bila postavljena s prevzemom najodgovornejše vloge v zakonodajni in izvršni veji oblasti. Ob koncu uradnega dela konference je Alenka Jeraj podelila pet bronastih in eno srebrno priznanje SDS za leto 2004. Sledilo je družabno srečanje. Janez Pintar im « »m§. gw§m »§m ibmim DARILO NOVOROJENCEM: OBČINA BO POSKRBELA ZA PLAČILO 25 % DOHODNINE Sklep o zagotovitvi sredstev za Izplačila denarnega darila občine staršem novorojencev ■ 29. redna seja OS Občine Grosuplje ■ 11. maja 2005 Z uveljavitvijo novega Zakona o dohodnini, ki je stopil v veljavo 1.1.2005, je obdavčen vsak dohodek fizične osebe, razen če je v zakonu določeno drugače. Davčna osnova v tem primeru je dosežen dohodek, akontacija dohodnine pa se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove. Prispevki za socialno varnost se od teh dohodkov ne plačujejo. 20. člen zakona določa izjeme, in sicer se dohodnine med drugim ne plačuje od pomoči in prejemkov, ki jih država in občine zagotavljajo socialno ogroženim v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo. Glede na navedeno so obdavčena tudi izplačila denarnega darila občine staršem novorojencev, saj nimajo narave socialne pomoči in se dodeljujejo vsem staršem novorojencev, ki ustrezajo pogojem občinskega Pravilnika o denarnem darilu občine staršem novorojencev, ne glede na njihov materialni položaj. Za leto 2005 je v proračunu načrtovano 3,5 mio sit, kar zadošča za neto izplačila staršem, ne pa tudi za pokrivanje akontacije dohodnine. V skladu s sklepom občinskega sveta je bila višina do letošnjega leta neobdavčenih izplačil denarnega darila občine staršem novorojencev 20.000 sit, s spremenjeno zakonodajo, pa je potrebno za enako višino neto izplačil staršem zagotoviti dodatna sredstva v skupni višini 1.2 mio sit oz. 6.667 sit več na posamezno izplačilo. Matjaž Trontelj (SLS) je v razpravi povedal, da je izredno razočaran nad ukrepom, ki gaje sprejel Državni zbor že v prejšnji sestavi kljub tako nizki slovenski demografski sliki. Predlagal je, da se v letu 2006 nameni za to področje iz občinskega proračuna nekaj več sredstev. Svetniki so predlog v predlagani višini nato podprli soglasno. Me Mlkllč RADENSKO POLJE... . ''"/*! C«! Radensko polje - veliki poletni zvonček, domačini mu pravijo tudi ključavnica. - foto Marjan Trobec \ xT< Zavod ^a prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosupljo. d o.o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po slarih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije /a vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Nnjdoto nas na Taborski cesti 3 v Gtosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 PREMIER V ZDRAVSTVENEM MOBILNOST PRIHODNOSTI V DOMU GROSUPUE UUBUANSKI URBANI REGIJI To naše malo barje oživlja kot sicer vsa narava. Ob velikih vodah je običajni sprehod precej omejen, zato so potrebni škornji. Po obronkih pa se da priti do zanimivih kotičkov. Pa tudi videti je že kar dosti lepega in značilnega rastlinja. Naj predstavim le značilno zvončnico, imenovano VELIKI POLETNI ZVONČEK ali KRONICA. Od nam poznanih zvončkov se razlikuje po precej višji rasti ter z množico cvetov. Seveda je trganje prepovedano, kot za vse značilno, redko rastlinje. Marjan Trobec ČISTILNA AKCIJA V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŽALNA Velika Loka, 23.4.2005: Tudi letos je Krajevna skupnost Žalna organizirala čistilno akcijo. S tem dejanjem že drugo leto zapored prebivalci vasi v skupnosti obeležimo dan Zemlje. Za čiščenje okolice je bilo letos lepo vreme. Čeprav je vsako gospodinjstvo dobilo vabilo na čistilno akcijo, je bila udeležba tudi letos podobna tisti iz lanskega leta - zelo nizka. Tako se je npr. v Veliki Loki zbralo okoli 15 ljudi, večina je bila otrok, v Žalni pa 12 udeležencev. Zanimivo je, da otroci z veseljem pospravljajo smeti, ki jih puščajo v okolici vasi drugi - največkrat prav odrasli ljudje. A tem, kot kaže, ni mar, kaj se dogaja z naravo okoli njih. Pobrali smo veliko smeti. Res pa je, da bi bilo treba organizirati obsežnejšo čistilno akcijo. V Veliki Loki je na področju starega odlagališča smeti še vedno veliko odpadkov. Ne gre le za stare odpadke, ampak ljudje ves čas puščajo tam nove smeti. Za naslednje leto bi si tako želeli, da bi se ljudje bolj zavedali narave okoli sebe, ki sama ne more počistiti plastenk in steklenic. Gre namreč za prihodnost nas vseh: za lepo okolje in čisto vodo. Kristina Zaje Direktor zdravstvenega doma Grosuplje Janez Mervič s predsednikom vlade Janezom Janšo. - foto Barbara Pance Grosuplje, 5. maja - Osebje zdravstvenega doma v Grosupljem je sprejelo visok državniški obisk. Na kontrolni pregled po prestani operaciji je prispel predsednik vlade Janez Janša. Pojasnil je, da se po operaciji dobro počuti, še boljše pa sedaj, ko mu je direktor Janez Mervič odstranil polovico šivov. Čeprav bi nemara kdo njegov obisk utegnil pripisati revolucionarni viziti prostorov zdravstvenega doma, temu ni bilo tako. Premier je z očmi pacienta kljub temu ošvrknil tesne prostorske razmere v grosupeljski hiši zdravja. »Kot sem že velikokrat dejal, menim, da naselje Grosuplje s širšo okolico, ki je vezana na ta zdravstveni dom, potrebuje precej večje kapacitete, boljšo opremo in seveda tudi več osebja. To je ena od prioritet in upam, da jo bo možno uresničiti v čim krajšem času. Občina ima dovolj sredstev, da se kapacitete dogradijo ali zgradi nov zdravstveni dom.« Kljub okrevanju po operativnem posegu pa Janez Janša ni opustil svojih nalog. Za Grosupeljske odmeve je pokomentiral tudi delovanje poslanske skupine in vladnega aparata. »Poslanci so v redu, čeprav imam z njimi relativno malo stikov. Bolj držim taktirko ministrski ekipi, s katero vsak dan sodelujem. Poslanci naše izdelke, s tem mislim predvsem na zakone in druge akte, ki jih predlagamo državnemu zboru, premeljejo, popravijo, sprejmejo, kdaj tudi zavrnejo. Mislim, da seje ekipa po začetnem lovljenju, ki je običajno za čas po volitvah, uigrala in da imamo solidno navezo, ki obeta zelo produktiven mandat in dobro delo v korist vsem.« Barbara Pance IMENOVANI V SVET OSNOVNE ŠOLE LOUISA ADAMIČA Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet javnega zavoda OS Louis Adamič Grosuplje ■ 29. redna seja OS Občine Grosuplje -11. maja 2005 V svet javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje pa se prav tako imenuje tri predstavnike ustanoviteljice Občine Grosuplje in sicer: Stanko Žvegla iz Podgorice pri Šmarju, Alojz Kastelic iz Šmarja-Sapa in Andrejka Grlic iz Grosupljega. Tudi ta svet so svetniki brez razprave podprli z 20 glasovi. Jože Miklič OB 22. APRILU... Ta dan, koje svetovno praznovanje DNEVA ZEMUE, se »s hvaležnostjo« posvečamo tudi ZEMUI. Največ je seveda čistilnih akcij, saj nam »odvržena svinjarija« kar naprej nažira živce. Škoda, da le ta dan! In mimogrede: Koje nekaj nas ta dan, oz. v imenu tega dne totalno očistila potok Grosupeljščico in vso okolico na obeh bregovih, mimo šolske ograje in stadiona, je že drugi dan ležalo na istem očiščenem prostoru zopet smeti za novo akcijo... Papirčki od slaščic, veliko ostankov embalaže od »malic« bližnjega velikega gradbišča, pa pločevink, pa cigaretnih škatlic, pa... DAN ZEMUE pa so mladi krajani Perovega, seveda pod mentorstvom dveh ali treh odraslih, praznovali poleg »čistilne« še drugače: Prepleskali so hišico avtobusnega postajališča. Lepo jih je bilo videti, ko so si ob koncu, za dokončne popravke, podajali čopiče za »piko na i«. Marjan Trobec Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je 17. 3. 2005 v Kulturnem domu Groblje v Domžalah organizirala 5. izmed 6 rednih srečanj predstavnikov občin in sodelavcev Regionalne razvojne agencije. Tematika tokratnega srečanja je bila mobilnost prihodnosti, ki se ukvarja z možnostmi izboljšanja stanja prometa v regiji predvsem s pomočjo razvoja javnega potniškega prometa. Srečanja se je udeležilo 53 predstavnikov občin, ministrstev, javnih prevoznikov, načrtovalcev razvoja prometa in nosilcev prostorskega razvoja, kar je pripomoglo h konstruktivni debati in soočenju različnih interesov na temo mobilnosti. Namen srečanja je bil pregled izvajanja projektov, ki jih ima Regionalna razvojna agencija zapisane v Regionalnem razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006, ter iskanje soglasja o tem, katere programe želimo uresničevati v Regionalnem razvojnem programu v prihajajočem obdobju 20-07-2013. Po pozdravnem nagovoru gospoda Juharta, predstavnika občine gostiteljice, so svoje poglede glede nadaljnjega razvoja prometa v regiji predstavili predstavniki Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije, župan občine Trzin, predstavnik Mestne občine Ljubljana, predstavnik Ljubljanskega potniškega prometa, predstavnik Kam Busa, predstavnica Urbanističnega inštituta in predstavnik oddelka za urbanizem občine Domžale. Individualnim predstavitvam je sledila tudi burna razprava, ki je še dodatno pokazala pomembnost reševanja problematike prometa v regiji. Ugotovljeno je bilo, daje stanje prometa v Ljubljanski urbani regiji slabo ter da se iz leta v leto slabša kljub nenehnemu izboljševanju in razvoju cestnega omrežja. Glavne razloge za slabšanje situacije v regiji so udeleženci videli predvsem v nenehnem povečevanju števila osebnih vozil, zaradi katerih je potovanje v regiji postalo zelo oteženo, kar pride še posebej do izraza v času prometnih konic. Javni prevoz potnikov, ki bi lahko znatno pripomogel k reševanju prometne problematike, pa se že leta ubada s finančnimi težavami, kar se kaže v zmanjšani kakovosti storitev, vse manjši frekventnosti in posledično vse večjem upadanju prepeljanih potnikov. Dodatno oviro predstavlja tudi to, da večina javnega prevoza v regiji in predvsem Ljubljani temelji na avtobusnih prevozih, ki pa so v veliki meri odvisni od količine in hitrosti ostalega prometa in zato je njihova konkurenčnost v času prometnih konic še dodatno zmanjšana. Prvi pomemben korak, ki bi ga po mnenju sodelujočih morali prevozniki v regiji narediti, je izboljšanje medsebojnega sodelovanja, s čimer bi olajšali uporabniku uporabo različnih prevoznih sredstev ter tako dvignili privlačnost javnih prevoznih sredstev. Najprej bi bilo potrebno na regionalnem nivoju uskladiti vozne rede vseh prevoznikov ter jih narediti razumljive in lahko dostopne uporabniku. Drugi pomemben korak za dvig privlačnosti javnih prevoznih sredstev je poenotenje vozovnic, kar bi uporabniku omogočalo nemoteno prestopanje med različnimi prevoznimi sredstvi do želene lokacije. Težavo za povezovanje prevoznikov predstavlja obstoječa zakonodaja in način financiranja njihove dejavnosti, zaradi česar so si prevozniki prisiljeni konkurirati. Predstavniki prevoznikov so na srečanju predvsem izrazili pričakovanje po aktivnejši politiki in jasno predstavljenih ciljih Ministrstva za promet, ki je prevzelo pristojnosti urejanja regionalnega prometa, vendar se je na tem področju v zadnjem obdobju malo spremenilo. Ugotovljeno je bilo tudi, da se v regiji pogreša enoten koncept razvoja prometa, ki bi s pomočjo primerjave različnih variant začrtal usmeritve razvoja cestnega prometa in javnega prevoza. Ta študija bi lahko tudi potrdila ali ovrgla koncept tramvaja, kot je bil predlagan v idejni študiji, ki jo je naročila Mestna občina Ljubljana. Razvoj tirnega potniškega prometa lahko regiji prinese občutne izboljšave prometne situacije, vendar se je potrebno investicije lotiti sistematično in najprej analitično ugotoviti dejanske potrebe in možnosti razvoja. Predstavniki Ministrstva za okolje, prostor in energijo so predlagali tudi, da se poleg prometne študije v regiji čim prej pristopi tudi k izdelavi regionalnih zasnov prostorskega razvoja, s katerimi bi lahko tudi prostorsko opredelili vse razvojne projekte v regiji. V času srečanja je bila med udeleženci izvedena tudi anketa o njihovih dnevnih prevozih na delo, ki je dala pričakovane, vendar zanimive podatke. Ugotovljeno je bilo, da kar 83 % anketiranih za vsakodnevne prevoze na delo uporablja osebno vozilo in le 17 % odstotkov se na delo vozi z vlakom oz. avtobusom. Ob primerjavi časov potovanja v službo in cene, ki jo za to plačujejo, smo med avtomobilisti ugotovili, da pridejo na delovno mesto v povprečno 22 minutah in za to pot porabijo 470 tolarjev, medtem ko bi z javnim prevoznim sredstvom na za isto pot porabili povprečno 45 minut in 437 tolarjev. V povprečju torej uporabniki osebnih vozil prihranijo dnevno 47 minut in morajo za to odšteti 66 tolarjev več, kot bi jih z uporabo javnih prevoznih sredstev. Čas, ki ga prihranijo za pot v službo, je bil tudi najpogostejši razlog, da so se uporabniki odločili za osebno vozilo, kot največjo pomanjkljivost avtomobila pa so navajali težave pri parkiranju. Večina uporabnikov osebnega vozila bi se bila pripravljena odpovedati le-temu, če bi bili javni prevozi hitrejši in bolj frekventni, prestopanje pa časovno in cenovno bolj ugodno. Udeleženci, ki se na delovno mesto vozijo z javnimi prevoznimi sredstvi niso temu prevoznemu sredstvu najbolj zvesti, saj se poleti radi odločajo za kolo, po potrebi pa uporabijo tudi avto. Za svojo pot potrebujejo v povprečju 55 minut in potrošijo za to 495 tolarjev, vendar je bilo število teh premajhno, da bi lahko pridobili verodostojne podatke. Posebej zanimive so bile tudi sklepne ugotovitve, pri katerih so skoraj vsi udeleženci označili čas kot najpomembnejši dejavnik pri izbiri prevoznega sredstva, na drugo tretje in četrto mesto so postavili ceno prevoza, varnost in udobje, najmanj pa je za udeležence pomembna zasebnost. Velika večina udeležencev vidi prihodnost javnega prometa v regiji v kombinaciji hitrih regionalnih železniških povezav, ki se dopolnjujejo z avtobusnimi prevozi. Menijo tudi, da bi bilo potrebno posodobiti vozni park in zagotoviti neodvisnost javnega prevoza od količine ostalega prometa. Srečanje se je zaključilo z ugotovitvami, da je mobilnost še zmeraj ena najpomembnejših tematik razvoja regije in ji je v prihodnje potrebno namenjati še več pozornosti. Vzpostaviti je potrebno komunikacijo z Ministrstvom za promet ter pričeti najprej z ukrepi, ki jih je sorazmerno lahko izvesti in prinašajo dokaj velike učinke. Predvsem je potrebno zagotoviti optimalnejše delovanje obstoječih prevozov ter jih z enotnimi voznimi redi in enotnimi vozovnicami povezati v celoto. Ustanoviti je potrebno telo, ki bo na regionalni ravni nadzorovalo delovanje celotnega sistema in bo zmožno pripravljati tudi nove investicije v razvoj javnega potniškega prometa v regiji. Matej Gojčič, RRA LUR k»» mm ■ baj i NEJASNA PREDSTAVA VAROVANJA RADENSKEGA POUA To, da naj bi območje bilo zaščiteno kot krajinski park, menim, da je poleg zaposlenim na občini ter zainteresiranim ali pa tudi pasivno (so)udeleženim krajanom več ali manj jasno vsem. Kakšna pa so pravila varovanja krajinskega parka, pa je večini ljudi v njegovi okolici, pa tudi na občini, še popolnoma nejasno. Jasno je tudi to. da se nekateri načrti iz nekoliko bolj oddaljenih desetletij niso in se tudi nikoli ne bodo uresničili. Med takimi načrti so bili gradnja vodnega predora proti Krki, ki je bil načrtovan menda že pred drugo svetovno vojno, pa tudi nekaj desetletij po njej se je o njem kar precej govorilo. Govorilo se je tudi o gradnji letališča na tem območju, pa nato o odprtju velikega kamnoloma oziroma pe-skokopa pod Jelovcem pri Predolah, povečanju železniških kapacitet za prevoz materiala iz peskokopa, in tudi gradnji asfaltne tovarne na območju nekdanje opekarne oziroma ribnika pod Boštanjem. O povečanju kapacitet (zdaj že propadlega) posestva Ljubljanskih mlekarn, o gradnji širokega odvodnega kanala, katerega brezine bi se menda dalo celo kositi s traktorskimi kosilnicami ter o pridelavi krompirja, ki bi bil skoraj tako debel kot buče za prašiče, pa se je celo razpravljalo na občinskem svetu oziroma skupščini občine pred slabima dvema desetletjema. Potem je prišel trenutek streznitve. Čez noč so se začele gospodarske, stanovanjske in upravne kapacitete (spet) koncentrirati v občinsko središče, načrti Radenskega polja pa so bili že prej v socialističnem prostorskem planu tako začrtani, da ste jih lahko brali tako ali drugače. Že kmalu po spremembi politike oziroma odnosa do »javnega interesa« na Radenskem polju, ki je hkrati sovpadal v čas osamosvojitve Slovenije, sem kot takratni predstavnik Krajevne skupnosti Mlačevo vedno bolj ugotavljal vse te neusklajenosti in sem jih želel s pomočjo strokovnih in političnih dejavnikov odpreti v javnih razpravah, a sem (smo) nanje dobili vedno bolj nejasne odgovore, ali pa so nam postregli celo s takšnimi odgovori, ki sploh niso niti približno ustrezali dejanskemu stanju. Potem je bil na začetku po devetdesetih letih narejen tudi promocijski film TV Slovenija (v katerem je bilo prav tako nekaj butastih slik in trditev), bilo pa je objavljeno tudi nekaj različnih prispevkov v različnih medijih. Prav posebno pa se po mojem mnenju niti gospodarske niti ekološke, še manj pa naravovarstvene zadeve, za samo Radensko polje niso spremenile. Vendar pojdimo lepo po vrsti! KNJIGA LEPOTE IN ZANIMIVOSTI GROSUPUEGA IN OKOLICE Sredi leta 1994 se mi je ob pobudi predsednika Krajevne skupnosti Grosuplje Franca Braneta Žitnika, da izda turistični vodnik za območje bodoče občine Grosuplje, ponudila priložnost sodelovanja s priznanimi strokovnjaki, živečimi v občini Grosuplje: prof. Jakobom Mullerjem, dr. Borisom Kuharjem in prof. Stanetom Pet-eriinom. Na enem izmed predhodnih sestankov smo se skupaj dogovorili, da si (bodočo) občino Grosuplje »razdelimo« teritorialno glede na svoje predhodno delo in poznavanje krajevne zgodovine, geografije, kartografije, etnologije, jezikoslovja, biologije in narave nasploh. Za območje Radenskega polja je bil še posebej na ta sestanek povabljen biolog in strokovnjak na področju varovanja narave prof. Stane Peterlin, sam pa sem o bližnjem kraškem polju v to knjižico napisal naslednje: OB KRAŠKEM POUU Posebnost tega območja je kraško polje, ki se začne že pod Malim Mlačevim in konča pod Malo Račno. Skozi stoletja so se ljudje na njem in ob njem marsikaj naučili. Predel od Malega Mlačevega do Pirke (ledinsko ime ob samotni hiši, ki spada pod vas Predote) ima stotero ledinskih imen, ali bolje rečeno: skoraj vsaka parcela ima svoje ime. V načrtih in natančnejših zemljevidih ter v različnih leksikonih najdemo na tem mestu vpisano Radensko polje. Poimenovanje med ljudmi pa ni bilo nikoli takšno. Ime Radensko polje ustreza le območju, kije last Radenča-nov in Predolcev. Zgornji del od Malega Mlačevega do katastrske meje med občinama Slivnica in Račna ima le ledinska imena, kot so na pri-J mer: Pri malnu, Bubnovka, Ob bre- \ gu. Pod Gradiščem. Prkos, Kankre-tova ježa, Koti, Tinčetov rep, Retice, Zabrad, Mihovka. Srednce, Panšca, Log Podključ, Klošter. Raven, Vov-kovka, Uljevca, Glince. Vičevo močilo. Pirka. Novljanove jame. Kastev-čeve jame in še veliko dnjgih. (V nadaljevanju teksta boste zato imeli lo-\ čeno zapisano ime Radensko polje, kadar gre za radensko območje, in Mlačevsko-Radensko polje, kadar \ gre za širše območje, ki ima sorodne poplavne in kraške značilnosti.) Posebej zanimivo je bilo tukajšnje spravilo sena. Običajno so kosili le enkrat na leto. saj travnikov ni- so gnojili in zato tudi otava ni zrasla. Včasih so jo pokosili le na nekaterih boljših površinah za sveži priboljšek živini, če ni bilo slane v pozni jeseni. S hlevskim gnojem in le redkokje z gnojevko pa so bili pognojeni predeli, do katerih vsakoletna visoka voda ni mogla priti. Večkrat se je zgodilo, da je košnjo, ki so jo začeli šele po kresu ali celo po žetvi pšenice, zmotilo deževje. Takrat so imeli tri dni na voljo, da so pospravili pokošeno travo na nižje ležečih parcelah. Če je nepretrgoma deževalo, je bilo nevarno, da bi jo odneslo proti požiralnikom. V Reticah in drugih jamah je deževje napolnilo struge spomladi in jeseni. Pozno spomladansko deževje je poskrbelo, da so se otroci v teh jamah kopali. Včasih se je to zgodilo kar sredi poletja, po veliki maši pa skoraj praviloma. V nekaterih jamah, ki so bile na dnu dovolj zaglinjene. je voda ostala več tednov. Do male maše je bilo dovoljeno namočiti se v vodi, kije bila v zalivčkih topla, v globljih strugah pa nekoliko nevarnejša. Stari ljudje so pravili (pa tudi sam pomnim nekaj primerov), da se je nekaj pregretih kopalcev utopilo, nekaj pa so jih zadnji hip rešili. Ob različnih družbenih in tehnoloških spremembah je že v prejšnjem stoletju prišlo do regulacij Radenskega polja; začele so se leta 1898. (Naknadno sem ugotovil, da so se prva dela v samih Zatočnih jamah začela že leta 1987 pod vodstvom znanega raziskovalca češkega rodu velikega/meril je 205 cm/žolnirja-ge-ometra, jamskega raziskovalca in speleologa Viljema Putika - kije vodil tudi osuševalna dela v Lučah. Nato ga je zamenjal Jan Hrasky. Letnica 1898 pa je samo ena od letnic, kije izpisana na enem izmed zunanjih betonsko-kamnitih oblog ob požiralniku. Takrat so prvič namestili železne grablje za preprečevanje vdora vejevja v požiralnike. - op. J.M.) Pozneje so še večkrat poskušali z različnimi meritvami in načrti, vendar niso bili le-ti nikoli uresničeni. Leta 1933 so bile velike poplave, a bi jih poplave iz let 1979 in 1993 skoraj dosegle. Na vodne razmere od bivšega boštanjskega mlina pri Malem Mlačevem pa do Male Račne so vplivale hidromelioracije od Št. Jurija, za Brezjem, med Slivnico in Ponovo vasjo, v Grosupljem in v njegovi neposredni okolici, južno do Velikega Mlačevega in v dolini od Jerove vasi, pod Staro vasjo do poliških hribov. Površina hidromelioracij presega trikratno površino tega kraškega polja. (Razmere so se nekoliko glede tega v zadnjih dveh desetletjih spremenile, saj so se jarki na teh območjih precej zarasli, pa tudi pretočnost v Grosupljem se je na nekaterih mestih zaradi napačno zgrajenega mostu in neočiščene in zasute struge precej zmanjšala. - op. J.M.) Če le malo več kot en dan močno dežuje, voda že napolni suhe struge. Po treh dneh takega dežja pa začnejo groziti poplave. vprašanj se resno sprašujem o smiselnosti kakršnekoli zaščite, čeprav bi z družbenimi instrumenti, kijih imamo na voljo, do administrativne zaščite lahko prišlo v zelo kratkem času. Dolgoročno pa bi tak ukrep pomenil nadaljnje propadanje naravnih lepot, gospodarsko slabljenje kmečkega prebivalstva in izseljevanje. Temu bi sledilo divje zaraščanje travnikov in strug, kjer bi se v naravnih lagunah nabirala ..brezbrižna civilizacijska nečimrnost". Posledic pa ne bi čutili le prebivalci okoliških vasi ob Mlačevsko-Radenskem polju, ampak tudi v Lučah in posredno v Žalni, saj je dokazano, da je voda med seboj arteško povezana. Nadalje bi spremembe vplivale tudi na poslabšanje ekološkega ravnotežja v zgornjem toku Krške doline. V knjigo je v svoje diapozitive v glavnem prispeval priznani fotograf Janez Kle-menčič, predgovor je napisala Jožica Narat, uredila pa jo je Sandi Zalar. Knjiga je izšla ob slovenskem kulturnem prazniku leta 1995 in jo je takratni župan Rudolf Rome predstavil kot prvo knjigo, ki je izšla v novi občini Grosuplje. Na vojaški karti iz leta 1943 sem samo v Grosupeljski kotlini naštel 29 različnih jezov za mline in žage. ki so neposredno vplivali na dotok vode proti Mlačevsko-Radenskem polju. Danes je ohranjenih le nekaj manjših pregrad, ki na vodni režim ne morejo bistveno vplivati. Že zelo preprost izračun bi pokazal, koliko so v resnici ti jezovi vplivali na upočasnitev pretoka. K temu je treba dodati še dolžino kanalov, ki so se zvijali po dolinah, in rastlinje, kije tudi zadrževalo pretok. Zgornji del med Koti, Zabradom, Sredncam, Gradiščem in ribnikom, kije bil že v Dolgoročnem družbenem planu označen kot del krajinskega parka, so pred nekaj leti hidro- in agromeliorirali. Danes namesto velikih poletnih zvončkov in drugih avtohtonih rastlin raste goščavje. bodeča neža in osat. (Ljubljanske mlekarne so v času pisanja tega prispevka še vedno neposredno ob požiralnikih na Kotih in Sredncah vozile višek gnojevke - op. J.M.) V zadnjih desetletjih se je spremenil tudi lastniški odnos do tega prostora. Arondacije v šestdesetih letih so okoliške kmete razlastninile. Po začetnih evfori-jah je družbeno posestvo pokosilo le nekaj višje ležečih travnikov, ki so jih močno pognojili z umetnim gnojem in z veliko gnojevke. Travo med strugami in retjami pa so od takrat naprej kosili nekateri bivši lastniki - polkmetje, predvsem popoldne po službi; seveda so za to plačevali družbenemu posestvu redno letno najemnino. (To stanje se je po zakonu o denacionalizaciji nekoliko spremenilo. Poznam pa kar nekaj nekdanjih lastnikov, ki niso vložili denacionalizacijskih zahtevkov predvsem zato, ker so bili le-ti preveč komplicirani in predragi, močno pa so jih ovirali tudi birokrati. - op. J.M.) Približno od sredine šestdesetih let je voda tudi vedno bolj onesnažena. Kanalizacijske in razne druge odplake so začele naplavljati gosto in umazano smetano po površini, na robovih pa so se pojavljali plavajoči civilizacijski ostanki moderne dobe - nekaj k temu prispevamo tudi okoliški prebivalci. Nekatere rešitve z odvozom in odlaganjem trdih odpadkov bodo nedvomno z leti prispevale k zmanjšanju onesnaženosti tega območja. Ostaja pa še vedno nerešeno vprašanje vaških odpadnih voda in nekaterih drugih večjih onesnaževalcev. Zadnji načrti regulacij so bili narejeni na Vodni skupnosti Ljubljanica-Sava v začetku osemdesetih let. (Eden izmed •■podpisnikov« tega projekta je bil Štefan Horvat, ki seje pozneje politično ukvarjal z »zelenimi«, ki so imeli v svojih usmeritvah diametralno nasprotne ideje. - op. J.M.) Predvidevali so povezavo glavnih požiralnikov s širokim odprtim jarkom, ki bi ga bilo mogoče strojno obdelovati. Drago Meze pa v Geografskem zborniku že leta 1980 ugotavlja: ..Zaradi razmeroma enostavne izvedbe je ta projekt najcenejši in najhitreje izvedljiv, ima pa velike pomanjkljivosti, ki so danes, dvajset let po začetih delih, čedalje očitnejše. Zmogljivost odvodnikovje dimenzionirana le na 2- do 5-letne vode, medtem ko je pri vseh drugih variantah preračunana na 20-letne vode... Presežek visoke pritočne vode nad odtočno (36 m3/sek) se zato razliva po Radenskem polju, ki je ostalo po izvršeni regulaciji na Grosupeljskem polju popolnoma nenaravno; poplavna voda, ki se je pred regulacijo razlila po Grosupeljskem polju, pride sedaj vsa v kratkem času na Radensko polje, zato je narast vode znatno hitrejši in intenzivnejši." Neusklajenost navedenih načrtov je zelo očitna, zato menim, da bo za uresničitev ideje o zaščiti območja treba najprej rešiti vprašanje naglega dotoka vode iz zgornjega dela Grosupeljske kotline, urediti lastništvo in popraviti storjene napake pri njem ter ekološko sanirati pomembnejše onesnaževalce. Brez rešitve teh ZLOŽENKE 1996 Ze v naslednjem letu sem po naročilu Občine Grosuplje izdelal deset zloženk s pregledno turistično karto, kjer sem za območje Radenskega polja med drugim zapisal naslednje (Besedilo iz zloženk so nato, brez mojega soglasja ali pa vsaj navedbo vira, dobesedno prepisali na predstavitveno internetno stran Občine Grosuplje, ki si jo lahko ogledate še vedno na naslovu www.grosuplje.si): ZNAČILNOSTI RADENSKEGA POUA Skoraj vse vode iz Grosupeljske kotline pritečejo na Radensko polje in poniknejo v požiralnikih na zasutem tektonskem prelomu, ki se pokaže pod boštanjskim gričem in je izrazitejši proti Zatočnim jamam. Vode se odtečejo pod Ilovo goro proti Krki. Ob visokih vodah se jim pridružita še Zelenka, ki izvira pod Predolami, in Šica, ki pride na dan pod Malo Račno kot podaljšek Rašice. Voda običajno spomladi in jeseni zalije struge in nižje ležeče travnike. Temu pa so se ljudje skozi stoletja privadili - moti jih le visoka voda, kadar vdre v naselja. K povodju Radenskega polja spada tudi Radenščica v Luški dolini z jamo, kjer so se ljudje nekoč skrivali pred Turki. Značilnost tega polja so vlažne mokrine, pa tudi sušna območja na nekoliko privzdignjenih tleh. Polje pokaže idiličen obraz, ko se razcvetijo značilne rože, ali groteskno podobo, ko je ujeto v zimski led. Tu gnezdijo številne ptice pevke in selivke. V Dobravki in Šici ter v boštanjskem ribniku pa je tudi precej rib. V neposredni okolici si lahko ogledate zanimivo kulturno dediščino: cerkev sv. Martina in Boštanjski grad, Gradišče, Zavrh in cerkev na Sp.Slivnici, arheološko najdišče Limberk, Stari grad, kapelo Žalostne matere božje v Čušperku, kapelo sv. Marjete v Veliki Račni, Ilovo goro s kraškimi jamami in brezni, idiličnimi gozdovi in nekaj ohranjene ljudske arhitekture po vaseh. RADENSKO POUE DANES V zadnjih desetih letih se je nato zgodilo še nekaj drugih pomembnih bolj ali manj nepovezanih (čeprav večkrat zelo logičnih) dogodkov. Če posredno štejemo (nenačrtovano!) izboljšanje ekološke slike na samem območju Boštanja zaradi propada nekdanjega posestva Ljubljanskih mlekarn, pa moram med drugim spomniti tudi na izredno velike gradnje tako industrijskih kot stanovanjskih objektov v samem naselju Grosuplje. Med tem časom se je spremenilo tudi lastništvo kompleksa nekdanjega posestva, ki sta ga v glavnem prevzela moja sovaščana Franc Krampelj in Lado Kastelec. Osebno menim, da dobro skrbita za napredek kompleksa. Ostaja pa nedorečena še cela vrsta drugih zadev na samem Radenskem polju, ki se mi zdi, da bi jih morali doreči predvsem na občinski ravni, nekaj pa tudi na državni, in če bodo kdaj uspešno organizirane prave regije, tudi na regionalni ravni, saj se ekološki in še nekateri drugi vplivi tega območja izrazito povezujejo v regionalne okvire. Že v prejšnjem mandatu je bil ustanovljen tudi projektni svet, ki so ga predlagali nekateri domačini, a v njem ni bilo niti strokovnjaka Staneta Peterlina. Na moje urgiranje pri nekaterih tedanjih občinskih svetnikih so priznanega profesorja biologije in starosto naravovarstvenikov vendarle imenovali v projektni svet, a sem pozneje ugotovil, da ta projektni svet od imenovanja naprej ni bil sklican nikoli - pa tudi razrešen ni bil nikoli, razen če menijo, da se lahko takšno delo konča s pretekom mandata. Osebno menim, da morajo takšni projekti potekati na daljši rok in jih praviloma politični mandati ne bi smeli utesnjevati ali celo krniti, zato tudi vodstva takih projektov ne morejo usihati s političnimi mandati, temveč jih je treba le dopolnjevati po potrebah. Na občini imajo izdelan tudi projekt CRPOV (Celovit razvoj podeželja in obnova vasi), ki je bil 15. maja 20-02 občinskim svetnikom zelo skopo predstavljen. Na posebni vprašanji občinskih svetnikov Boža Predaliča in Franca Štiberni-ka, da naj se svet- OF8 nikom študija nekoliko podrobneje predstavi, pa je avtor projekta Iztok Habjanič izjavil, da je študija avtorsko zaščitena. Kakorkoli že, menim pa, da Iztok Habjanič ni opravil bistvenega dela v tej študiji, saj se nanjo sploh ni pripravil. To izjavo lahko potrdijo tudi vsi tisti, ki smo se sprehajali z njim po vaseh ob Radenskem polju, po samem Radenskem polju pa sploh nismo šli. Samo sprehajanje pa je bilo bolj namenjeno njegovemu promoviranju feng-šuja iz azijatskega kulturnega okolja, kot spoznavanju ljudi, krajev in Radenskega polja ter morebitnemu razvoju in aktivnemu delu na področju varovanja. Temu primerno je bil narejen tudi projekt, katerega po mojem mnenju ne gre jemati popolnoma resno. Denarja kaj prida za ta projekt nato v preteklih dveh letih ni bilo namenjenega, z vstopom Slovenije v EU pa je projekt skupaj z ostalimi usahnil. Omeniti moram tudi, da je pred približno dvema letoma Biološki inštitut Jovana Hadžija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti povabil lastnike, naj pristopijo k projektu LIFE - NARAVA, a je bil projekt (ponovno) katastrofalno (nepripravljen, zato je tudi že na samem začetku propadel, saj ga niso uspeli niti prijaviti. Nadalje ugotavljam, da zaenkrat javnosti niso znane niti strokovne podlage za območje Radenskega polja, še manj določeni .coningi' posameznih ukrepov, občina pa zaradi tega nima sprejetega niti odloka ali kakšnega drugega ustreznega ukrepa o zaščiti, razen za neposredno območje Zatočnih jam. (NE)PRISOTNI NA SESTANKU 3. MAJA 2005 Žal, meje sestanek 3. maja 2005 na občini ponovno močno razočaral. Denarja je menda le za postavitev nekaj informativnih in usmerjevalnih tabel, pa še ta je menda »skrit« v nekih nejasnih proračunskih postavkah. Sestanka so se poleg občinskih strokovnih in upravnih delavcev Jelke Kogov-škove, Mojce Lovšinove in Martine Cingerletovi udeležili še dve predstavnici z Zavoda RS za varstvo narave (ga. Juran in ga. Šolar), starosta naravovarstvenikov Stane Peterlin, dr. Alexis Zrimec iz privatnega Inštituta za fizikalno biologijo, ga. Olga Gruden kot predstavnica Turističnega društva Kopanj, Alojz Verbajs kot predsednik Krajevne skupnosti Račna (hkrati tudi občinski svetnik), Uroš Perme kot koordinator projekta Sožitje med mestom in podeželjem za občino Grosuplje ter Josip Pintar kot vodja projekta Sožitje med mestom in podeželjem za občine Grosuplje, Ig, Ljubljana in Škofljica. Na sestanku sta bila prisotna tudi dva predstavnika Konjeniškega kluba Grosuplje, ki nista bila navedena v seznamu vabljenih. Vabljenih iz Krajevne skupnosti Mlačevo in Turističnega društva Boštanj na sestanku ni bilo, čeprav je bilo v uvodni obrazložitvi pojasnjeno, da gre za »trenutno najzanimivejša in prioritetna projekta ureditve poti okoli boštanjskega hriba in usmerjevalnih tabel za naravno in kulturno dediščino na polju oziroma v njego- vi neposredni bližini« - torej na območju, kjer ti dve organizaciji pretežno delujeta. Udeležbo na sestanku je (menda zaradi službene zadržanosti) opravičil tudi grosupeljski župan Janez Lesjak. NATURA 2000 Na tem sestanku 3. maja 2005 pa sem slučajno izvedel, daje območje Radenskega polja vendarle vključeno v evropski projekt Natura 2000, ki zajema 1/4 slovenskega ozemlja oziroma celo 36 % ozemlja Slovenije, ki se ga neposredno ali posredno dotika. O nameri razglasitve tega projekta sem se seznanil že pred vstopom Slovenje v Evropsko unijo, vendar pa je način obveščanja na občinski ravni za Občino Grosuplje popolnoma zatajil, pa ne po moji zaslugi oziroma Grosupeljskih odmevov. Na eni izmed sej občinskega sveta je bilo sicer med vrsticami medlo rečeno, da so vendarle uspeli nekatera območja IZLOČITI iz varovalnih območij, ki jih je predvideval projekt Natura 2000. Kaj je bilo mišljeno s tem, ni bilo pojasnjeno. Ob tem lahko zapišem, da smo se po e-pošti in osebno kar nekaj časa pogovarjali, kako bi v več nadaljevanjih predstavili prizadevanja in delo na predvideni strategiji prostorskega razvoja občine Grosuplje, ki ga bo morala pripraviti v naslednjih dveh letih, a z občine ni bilo nikoli nobenega pravega sogovornika. Še več! Ko so decembra spet pozvali ljudi, naj prijavijo nove pozidave, sem prav zato izpostavil eno od nekoli-ko obširnejših vprašanj kar v Grosupeljskih odmevih (decembrska številki lansko leto na strani 22 po naslovom Vprašanja poselitve na celotnem območju z vidika sprejetega prostorskega plana, vzporednic z novo prostorsko strategijo Slovenije in nekatera razvojna vprašanja). Tudi na to izpostavljeno vprašanje ni bilo nobenega odgovora. Varovanja naravne dediščine pa je bilo predvideno kot eno izmed naslednjih tematskih področij, ki ga prav tako zajema strategija prostorskega razvoja. Ko sem nato naknadno brskal po internetu, sem ugotovil na straneh občine Brezovica naslednjo uredbo, ki bi bila zanimiva tudi za naše občane/lastnike kmetijskih zemljišč na Radenskem polju »A/a podlagi 5.. 7. 29. in 126. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02-ZDU-l m 58/02-ZMR-l) izdaja Vlada Republike Slovenije UREDBO o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004.« Nato imate navedenih cel šop različnih členov. V enem izmed njih pa piše: -Plačila za ukrep iz prejšnjega odstavka tega člena te uredbe lahko uveljavljajo upravičenci, katerih parcele se nahajajo na naslednjih ekološko pomembnih območjih:...« Med drugimi zavarovanimi območji je našteto tudi Radensko polje. V tej isti uredbi pa so tudi nekateri drugi kraji (ledin-ska imena) v občini Grosuplje, vendar predlagam, da si lastniki sami na občini ali pri kmetijski pospeševalni službi poiščejo ustrezne podatke in obrazce za morebitne vloge. S podrobnejšim pregledom projekta Natura 2000 lahko v njem najdete kar nekaj zanimivih trditev, katere bi bilo zelo dobro, da jih slej ali prej na občini in pristojnih institucijah tudi pojasnijo. Pravijo pa takole: Dodelitev statusa območja Natura 2000je razvojni ukrep, ki sam po sebi nima negativnih učinkov, oz. je njegova uvedba že odziv na negativne razsežnosti gospodarskega razvoja. »Trajnostni prehod v Sloveniji zahteva predvsem izogibanje gospodarskim odločitvam, ki svojo zanimivost gradijo na podcenjenem ali poceni okoljskem ali socialnem kapitalu« (SGRS, str. 29). Nadalje pravi: Naravna bogastva so večnamenska in večuporabna: s stališča Zakona o ohranjanju narave je zlasti koristno ločiti komercialno od nekomercialne rabe. Dodeljevanje statusa varovanih območij zagotavlja, da lahko o konkretnem načinu izrabe odločajo vsi potencialni uporabniki posameznih funkcij teh bogastev, tako komercialni kot nekomercialni. Izven zavarovanih območij in območij Natura 2000 se namreč o uporabi ekonomskih bogastev prednostno odloča večinoma le s primerjavo komercialnih ali le v okviru denarno izraženih alternativ. Država v skladu z veljavnim sistemom razvojnega načrtovanja razvojno intervenira samo indikativno, kar pomeni, da v programih in proračunih na podlagi sprejetih predpisov najavi svoje cilje in inštrumente, s čimer omogoča adaptacijo vseh, kijih to zanima. Takšen pristop je nujen predpogoj za vzpostavljanje razvojnih partnerstev in se uveljavlja tudi v območjih Natura 2000. Zato nas pri razvojnih ukrepih zanima izraba pozitivnih učinkov, negativni učinki pa so pretežno le v težavnosti prilagajanja novostim. Če pa bi pri nekem ukrepu res prevladali negativni ekonomski učinki, potem tega ukrepa niti ne bi mogli obravnavati kot razvojnega - potem bi bil problematičen sam inštrument območja Natura 2000 in bi bili njegovi medsektorski in lokalni strukturni razvojni učinki irelevantni. Zaradi svoje indikativne razvojne vloge, država ne more, niti ne želi določati razvojnih preferenc samoupravnih lokalnih skupnosti, ker so le-ti stvar notranjih odnosov in razmerij; država načeloma in razen vzelo problematičnih razmerah ne more posameznim samoupravnim lokalnim skupnostim, socialnim skupinam ali posameznim gospodarskim sektorjem garantirati njihovega napredka. Vsak razvoj, tudi ekonomski, je zgolj nagrada za uspešno in učinkovito izrabo razvojnih priložnosti. Naloga države pri tem zato je, da usposablja razvojne partnerje za prepoznavanje razvojnih priložnosti, jim pomaga pri adaptaciji za izkoriščanje priložnosti ter varuje enakost razvojnih možnosti. »Proces oblikovanja razvojnega so glasja je moč podpreti predvsem z vključevanjem čim širšega kroga družbenih dejavnikov v upravljavske procese, zlasti pri oblikovanju razvojnih ciljev in vrednotenju njihovega doseganja ter s poudarjanjem odgovornosti za lasten položaj in razvoj« (SGRS, str. 16). In nato še: Naravovarstveno vrednejša območja so praviloma manj primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, zato so tamkajšnji kmetje upravičeni do podpore za ohranjanje tradicionalnega načina kmetovanja, kije ključnega pomena za ohranitev biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. Podpora se zagotavlja za vzdrževanje obstoječega stanja skladno z varstvenimi cilji oziroma varstvenimi usmeritvami območja s statusom varovanega območja in v primeru zavarovanih območij, skladno z varstvenimi režimi teh območij. Primeroma, če se je (ali bo) prosilcu zmanjšal pričakovani prihodek, npr. zmanjšanje števila košenj (prva košnja po cvetenju večine trav in po končanem gnezdenju, prepoved izravnav...), za vzdrževanje tradicionalne krajinske podobe, npr. obnova senožetnih sadovnjakov, živih meja, drevesne in grmovne zarasti, tradicionalna raba zemljišč v zavarovanih območjih (košnja senožeti, strmih in grbinastih travnikov, vzdrževanje stelj-nikov, oskrba planj, vzdrževanje poti do planin v visokogorju...), za podporo ob pre- potencialni SPA (Direktiva o pticah) Predlogi potencialnih območij Natura 2000 hodu na biološki način kmetovanja. Nadalje v poglavju o mednarodnih spodbujevalnih mehanizmih govori tudi o direktivi o habitatih EU obveznosti držav, ki zahtevajo sredstva za naslednje dejavnosti (kapitalski in upravljavski stroški): odkup/najem zemljišč, infrastruktura - vključno z gradnjami, potmi, stroji, upravljanjem obiskovalcev, priprava uprav Ijavskih načrtov, v sodelovanju z deležniki, izvajanje upravljanja obnova habrta-tov, upravljavski režimi, plačila lastnikom, morebitno zavarovanje območja m nadzor, monrtoring. ekosistemsko razsikovanje v podporo upravljanju ter promocija in informiranje. SOODVISNOST ZELENE IN SIVE INFRASTRUKTURE TER NAČRT UKREPOV Pri tem pa je po mojem mnenju še posebej treba omeniti področje »zelene in sive infrastrukture«, o kateri Natura 2000 pravi, da je Zelena infrastruktura predpogoj načrtovanja sive infrastrukture, ki sicer ni neposredno namenjena upravljanju biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot a povečujejo zanimanje zanjo in s tem pomembno zvišujejo njeno ekonomsko vrednost Gre npr. za: (i) gradnjo in vzdrževanje poti, (ii) ureditev piknik prostorov, (iii) informacijske centre, (iv) prenočišča, (v) po-čivalšča in sanitarije, (vi) zbiranje odpadkov, (vii) infrastrukturo za zmanjševanje vplivov (npr. ovire, urejena parkirišča in pešpoti, ureditev javnega prevoza zaradi omejevanja prometa ipd.), (viii) tehnike upravljanja obiska (monrtoring vplivov m ukrepi za preprečevanje oz. odpravljanje neželenih posledic), (ix) vodenje obiskovalcev po naravnih in kulturnih znamenitostih in druge interpretacijske tehnike. KAKO DO CILJEV? V projektu Natura 2000 piše: Zaradi velike raznolikosti lokalnih razmer in režimov upravljanja biotske raznovrstnosti (varovana območja, zavarovana območja, sektorski načrti, pogodbeno varstvo Načrt ukrepov bo identificiral glav ne prepreke za izrabo razvojnih priložnosti v območjih Natura 2000 in opredelil prednostne ukrepe za izboljšanje zelene razvojne infrastrukture teh območij. Zaporedna povezava načrtovanja zelene in sive infrastrukture zagotavlja: - identifikacijo potreb ljudi in narave, - mehanizem uravnoteženih okoljskih in ekonomskih dejavnikov, - okvir za integracijo naravnih virov m razvojne dejavnosti v celovit ekosistem-ski pristop, - umeščanje "zelenega prostora" in razvoja tja, kjer to prostor dopušča, - identifikacijo vitalnih ekoloških območij m povezav pred vstopanjem razvoja, identifikacijo možnosti za obnovo m okrepitev naravno delujočih sistemov v urbanih območjih, - široko, skupno vizijo za prihodnost in oblikovanje sistema, ki je kot celota več. kot je vsota posameznih delov, ■ skupnostim in razvojnim sektorjem predvidljivost in varnost, - skladno načrtovano ohranjanje in razvoj, ki ne bosta v nasprotju drug z drugim. Zaradi velike raznolikosti lokalnih razmer m režimov upravljanja biotske raznovrstnosti (varovana območja, zavarovana območja, sektorski načrti, pogodbeno varstvo ali skrbništvo, načrti upravljanja za posamezna območja) bi bilo nemogoče 'od zgoraj navzdol' vsaki samoupravni lokalni skupnosti določati najbolj konstruktivne naravovarstvene ukrepe, možno pa je opredeliti vsaj najmanjši okvir za presojo potencialnih koristi in stroškov naravovarstvenih ukrepov. Ta vključuje pregled implementacijskih uspehov in težav najuspešnejših evropskih držav pri ekonomski izrabi biotske raznovrstnosti na področju narava varstva, urejanja krajine, sociodemografske in socialnoekonomske indikatorje, regionalne politike, dosežke pri razvoju podeželja, prostorskega razvoja, kmetijstva in turizma, ohranjanja kulturne dediščine m avtohtonih ekonomskih dejav nosti... ZA KONEC Na občini pa se, žal, v zvezi z Radenskim poljem še vedno pojavljajo začetni-ška vprašanja, kot na primer: - Kje smo z ustanovitvijo krajinskega parka Radensko polje? - Kdo naj bi bil ustanovitelj parka? - Kaj to pomeni v materialnem in finančnem pogledu? - Kaj pomeni za lastnike zemljišč)? - Kakšne so obveznosti občine ali države (morebitna izplačila odškodnin oziroma odkupi zemljišč? Kljub tem vprašanjem pa ugotavljam, da na občini že imajo poleg (propadle ga) projekta CRPOV med drugim tudi nekaj drugih načrtov in študij, v glavnem diplomskih nalog nekdanjih grosupeljskih študentov. Menim, da bi se iz vseh teh podlag dalo izluščiti nekaj uporabnih zadev. Vendar je treba vse te podlage, ugotovitve m druge pobude, ki jih bodo vnašali različni (so)udeleženci s krajani vred skrbno sproti (pretehtati, jih zarisovati in zapisovati v usklajeno zastav Ijen izvedbeni načrt (na sestanku sem ga poimenoval s »plahto«) ali pa vsaj v načrt ukrepov, nad katerim BO MORALA BDETI OBČINA OZIROMA OD NJE (S KONCESIJO?) POOBLAŠČEN AKTIVEN JAVNI ORGAN ALI USTANOVA, KI SE BO STROKOVNO IN UPRAVNO SPOZNALA) NA ŠIROKO PALETO RAZLIČNIH INTERESOV. Njegovo (njeno) delo pa bo vseskozi pod javnim nadzorom oziroma monitoringom. Prav zaradi tega se mi zdi, da je zdaj že prišel čas, ko bi morali celoviteje pristopiti k projektu, ali pa bodo zadeve spet stekle mimo občine in mimo občanov - predvsem v škodo vseh. Za postavitev nekaj informativnih oziroma usmerjevalnih tabel potem ne bo treba sklicevati kakšnih posebnih velikih sestankov, na katerih se bomo vedno znova (pa tudi vedno z novimi ljudmi) spraševali, kako naprej, saj bodo tisti, ki bodo prevzemali določene komercialne ali nekomercialne naloge, točno vedeli, na koga se morajo obrniti ter kaj in po kakšnih kriterijih bodo morali to početi. Za voden, usklajen in javen način dela gre! Jože Mikllč NRTURR 2000 zo območje občine Grosuplje: Bodensko polje, Zotočne jame, Zupanovo jomo, Bicje potencialni SCI (Direktiva o habitatih) Občni zbor Gasilske zveze Grosuplje Grosuplje, 23. april 2005 - V dvorani Gasilskega centra v Grosupljem so se zbrali poleg predstavnikov 18 gasilskih društev, ki delujejo na območju občine Grosuplje, tudi vodstvo gasilskega zveze in gostje iz sosednjih gasilskih zvez oziroma gasilskih zvez v Ljubljanski regiji. Srečanja pa so se udeležili tudi poveljnik regije g. Behin, član poveljstva Gasilske zveze Slovenije Jože Vidmar In grosupeljski župan Janez Lesjak. ORGANI OBČNEGA ZBORA Na začetku so prisotni potrdili delavno predsedstvo in druge organe občnega zbora. Delo zbora je vodil Janez Pezdirc, člana delovnega predsedstva sta bila Martin Tomažin in Zdravko Perme, Božo Knez pa je bil zadolžen za zapisnik. Potrdili so tudi druge potrebne organe občnega zbora. Verifikacij-ska komisija je pod vodstvom Franca Brlana ugotovila, da je s prisotnimi 45. člani zbor sklepčen. K »standardnemu dnevnemu redu« pa so pod točko razno dodali tudi podelitev gasilske plamenice 1. stopnje, ki jo je naknadno prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Malo Mlačevo ob lanskoletnem praznovanju visoke obletnice. POROČILO PREDSEDNIKA V svojem poročilu je predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Ba-hovec nanizal precej uspešno zaključenih delovnih nalog. S skupnimi napori so uspeli zagotoviti celo nekaj več sredstev, kot so pričakovali. Uspešno so izpeljali medobčinsko gasilsko tekmovanje in se udeležili državnega mladinskega tekmovanja s šestimi enotami ter zasedli zelo dobra mesta. Tekmovali so na državnem tekmovanju za članice, člane in starejše gasilce v Kočevju. Poleg tega so tudi sama gasilska društva organizirala različna tekmovanja. PGD Grosuplje je izvedlo že 5. tekmovanje za pokal PGD Grosuplje in hkrati tudi 2. tekmovanje članic za pokal Gasilske zveze Grosuplje. PGD Ponova vas je organiziralo 6. tekmovanje za pokal Tabor (Cerovo). V organizaciji komisije za delo z mladimi in s pomočjo PGD Žalna so organizirali orientacijski pohod mladincev in pionirjev. Komisija za delo s članicami v gasilskih vrstah je poskrbela s pomočjo PGD Gatina za družaben večer. V okviru komisije za delo z veterani in s pomočjo PGD Ponova vas pa so izvedli tudi srečanje starejših gasilcev. Andrej Bahovec je še posebej poudaril veliko zanimanje članstva za gasilsko izobraževanje. V sklopu praznovanj so se udeležili tudi proslave ob 90-letnici PGD Malo Mlačevo, ob 80 letnici obstoja in prevzemu vozila v PGD Spodnja Slivnica in prevzemu gasilskega vozila v PGD Zagradec pri Grosupljem. Na področju investicij so iz občinskega proračuna sofinancirali naslednje naloge v posameznih prostovoljnih gasilskih društvih: gradnjo gasilskega doma na Mali Ilovi Gori in v Račni, nakup zemljišča za Šmarje-Sap, nabavo gasilskega vozila za Spodnjo Slivnico in Čušperk. Gasilskim društvom pa so iz naslova investicijskega vzdrževanja sofinancirali asfaltiranje dvorišča v Grosupljem, visokotlačno črpalko v Žalni, nakup zemljišča za nov gasilski dom na Gatini, nabavo gasilske motorne brizgalne v Ponovi vasi in adaptacijo gasilskega doma na Spodnji Slivnici. Prav tako so bila razdeljena gasilskim društvom tudi vsa sredstva za redno dejavnost in so bile pokrite vse finančne obveznosti iz naslova zavarovanja gasilskih domov, vozil in operativnih članov. Nekaj sredstev pa so namenili tudi za strokovno vodeno ekskurzijo v Vodice v Dalmaciji in na slapove Krke pri Šibeniku. POROČILO POVELJNIKA Poveljnik GZ Grosuplje Janez Brodnik je med prvimi opravljenimi nalogami omenil izobraževanje, v katerega so vložili kar precej truda in znanja. 16. aprila 2004 je zaključilo tečaj za čin gasilca 20 kandidatov v PGD Zagradec. V organizaciji GZ Grosuplje pa so tak tečaj zaključili 24. aprila za ostala društva. Tečaj je uspešno zaključilo 52 kandidatov, za vodje skupin pa 24 kandidatov. V novembru so skupaj z GZ Slovenije opravili tečaj za novih 30 men torjev mladine. Za nosilce dihalnih aparatov je 20 kandidatov opravilo tečaj. 22. maja je bilo državno prvenstvo za člane, članice in starejše gasilce s 7 ekipami. Med najuspešnejšimi so bili spet grosupeljski veterani, ki so zasedli 3. mesto. 12. junija je bilo v Celju državno prvenstvo pionirskih in mladinskih ekip obeh spolov. Na tekmovanju so sodelovali s 6 ekipami. Pionirji iz Čušperka so dosegli 3. mesto, mladinke iz Čušperka pa 6. mesto. 11. septembra je bilo meddruštveno tekmovanje za starejše gasilce in gasilke. Udeležilo se ga je 10 moških ekip iz različnih koncev Slovenije, v ženski konkurenci pa seje udeležilo 10 ekip iz Gasilske zveze Grosuplje. 2. oktobra je bilo občinsko tekmovanje, na katerem je tekmovalo 53 ekip iz GZ Grosuplje. Tekmovanju so se pridružile tudi ekipe iz GZ Dobrepolje. Na tem tekmovanju sta PGD Čušperk in Polica nastopila vsak kar s 7 ekipami. Mladinska ekipa iz Čušperka seje udeležila tudi meddržavnega tekmovanja na Hrvaškem. V letu 2004 so imeli na območju GZ Grosuplje 47 različnih intervencij ob požarih in drugih nesrečah (gospodarski objekti 4x, stanovanjski objekti 2x, gozdni požari 3x, požari na vozilih 7x, požari v romskem naselju 4x, črpanje vode ob poplavah v različnih objektih 12x, požar zabojnikov 3x, reševanje ponesrečencev 3x, poplave 3x, dimniški požari 5x in lažni alarm lx). Pri tem delu je posebej pohvalil osrednje PGD Grosuplje. Še posebej so bili gasilci aktivni v oktobru - mesecu varstva pred požari. Organizirano je bilo kar 10 vaj, krona vseh pa je bila velika vaja pod Bošta-njem, na kateri je sodelovalo vseh 18 gasilskih društev v zvezi. 0 vaji ste lahko prebrali v novembrski številki lanskoletnih Grosupeljskih odmevov. Poznejša podrobnejša analiza vaje je pokazala, da so naša društva sposobna obvladovati tudi tako velik požar. Slaba stran pa je premajhna opremljenost gasilcev z izolirnimi dihalnimi aparati. Zato so tudi že predali naprej načrt, kako vsaj za silo nabaviti to opremo prioritetno tistim društvom, ki se najbolj udeležujejo intervencij. Kljub povečanim sredstvom bo lahko v letu 2005 nabavljeno le 20 dihalnih aparatov. Že poveljnik sam pa je opozoril, če bo šla nabava s takšnim tempom, bodo več kot za deset let zamujali glede na uredbo, ki določa, koliko mora posamezno društvo imeti teh aparatov, »da o nabavi in zamenjavi skupne in ostale osebne opreme sploh ne govorim«, je še dejal poveljnik Janez Brodnik. Nadalje je še povedal, da seje pri »oktobrskih« vajah pokazalo tudi nekaj pomanjkljivosti pri sporazumevanju z radijskimi postajami. Na ostalih (med)društvenih vajah pa so ugotovili, da bo treba nekaj več znanja vložiti pri delu strojnikov na brizgalnah. POROČILO BLAGAJNIKA IN NADZORNEGA ODBORA Namesto odsotnega blagajnika Franca Skubica je poročilo podal predsednik Andrej Bahovec. V planu za leto 2004 so imeli načrtovano nekaj manj kot 25 mio sit, realizirali pa so jih nekaj več kot 27,5 mio sit. V odhodkih za redno dejavnost so našteli 14 mio sit, investicijskega vzdrževanja je bilo za 3,2 mio sit, novih investicij za 4,6 mio sit ter nabava nove opreme 4,9 mio sit. Na davčni urad pa so dali tudi ustrezno vlogo, saj je Zveza bila kot davčni zavezanec upravičena za vračilo DDV-ja. Najeti kredit za PGD Šmarje-Sap pa je bil letos zaključen in v celoti poplačan. Pravočasno so bila oddana tudi vsa potrebna poročila oziroma bilance na potrebne naslove. Za nadzorni odbor je nato njegov predsednik Lojze Kastelic podal pozitivno poročilo. V njegovi sestavi pa delujejo še Metka Perko, Matija Bav-dek in Stane Zabukovec. Na predhodnem sestanku so pregledali finančno poslovanje in priloženo dokumentacijo. Poraba sredstev je bila skladna s finančnim programom. Poleg tega pa je bil predsednik NO vabljen tudi vedno na vse seje upravnega odbora in je bil na ta način tudi tekoče seznanjen s poslovno in finančno politiko gasilske zveze. POROČILA KOMISIJ Iz posameznih komisij pri Gasilski zvezi Grosuplje so podali svoja poročila tudi njihovi vodje: - Tone Krašovec je za komisijo za delo s starejšimi gasilci povedal, da so še posebej skrbeli za srečevanje veteranov, ki so v svojih najboljših letih veliko prispevali, daje gasilstvo na območju občine Grosuplje na tako visoko razviti in usposobljeni ravni. Še posebej pa seje zahvalil ponovskim gasilcem za gostoljubje, ki so ga pripravili veteranom. Povedal pa je še, da so na občnem zboru PGD Škocjan predlagali, da se predsedniku GZ Andreju Ba-hovcu podeli občinsko nagrado z zlatim znakom občine Grosuplje. Predlagal je, da predsedstvo GZ Grosuplje ta predlog podpre. - Božo Perko je za komisijo za delo z mladimi povedal, da se v gasilskih vrstah kljub velikim odrekanjem v času intenzivnih priprav na razna tekmovanja in delo v društvih pojavlja še vedno veliko zanimanja in zavzetosti. Veliko pozornosti posvečajo tudi izobraževanju, mladi pa se seznanjajo tudi z zgodovino društev in gasilstva nasploh, razvoju gasilstva in o pričakovanjih okolja, v katerem živijo. Poleg tekmovanj pa precej pozornosti posvečajo tudi športnorekreativnim in družabnim dejavnostim mladih ter poskrbijo za izlete in različna taborjenja, orientacijo, gibanje v naravi. V komisiji pa se zavedajo, da je takšno delo treba tudi voditi, zato skrbijo za izobraževanje mentorjev. Delo pa mora biti prilagojeno starosti mladih, njihovi dotedanji usposobljenosti. Nenehno morajo skrbeti tudi za pridobivanje mladih v gasilske vrste. Zato jim je treba večkrat pokazati v gasilskih domovih in s praktičnimi prikazi, kaj gasilci sploh počnejo. V preteklem letu so imeli pet sej komisije, udeležili pa so se tudi vseslovenskega zbora za mladino v Trebnjem. Navedel pa je tudi precej obsežen program dela za tekoče leto. Jože Mehleje podal poročilo v imenu tehnične komisije, kije pregledala po gasilskih društvih stanje in urejenost prostorov, pregledano in servisirano je bilo 17 motornih brizgaln, pregledali pa so tudi 28 prevoznih sredstev ter ostalo gasilsko in osebno zaščitno opremo. V Gasilski zvezi Grosuplje razpolagajo s 47 gasilskimi zaščitnimi kompleti, potrebovali pa bi jih glede na zahtevo po ured- bi 325. Na tej podlagi je bil glede na finančne zmožnosti narejen tudi optimalni načrt nabave, v katerem naj bi bilo vsaj 190 teh kompletov, za to pa bi potrebovali približno 45 mio sit. V ta znesek ni vključena druga gasilska oprema. Želijo pa, da bi se oprema nabavljala čim bolj enotno, zato naj bi jo nabavljali pri istem dobavitelju. Minka Marinčičje kot voditeljica komisije za delo z gasilkami povedala, da vsako leto na začetku napravijo program, ki so ga tudi preteklo leto v celoti realizirale. Med drugim so poskrbele tudi za športne aktivnosti, v katere so vključile pohod od Rač-ne (članice Račne so bile tudi organizatorice) prek Čušperka na Novo Goro, kjer so si ogledale novograjeni gasilski dom. Drugi pohod so organizirale članice PGD Polica, od koder so odšle v sosednjo občino na Prežganje ter si ogledale tamkajšnji gasilski dom in cerkev. Pohod so zaključile z nakupom jagod. Tudi to leto so organizirale srečanje članic, ki so ga organizirale ga-tinske gasilke. Srečanje je vsako leto v drugem gasilskem društvu. Organizirale so tudi izlet v Škocjanske jame. Z nekaterimi ženskimi ekipami pa so se udeležile tudi gasilskih tekmovanj, 7 članic pa se je udeležilo tudi delovnega srečanja v Dobravi. Sodelovale so pri izobraževanju prve pomoči. 7 članic seje udeležilo tudi regijskega posveta v Ivančni Gorici. Gasilke pa opravljajo še razne funkcije po gasilskih društvi, kot so blagajniki, tajniki in druge zadolžitve ter se udeležujejo različnih gasilskih praznovanj. RAZPRAVE PO POROČILIH V razpravi seje med prvimi oglasil predstavnik poveljstva Gasilske zveze Slovenije Jože Vidmar in med drugim pohvalil delo gasilcev z mladimi ter izobraževanje, saj na primer na območju Ljubljane, kjer imajo 35 gasilskih društev, ne morejo zbrati toliko članov za izobraževanje, še manj mladih, ki bi se vključevali v njihovo delo, pa tudi veteranov in drugih skupin v dejavnostih gasilskih društev. Povedal je tudi, da se na državni ravni pripravlja na področju obveščanja (spet) nekaj sprememb. Trudijo se tudi, kako čim bolje urediti zdravstveno zavarovanje operativcev in poskrbeti za zdravstvene preglede. Veliko so v zadnjih letih postorili na področju administracije, saj zdaj društva potočno določenih kriterijih prek internetne aplikacije vnašajo vse podatke o svojem članstvu. K tej nalogi so v grosupeljskih društvih že dokaj dobro pristopili. Presenetilo pa ga je, da društva precej zaostajajo na področju predpisane nabave osebne zaščitne opreme, še posebej izolirnih dihalnih aparatov. Zato bo treba v naslednjih letih iz občinskega proračuna nameniti precej več sredstev za te nabave, saj jih sama društva ne bodo uspela preskrbeti niti »po minimalni različici«. V Sloveniji bodo koncem maja organizirali tudi gasilsko olimpiado na Bledu. Dejal je tudi, da se že kar nekaj let pripravlja novi zakon o gasilstvu. Glede tega je dokaj nejasno »politiziral« in se ni strinjal s predlogom zakona, v katerem je po njegovem problematično, kdo naj bi odločal, kako naj bi se izbirali višji gasilski funkcionarji. G. Lojze Ljubic (predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica in dolgoletni predsednik nekdanje Občinske gasilske zveze Grosuplje) je to informacijo dopolnil, »da zakon ni pripravljala Janševa vlada«. Jasno pa je, da mora gasilstvo ostati avtonomna, strokovna in nepolitična organizacija. V nadaljnji razpravi so občni zbor pozdravili in pohvalili dosedanje uspešno delo in tudi sodelovanje različni gostje iz regije. Nekateri med njimi so med drugim poudarili, da je pri opremljanju treba poskrbeti predvsem v tistih društvih, ki so aktivna (tudi pri intervencijah). G. Lojze Ljubic je nato dokaj kritično dejal: »V Sloveniji imamo 40 gasilskih društev, potem pa dolgo nič. Potem so centralna društva občine, potem pa 'fajn' daleč nič. Potem je morda še kdo. Taka je resnica!« S tem je g. Ljubic nakazal, kako so razmišljali sestavljavci zakona o gasilstvu in splošni podpori gasilstvu v Sloveniji, kar je za prostovoljne gasilce, še posebej na podeželju, popolnoma nesprejemljivo. Župan Janez Lesjak se gasilskih zborov in drugih srečanj rad udeležuje, saj se zaveda, da so v občini Grosuplje prizadevanja in uspehi gasilcev zelo veliki. Gasilce pa je pozval, da je nekaj denarja namenjeno v proračunu tudi za sponzorstva ob prireditvah, vendar morajo čim prej oddati vloge, da jih bo lahko pristojna komisija obravnavala ter uskladila z mnenjem Gasilske zveze Grosuplje. Pohvalil jih je tudi za sodelovanje pri organizaciji tečaja prve pomoči. Glede denarja pa je dejal, da »denar ni vse« in da so gasilci najprej v srcu in v glavi (kar je pokazal s kretnjami) in »vrnil žogico« Ljubljančanu, ki mu je dejal, da pri njih kljub veliko večjemu denarju ne morejo zagotoviti tako velikih dejavnosti. Potožil pa je, daje zelo težko ustreči raznim ne-življenjskim kriterijem, ki se sprejemajo (so se!) na državni ravni z raznimi uredbami, pravilniki in zakoni iz precej bogatejših evropskih in drugih okolij. «1, E WŠ>nWMW_ PROGRAM DELA GASILSKE ZVEZE GROSUPUE ZA LETO 2005 je predstavil predsednik Andrej Bahovec: Gasilska zveza Grosuplje bo v letu 2005 izvajala program dela v skladu s statutom. 1. Izvajali bomo strokovno tehnične naloge na področju organizacije, operative in preventive v skladu s pravili gasilske službe in pogodbe o združitvi prostovoljnih gasilskih društev občine Grosuplje v GZ Grosuplje. V okviru teh nalog bomo na področju investicijskega vzdrževanja sofinancirali: PGD Grosuplje - obnova kritine, PGD Velika Loka - gradnja prizidka, PGD Škocjan-gradnja prizidka, PGD Čušperk - adaptacija dvorane, PGD Luče - centralno ogrevanje, PGD Polica - asfaltiranje dvorišča, PGD Zagradec - ureditev okolice. Na področju investicij pa bomo sofinancirali: PGD Mala Ilova Gora - gradnja gasilskega doma, PGD Šmarje Sap - gradnja prizidka, PGD Račna-gradnja gasilskega doma, PGD Gatina - gradnja gasilskega doma. 2. Skrbeli bodo za strokovno usposabljanje članov operativnih enot in jim omogočali udeležbo na tečajih za specialnosti in drugih tečajih, kijih bo pripravila GZS. Organizirali bomo obnovitveni tečaj za strojnike v maju in začetni tečaj za strojnike v septembru. - Zagotovili bomo udeležbo na izobraževanju za bolničarje v okviru CZ (že realizirano). Izvedli bomo usposabljanje za uporabnike radijskih postaj. Organizirali bomo posvet za gasilske sodnike pred izvedbo tekmovanja zaradi obnovitve znanja in spoznavanja z novo taktično vajo. 3. Skrbeli bomo za aktivno izvajanje programov gasilske mladine, članic in veteranov in izpolnjevali pogoje, ki so potrebni za vključevanje in omogočali aktivno sodelovanje v društvih in v zvezi. S komisijo za članice bomo sodelovali pri izvajanju programa aktivnosti žensk v okviru GZ in v društvih ter pripravah na tekmovanje in nudili pomoč pri drugih aktivnostih. Za mladino bomo pripravili programe v okviru GZ in v društvih, kjer bodo izvedena razna testiranja, tekmovanja in orientacijski pohodi. Organizirali bomo srečanje veteranov v okviru GZ. 4. V oktobru - mesecu varstva pred požari - bomo izvajali poseben program aktivnosti na področju operativne sposobnosti PGD: meddru-štvene vaje, skupne vaje in prikaz opreme. 5. Sodelovali bomo na medobčinskem gasilskem tekmovanju za vse kategorije in sodelovali na regijskem tekmovanju. 6. Sodelovali bomo z GZS pri izvajanju njenega programa, s sosednjimi GZ in z vsemi drugimi organizacijami, ki delajo na področju zaščite in reševanja (policija, CZ, RK itd.) 7. S strani predsedstva bomo zagotavljali udeležbo predstavnikov GZ in predstavnikov društev na pomembnih obletnicah in prevzemih gasilske tehnike ter razvitju praporov (80 let PGD Velika Loka, 80 let PGD Polica). 8. Izvajali bomo preglede stanja opreme in pregled stanja domov po društvih. 9. V okviru GZ bomo organizirali strokovno ekskurzijo. 10. Organizirali bomo proslavo ob 50-letnici obstoja GZ z razvitjem prapora. 11. Na področju operative bodo potekali posveti poveljnikov o izdelavi operativnih načrtov in obveščanju društev. 12. Zagotovili bomo dokončno izvedbo vnosa podatkov v program VULKAN (vnos činov, podeljenih odlikovanj in priznanj ter vnos osnovnih sredstev in drobnega inventarja). FINANČNI NAČRT V finančni načrt za leto 2005 so zapisali, da naj bi prihodki zveze znašali nekaj nad 30 mio sit. Odhodke pa sestavljajo redna dejavnost v nekaj več kot 16 mio sit (največ za gorivo in mazivo, vzdrževanje vozil in črpalk ter UKV zvez, dotacije društvom, za gasilska tekmovanja in vaje, zavarovanje domov, vozil, inventarja in oseb ter za ostalo administrativno in organizacijsko delovanje gasilske zveze), za investicijsko vzdrževanje 4,3 mio sit (Polica 1 mio sit, Čušperk 0,5 mio sit, Škocjan 0,5 mio sit, Grosuplje 0,8 mio sit, Luče 0,5 mio sit, Zagradec 0,5 mio sit in Velika Loka 0,5 mio sit), za nove investicije 3,7 mio sit (Gatina 1,0 mio sit, Mala Ilova Gora 1,0 mio sit, Račna 1,0 mio sit in Šmarje-Sap 0,7 mio sit) ter za nabavo opreme skupaj nekaj manj kot 6 mio sit, kjer pa niso navedli, katerim društvom bodo to opremo predali. ZANIMIVO! Število članov po posameznih prostovoljnih gasilskih društvih. Pri tej tabeli je treba pojasniti, da morajo gasilci vnašati podatke v In-ternetno aplikacijo z imenom Vulkan. Iz tabele pa je predvsem razvidno, kako so v posameznih društvih pristopili k vnosu podatkov. Zato predvidevamo, da se bo predvsem v tistih društvih, ki imajo tudi pri datumu 22. 4. 2005 vnesenih manj kot 10 članov, kmalu močno spremenilo. Zap. št. PGD ID 12. 5. 2004 6.12. 2004 22.4. 2005 1 Čušperk 1531 175 177 178 2 Gatina 1532 127 136 136 3 Grosuplje 1548 164 164 161 4 Luče 1533 0 2 2 5 Mala Ilova Gora 1534 2 3 71 6 Malo Mlačevo 1535 3 3 3 7 Polica 1536 250 263 264 8 Ponova vas 1537 92 92 109 9 Račna 1538 210 218 233 10 Sp. Slivnica 1539 36 101 146 11 Škocjan 1540 94 95 96 12 Šmarje Sap 1541 138 131 129 13 Št. Jurij 1542 1 129 129 14 Vel. Ilova Gora 1543 0 38 38 15 Velika Loka 1544 1 4 47 16 Veliko Mlačevo 1545 80 80 80 17 Zagradec 1546 80 89 90 18 Žalna 1547 6 7 125 SKUPAJ 1459 1732 2037 Jože Miklič »GORJE MU, KDOR V NESREČI BIVA SAM..." Simon Gregorčič ZAHVALA ZAVETNIKU GASILCEV V ŽALNI Žalna, 7. maja 2005 - Gasilci prostovoljnih gasilskih društev Iz Luč, Malega In Velikega Mlačevega, Velike Loke, Zagradca In Žalne se zdaj že tradicionalno zbirajo od osamosvojitve Slovenije naprej pri skupni sveti maši, ki Jo darujejo v spomin na svoje preminule člane ter v zahvalo svojemu zavetniku sv. Florjanu. Letos Je namreč organizacija tega lepega običaja pripadla PGD Žalna, ki so poskrbeli tudi za pogostitev vseh udeležencev, tako uniformiranih kot tudi ostalih. Nekaj minut pred 18. uro so se gasilci iz navedenih društev zbrali pred cerkvijo sv. Lovrenca v Žalni na bližnjem parkirišču in odšli v povorki pod vodstvom Janeza Štrumlja v cerkev. Pri obredu so v besednem bogoslužju sodelovali domačini in uniformirani žalski gasilec Marko Grum ter Moški pevski zbor Samorastnik z zborovodjem In organlstom Dragom Zakrajškom, ki Je z izbranimi skladbami o svetem Florjanu in majnlški Mariji dodal pečat slovesni sveti maši. V nagovoru je na začetku svete maše mladi uvodničar dejal: »God svetega Florjana, zavetnika gasilcev, nas vsako leto zbere in poveže. Sveti Florjan, naslikan na naših gasilskih domovih, nas s svojim zgledom vodi, naj sklenemo svoje prijateljstvo z Bogom in med seboj. Bogu se želimo s svojimi preprostimi besedami zahvaliti, ker nas je obvaroval pred ognjem, poplavami in drugimi nesrečami. Priznajmo mu, da smo brez njega nemočni!...« Sv. Florjan je bil že od nekdaj blizu našim preteklim rodovom. Že Trubarje zapisal, da »skupaj s sv. Agato imata ogenj čez«. Žalski župnik Andrej Šink je v svoji pridigi gasilce spomnil na besede iz evangelija, s katerimi seje Jezus pogovarjal z nebeškim očetom. Besede so se nato uresničile po dobrih treh stoletjih v mučencu, svetemu Florjanu, ki je svojo vero potrdil s svojim življenjem. Florjan je bil vojak inje pomagal okoli štiridesetim prijateljem, ki so bili v stiski, ko so jih izsiljevali njihovi nadrejeni oblastniki, da se morajo odpovedati veri v Boga. Kljub preganjanju je Florjan odšel k tem prijateljem in jih vzpodbudil, naj vztrajajo v svoji veri. Tam ga je namestnik cesarja Dioklecijana pregovarjal, naj se odpove veri v Kristusa in v Boga. Ker je vztrajal, so bili neomajni tudi njegovi prijatelji. Florjan je sicer izgubil svoje življenje v mučeniški smrti, saj so ga po predhodnem mučenju nato v reki utopili in mu celo obesili mlinski kamen za vrat, da se ne bi mogel rešiti, a je ostal živ med svojimi prijatelji in je še vedno živ pomočnik kot svetnik tudi za današnji čas. Smisel zbiranja gasilcev pri deluje v druženju in usposabljanju, da bi lahko tvorno izkazali svojo predanost čudoviti in plemeniti krščanski ljubezni do človeka, ki bo morda že jutri potreboval pomoč in mu bodo gasilci tudi s svojo vztrajnostjo in iznajdljivostjo lahko to pomoč nudili, naj bo ob požaru, poplavah, avtomobilskih in drugih nesrečah, ali pa na splošno tudi takrat, kadar je treba nekaj storiti za skupno dobro. Veliko simboliko pri smrti svetega Florjana ima tudi voda. Čeprav mu je vzela življenje, je ohranila življenje njegovi velikodušnosti. Ta pa nas tudi danes nagovarja, da nismo srečni, če srečo uživamo sami. Potrebni so nam sogovorniki in sodelavci, soljudje, na katere se lahko zanesemo in se lahko tudi oni zanesejo na nas. Prav velikodušnost je ena od temeljnih vrednot pri napredovanju vsakega posameznika in družbe. Sveti Florjan je (po sveti in očiščujoči vodi) tudi zavetnik pred razplamte-vanjem naših neurejenih strasti. V teh dneh se veliko govori o koncu druge svetovne vojne, ki se je končala pred 60 leti. Prav to govorjenje pa nas lahko spomni, da je treba neurejene strasti gasiti v mirnem času. Tudi druženje med številnimi gasilci lahko ob neurejenih strasteh veliko pripomore k umirjanju pregretih družbenih napetosti. Ob koncu pridige je zbranim gasilcem župnik Andrej Šink zaželel, da bi jih še naprej vodil zavetnik sv. Florijan in da bodo naši domovi in ostalo imetje varni pred nesrečami. Naj gasilcem ne bi bilo treba nikoli pokazati svojih veščin, pa čeprav se skrbno pripravljajo za to! Če pa bo že prišlo do tega, verujemo, da se bomo znali zbrati skupaj tako, da nas bodo tudi tako težke preizkušnje še naprej združevale, saj nas bo pri tem sv. Florjan blagoslavljal s svojim razsvetljenjem. Jože MiMič SREČANJE PREDSTAVNIKOV VASI SELO-SELA-SELE V obnovljeni cerkvi na Seiah pri Šmarju Je gostom zapel Ženski pevski zbor Magdalene pod vodstvom Emila Kovačca. Uradni del srečanja smo začeli v Pivnici Anton v Grosupljem, kjer sta zbrane pozdravila predsednik organizacijskega odbora Andrej Struna in župan Občine Grosuplje Janez Lesjak. Od organizatorja prejšnjega srečanja Sela na Vipavskem sMo prejeli zastavo srečanj, ki bo to leto na Selih pri Šmarju. Na sestanku je bil sprejet dogovor o organizatorjih naslednjih srečanj, in sicer: leta 2006 bosta organizatorja srečanja Arnovo selo in Dečno selo v občini Brežice. Leta 20-07 bo organizacijo srečanja prevzelo Selo (Velenje) in 2008 Uršna sela. Glede na to, da je zelo veliko vasi kandidatk za organizacijo tovrstnih srečanj, so sprejeli sklep, da na letošnjem srečanju na Selih pri Šmarju sprejmemo pravilnik, po katerem bodo predstavniki vasi določali naslednje organizatorje srečanj. Gostitelji iz Sel pri Šmarju smo poskrbeli za lep sprejem gostov, predstavitev občine ter vasi Sela pri Šmarju. Po končanem uradnem delu smo odšli na ogled nekaterih zanimivosti v občini: na Boštanj, kjer smo si pri Avtotransportih Kastelec ogledali razgradnjo dotrajanih motornih vozil in galerijo Grad Boštanj, Tabor na Cerovem, nekatere industrijske objekte v Grosupljem, krajevno skupnost Šmarje, kjer sta jih sprejela in pozdravila predsednik Anton Rigler in župnik Jože Mrvar in seveda tudi samo vas Sela pri Šmarju, kjer smo goste sprejeli s kulinaričnimi dobrotami selskih žena in deklet pred vaško cerkvijo. V obnovljeni cerkvi pa jim je ženski pevski zbor Magdalene iz Grosupljega, ki ga vodi Emil Kovačec, pripravil krajši kulturni program. Sledil je ogled vasi, kmetije pri Černi-čevih, kjer ni manjkalo domačih dobrot, nato pa še največje obrti na Selih Tesarstva Mehlin, kjer je Jože Mehlin obiskovalcem predstavil novo računalniško vodeno linijo za obdelavo strešnih konstrukcij. Vsi predstavniki so bili izredno presenečeni nad urejenostjo naselij v občini in same vasi Sela pri Šmarju. Posebno veseli pa smo bili pohval naših rojakov zamejcev, ki niso skoparili s komplimenti in nam junija vsi po vrsti obljubili številen obisk. Andrej Struna Na dvorišču kmetije Černičevih Je goste povabil k mizi mladi gospodar. Gostoljubje na dvorišču Tesarstva Mehlin. Z Jožetom Mrvarjem so se srečali tudi Selanl iz Sel pri Moravčah. V MoravčaJ pa Je bil g. Mrvar pred leti župnik. »§wm KIM™ Modra avtomobilska škatla V SONČNIH DVORIH Brezje pri Grosupljem, 22. aprila - V neposredni bližini soseske Sončni dvori je zrasel mondeni avtomobilski center Peugeot center Grosuplje, ki ga je postavil lastnik in direktor Damjan Terzin Iz Trebnjega. Blue box Peugeot Terzin. - foto Barbara Pance Pot iz Trebnjega v Grosuplje je bila za vas vsekakor dolga glede na dolgoletne selitve in končno ustalitev vaše poslovalnice v Brezju? Pot je bila kar dolga. Pred štirimi leti smo začeli s prodajo, s preselitvijo v Logo center smo jo nadgradili s servisnimi storitvami, po štirih letih smo pa končno na svojem, zaradi česar smo zelo veseli. Predstavnik Peugeot Slovenije je ob uvodnem pozdravu dejal, da vaš salon ni povsem klasičen In navaden. Po čem se razlikuje od ostalih? Salon je grajen po t. i. sistemu blue box, kar pomeni modra škatla. Temno modra stavba je zelo enotnih linij z manjšimi izložbami, notranjost je zelo prijetna, kombinirana z lesom, novo postavitvijo avtomobilov in pisarn, s čimer je zelo prijazna do strank. Gospod Terzin, vi ste eden od vodilnih zastopnikov Peugeot za Slovenijo, čeprav je konkurenca na tem področju zelo močna. Zaradi česa, menite, ste uspešnejši od ostalih zastopnikov? Konkurenca je čedalje hujša. Kljub temu da smo se v zadnjih letih precej povečali in poslovalnico v Trebnjem razširili s poslovno enoto v Grosupljem, smo še vedno družinsko podjetje. Tako pristopamo tudi do naših strank. Naše osnovno vodilo so zadovoljne stranke. Menimo namreč, dokler so stranke zadovoljne, lahko tudi podjetje uspešno posluje in raste. Sedaj ko ste se ustalili v Grosupljem, bi vas pobarala, kako kanite prepričati Grosupeljčane, da bi morda s svojih starih jeklenih konjičkov presedlali na vaše nove? Zakaj, menite, da Peugeot štrli iz povprečja? Peugeot je precej stara znamka. V vseh teh letih so uspeli izdelati nekaj zelo dobrih modelov, v zadnjem času sta to predvsem peugeot 206 in 307. Zadnji model peugeot 407 je tudi zelo uspešen. Peugeot slovi predvsem po svoji tehniki in najbolj po dizajnu. Prav to je ključni kriterij njegove uspešnosti. Naše podjetje pa se bo še nadalje trudilo, da bo čim bolj pri roki našim strankam. Veliko imamo nadomestnih avtomobilov, testnih vozil. Pri nakupu novega vozila in pri servisiranju poskušamo čim bolj ustreči strankam. V vašem avtomobilskem salonu se je med prvimi v Sloveniji znašel tudi čisto svež model, primeren za urbano okolje. Za kakšen avtomobil gre? To je čisto nov model peugeot 1007, nišni model predvsem za urbana središča. Njegova kvaliteta je majhnost, a je vseeno zelo prostoren za voznika, ima pa tudi precejšen prtljažni prostor. Njegova prednost so drsna vrata - vozilo ima samo dvoje električno pomičnih vrat. Zaradi tega je zelo enostaven za parkiranje na gosto parkiranih mestih. Peugeot center Ima poleg poslovnega In razstavnega salona širok asortiment ponudbe. Kakšne storitve ponujate strankam? Poleg prodaje novih in rabljenih vozil ter servisiranja vozil imamo tudi avtomatsko pralnico, nudimo vulkanizerske, ličarske in kleparske storitve. V celoti poskrbimo za vaše vozilo. Barbara Pance MODNI ATELJE IN GALERIJA V centru Grosupljega, točneje ob drevoredu na Kolodvorski cesti 3, seje nedavno odprl prekrasen modni atelje z zvenečim imenom Monte Kristo, ki bo hkrati tudi galerija modnih skic, umetniških slikarskih del... Ustanovitelja ateljeja Monte Kristo sta brat in sestra Andrej in Renata Rudolf doma iz Šmarja-Sapa. Renata Rudolf je priznana slovenska modna kre-atorka, ki je diplomirala na temo večerne moške obleke, sedaj pa je tik pred magisterijem, je dobitnica kar nekaj prestižnih nagrad v svetu mode na Slovenskem. Vsi se radi spominjamo zmagovalne elegantne črno bele obleke, ki je takratno miss Slovenije Mišo Novak popeljala na Sejšele. Andrej Rudolf pa je bolj znan kot pevec in gonilna sila skupine The Lucky Cupids, ki je v zvrsti svvinga, rockabillvja poznana po celi Evropi. Sedaj pa je študent na akademiji za multimedije. Oba pa sta zagrizena zbiratelja starin, designa, glasbe, filma ter mode iz odobja 30., 40. in 50. let prejšnjega stoletja. V ateljeju Monte Kristo je ponudba zelo velika; predvsem pa gre tu za oblačila. Oblačijo se lahko tako ženske kot tudi moški; v ponudbi so večerne obleke, obleke za posebne priložnosti, kot so poroke, maturantski plesi, protokol (smokingi, fraki - možna izposoja), vsakodnevna moda za poslovne ljudi, sladokusce, ki radi izstopajo iz vsakdanje monotone turške in kitajske mode. Vsa ponudba bazira na več ali manj umetniških in unikatnih izdelkih, ki so last glamurozne kreatorke Renate Rudolf. Veliko je tudi modnih dodatkov, kot so kravate (lastnoročna poslikava), čevlji, ženske večerne torbice, klobuki, usnjene kape, pasovi... Zelo opazni so lepi ženski kostimi, krila, poletne obleke, unikatne moške srajce, jakne... Cene so dostopne za vsak žep. Bolj ekstravagantna in nevsakdanja oblačila imajo sicer lahko tudi višjo ceno, vendar to opraviči dober material in kakovostna izdelava. Poleg oblačil vam Monte Kristo ponuja tudi modne ilustracije, primerne za darila; recimo za okras pisarne ali poslovnega prostora pa tudi za otroške sobe. V njihov opis del spada tudi opremljanje prostorov, to je celotna notranja dekoracija ambienta (hoteli, moteli, večerni klubi...). V to se lahko prepričate že ob vstopu v sam atelje. V poletnih mesecih se obetajo raznovrstne delavnice, kot so poslikava na blago, steklo, risanje modnih ilustracij in podobno. Za promocijo in predstavitev nekega podjetja vam priporočamo, da se obrnete prav nanje. Oblikovali in sestavili vam bodo kvalitetno in estetsko multimedijsko prezentacijo, primerno tudi za televizijski medij. Vsak človek je individualist in v Monte Kristu se z veseljem vsakemu posebej posvetijo. Torej, če povzamemo, iz ateljeja Monte Kristo vsekakor ne boste odšli ravnodušni! Monte Kristo: 01/787 33 06 ali 041/709 288; e-mail:montekristo@email.si Župan Janez Lesjak je sprejel direktorja Damjana Terzina in mu v znak dobrodošlice podaril občinsko zastavo. - foto Barbara Pance PLUS ZA OTROŠKE IGRAČE Grosuplje, 6. maja - Prvi diskont PLUS je doživel rojstvo že leta 2001, veriga prodajaln pa se je do danes razširila na 43 diskontov, 44. pa je bil v začetku maja odprt v Grosupljem. »Odlika našega podjetja je, da je naša strategija usmerjena k potrebam kupca, ne smemo pa pozabiti tudi na dobre odnose z zaposlenimi in poslovnimi partnerji,« je ob otvoritvi povedal direktor Dušan Strnad, ki namerava podjetje uvrstiti med 10 največjih trgovskih podjetij v Sloveniji. Vstop v tržni prostor občine Grosuplje je podjetje nadgradilo s humanitarno gesto. »Ob prihodu v ta lepi kraj Grosuplje smo želeli poskrbeti za najmlajše,« je razkril direktor in vrtcu Tinkara, v okviru Vzgojno varstvenega zavoda Kekec, podaril 300 tisoč tolarjev za nakup igral. »V podjetju verjamemo, da bomo tako prispevali k bolj nemotenemu poteku dela v vrtcu. Prepričan sem. da so otroci tisti, ki nam prinesejo največ veselja in tudi največ odgovornosti. Slišal sem, da bodo v vrtcu ta sredstva namenili za nakup športnih pomagal. Naši otroci se morajo dobro razvijati in morajo po svetu hoditi pokonci.« Barbara Pance SINDIKAT KMETOV SLOVENIJE Podružnica Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, Kolodvorska 3,1290 GROSUPUE Na občnem zboru Strojnega krožka kmetovalcev dne 11.3.2005 je bila ponovno dana pobuda za ustanovitev podružnice sindikata kmetov, ki bo združevala kmete iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica. Iniciativni odbor, ki ga je vodil Ivan Bučar, je uspešno izvedel ustanovni občni zbor na Velikem Mlačevem. V svoje vrste vabimo vse, ki vam ni vseeno, kaj bo z usodo tistih, ki so življenjsko vezani na pridelavo hrane in ohranjanje podeželja. Da se boste lažje odločili, vam posredujemo nekaj smernic, kamor bo pretežno usmerjeno naše delo: -socialna pomoč kmetom, - boljša prihodnost mladih na kmetijah, - spoštovanje kmečkih žena, - pomoč mlademu kmetu, - ohranjanje družinskih kmetij, - ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, - ohranjanje kmetijske zemlje, - varstvo kmetijskih zemljišč in voda pred onesnaženostjo in nesmotrno rabo, - zagotavljanje standarda slovenskim kmetom, ki mora biti primerljiv s standardom državljanov RS, ki se ukvarjajo z drugimi dejavnostmi izven kmetijskega področja, - seznanjanje kmetov s problematiko kmetijstva in - vpliv na skupno kmetijsko politiko Evropske unije in razvoj slovenskega kmetijstva na podeželju. Kot član sindikata kmetov Slovenije imate naslednje ugodnosti: - nezgodno zavarovanje pri Slovenica d. d. v višini 1.000.000 SIT v primeru nezgode s trajnimi telesnimi okvarami ter 500.000 SIT v primeru nezgodne smrti in -15 % popusta pri pravnem zastopanju pri Odvetniški družbi Čeferin. Naša podružnica si bo prizadevala, da se čim prej ponovno ovrednotijo podro čja z omejeno možnostjo pridelave. Poleg tega je nujno potrebno, da si organiziramo pomoč na kmetiji takrat, ko pride do nesreče, bolezni ali za čas dopusta, ki ga kmet gotovo potrebuje. Zavedati se moremo, da nam ne Evropa, ne Slovenija nista naklonjeni. Evropska politika želi, da pridelamo čim manj, da postanemo še bolj odvisni od nje, da država postane pragozd, kamor bodo hodili na safari, ko bo podeželje izumrlo. Meščanom bodo potem lahko prodajali drago svojo nekvalitetno hrano. Slovenska država pa vidi v kmetu nekoga, ki v proračun vlaga 2 do 3%, iz njega pa dobi bistveno več. Sami kmetje sicer ne dobimo veliko, saj mnogi iz drugih virov vlagajo v kmetijo, da sploh lahko nadaljujejo z kmetovanjem. Izredno se je razbohotila administracija, katere vrh se hodi sončit v Bruselj in druge evropske prestolnice. Ponosni, da so zraven, pristanejo na vse, tako da imamo mnogo strožje pogoje za varstvo rastlin, živali in pridelavo kot večina drugih članic Evropske zveze. Žal pa še tiste malenkostne ugodnosti, ki jim jih evropske institucije priznajo, zaradi nesposobnosti kadrov in zapletenosti postopkov, ne izkoristijo in sredstev ne pridobijo. Zato bo Slovenija v bruseljsko blagajno več vlagala, kot iz nje dobila. Upam si trditi, da je hrana, pridelana pri nas, mnogo bolj zdrava kot v večini drugih držav. Slovenija ne sme pozabiti, da je kmet najcenejši "komunalec" na podeželju. Vsakdo lahko opazi, kaj se dogaja s podeželjem, s katerega so se ljudje izselili. Če kmetov ne bi bilo, bi grmovje in šikara že zarasla vse, celo rob glavnega mesta, ki ima sicer armado brezposelnih, a ni nihče pripravljen zastonj kultivirati zemlje. Zato je bolje, če napasemo in pomolzemo svojo kozo, kot naš posebnež Krjavelj, ki ni bil odvisen od drugih, kajti mleka bruseljske frizijke bo prišlo v Slovenijo malo, bo slabe kvalitete, drago in zelo kislo. Kdor se nam želi pridružiti in pomagati, da poskusimo tudi kmetje dostojno živeti in zapustiti svojim vnukom čisto vodo in zeleno pokrajino, ki smo jo podedovali od svojih dedov, naj pokliče. Kontaktne osebe: Dolinšek Janez, Peč 6, Grosuplje, tel.: 051-356-366 Potočnik Alojz, Kolodvorska 3, Grosuplje, tel.: 041-221-903 Grosuplje, 26. april 2005, predsednik podružnice Alojz Potočnik Vrnili so se tja, od koder so v svet odšli njihovi starši RADOŠEVI OBRAČAJO NOVE LISTE V KNJIGI ŽIVLJENJA Mama Kati Adamič (po argentinskem zakonu žena tudi po poroki ohrani priimek svojega očeta), oče Dinko in njuni trije otroci: 18-tetna Marijana, 15Jer-ni Martin in 14-letni Daniel RADOŠ - vsi rojeni v Argentini, vendar potomci slovenskih staršev, so iz puste argentinske jeseni sredi aprila vstopili v prebujajo-čo pomlad. Njihov novi dom bo odslej v Spodnjem Blatu; iz Adamičeve (Garbaso-ve) domačije je pred mnogimi desetletji odšel v svet Katin, Cvetin, Jožefov in Tonetov oče Jože. Sedaj pa se postopoma vračajo Adamičevi otroci: najprej je prišel študirat teologijo k lazaristom Jože (danes misijonar na Madagaskarju), potem se je vrnil z družino Tone, kije v teh letih lepo pripravil novi dom sestri in njeni družini... "Se morda spomnite trenutka, ko ste v daljni Argentini pomislili, da bi se vsa družina vrnila v neznano, čeprav v domovino svojih staršev?" jih z vprašanjem zmotim sredi prazničnega popoldneva, ko so vsak pri svojem delu in z ničemer ne dajo čutiti, da jim minevajo prvi tedni na slovenskih tleh. »Bilo je nekako pred dvema letoma, ko smo se v Argentini že nekaj let spopadali z naraščajočo krizo. Ob vse bolj prisotni ekonomski in socialni negotovosti seje možu porodila ideja, da se preselimo v Slovenijo, da začnemo znova tam, kjer so pred desetletji končali naši starši. Ideja je bila torej njegova, čeprav do takrat, razen mene, še nihče od moje družine ni bil v Sloveniji. Vendar pa smo bili ves čas povezani s sorodniki. Koje pred osmimi leti bratova družila odšla v Slovenijo, je nastala vrzel, kije ni zacelil čas. Ta vez med nami in njihova povabila, naj se jim pridružimo, je v veliki meri prispevala k našemu razmišljanju in tudi h končni odločitvi,« razpreda spomine Kati Adamič. "Kakšno je življenje, kaj se dogaja, da človek sprejme takšno odločitev?" nadaljujem naš pogovor. »Negotovost, kiji ni bilo videti svetle točke, človeka počasi ubija. Kriza, ki soji sledile tudi takšne in drugačne nevarnosti, ki si jim bil več čas izpostavljen, globoko za-režejo tudi v človekovo dušo. Ko smo se lanskega oktobra dokončno odločili za ta usoden korak, smo vedeli, da je to zadnji trenutek, ko - ali gremo, ali pa nehamo sanjati o novem življenju v sončni Sloveniji. Kajti otroci so bili na križpotju: Marijana je končala srednjo šolo in je pred vpisom v nadaljnji študij, Martin je končal osnovno šolo in bo novo začenjal v srednji šoli, le pred najmlajšim, Danielom, sta še dve leti osnovnošolskega izobraževanja. Če bi sedaj ne prišli, bi najbrž za vedno ostalo le pri neizpolnjenih željah,« pripoveduje mama Kati v pravilni slovenščini, s prizvokom pojočega naglasa, ki je značilen za Slovence, ki prihajajo iz Argentine. »Meni in ženi morda ne bo boljše, kot je bilo v Argentini. Oba sva imela delo, službo, prepričan pa sem, da imajo najini otroci v Sloveniji boljšo prihodnost, kot bi jo imeli v Argentini. Zato, samo zato je v nas prevladala odločitev, da smo prišli v Slovenijo,« zamišljeno, kot da tehta besedo za besedo, pristavi oče Dinko Radoš. Pogovor teče dalje. O težki odločitvi predvsem. O tem, kako je bilo Martinu in najmlajšemu Danielu najtežje ob tej usodni odločitvi. »Težko je bilo pustiti vse prijatelje, sošolce. Toliko je tudi prelepih spominov na otroštvo, na šolo, na slovensko šolo, na Slovenski dom... To so leta, ki ostanejo v srcu, duši,« nadaljuje prikupna Marijana in niza novo zgodbo: SLOVESNO PRAZNOVANJE (ŽUR) ZA 15. ROJSTNI DAN ZAMENJALA ZA POT V AMERIKO »V Argentini je navada, da starši dekletu, ko praznuje 15. rojstni dan, pripravijo pravo »veselico«. Poroka v malem. Takrat oblečeš svečano dolgo obleko in povabiš celo srenjo, tudi do 200 ljudi. Meni je bilo to neumno, zato so mi v zameno za to starši plačali letalsko vozovnico in tri mesece sem preživela pri teti v Nevv Yorku v Ameriki. Obiskovala sem mednarodno šolo angleščine. Tam sem spoznala svet v malem. Bila sem povsem zastrupljena s tem svetovljanstvom in ves čas srednje šole sem imela samo en cilj: dokončati srednjo šolo in nadaljevati študij v severni Ameriki... V to sem bila prepričana vse do lanskega poletja, ko sem s slovensko skupino RAST 33 prvič prišla v Slovenijo. Ko sem okusila to spoznanje, spoznala deželo in se še bolj zavedla svojih korenin, nisem več pomislila na Ameriko; če bom odšla iz Argentine, je to lahko samo Slovenija, sem bila trdno odločena v sebi,« pove Marijana tako prepričljivo, da niti za trenutek ne moreš podvomiti v njeno prepričanje. Najmlajši, Daniel, precej redkobeseden, je tiho sledil pogovoru; na očeh mu je ležala neprikrita otožnost, ko je dejal, da najbolj pogreša prijatelje in Slovenski dom. Tam je namreč ostalo njegovo otroštvo in rosna najstniška leta. Ves prosti čas so slovenski otroci preživeli tam. »Kriza združuje ljudi,« je pojasnila Marijana. »Vedno smo bili skupaj v Soven-skem domu, vedno smo skupaj odhajali in vsakogar pospremili do doma. Nikoli ni bil nihče izmed nas sam, tako da so bili tudi naši starši brez skrbi za nas.« Martinu ni do pogovora. V spominih še vedno predstavljata prvo mesto teniški lopar in žogica, saj je pridno treniral tenis. SOLZE V SLOVO... "Kakšni so bili občutki, ko ste še zadnjič s pogledi objeli vse, kar vam Je bilo drago, kar Je bilo pravzaprav del vas?" Molk. Nemi pogledi drug drugega; nema prošnja, kdo bo lahko povedal, kar bojda vsem nekako hromi dušo in srce. Potem z barvo glasu, ki izraža vse doživeto, mama Kati strne misli, občutke in razmišljanja: »Kljub temu da smo se sami odločili in vedeli zakaj, je bilo hudo; naše življenje je ostalo tam, v Lanosu je ostal ves naš trud. Vsi lepi in manj lepi trenutki, na katere so ostali nepozabni spomini. Tam je končno ostal tudi naš dom in poleg njega mamina oz. moja rojstna hiša. Tam so ostali tudi Dinkova oba starša in bra- ta, ostalo tudi naše otroštvo, prijatelji...Tega ne moreš kar tako odpisati, čeprav si vse odločitve bogvedi kolikokrat pretuhtal, premislil... En mesec pred odhodom nisem več hodila v službo, saj sem morala urediti vso dokumentacijo, ki smo jo potrebovali pred odhodom, preskrbeti vse prevode. Te poti so me dodobra izmučile. Najhuje pa je bilo, ko sem pospravljala in sortirala, kaj bo šlo z nami s kontejnerskim prevozom... Kako je Marijana jokala, koje kontejner odpeljal od hiše, ne bo mogoče pozabiti...« Ko bi mogla z besedami opisati tisti ljubeznivi in hkrati vzpodbudni pogled med mamo in hčerjo, da bi ga začutili ob branju teh vrstic! »Vendar pa danes svet ni več tako velik, kot je bil tedaj, ko sta iz teh krajev v Argentino odšla moja starša; ljudje veliko potujejo; prihajajo tudi iz Argentine in se vračajo,« vidi mama Kati vendarle svetlo točko. »Veliko Slovencev iz Argentine seje že vrnilo v Slovenijo; prihodnje leto bo gotovo prišel sem študirat tudi moj sošolec iz srednje šole, poleti spet pridejo sošolci in sošolke v skupini RAST. Naše poti se bodo še naprej srečevale. Sicer pa je sedaj internet, elektronska pošta, tudi za kakšen telefonski pogovor, ki ti olajša dušo, raje nameniš denar, kot za kaj drugega,« dela načrte prikupna črnolaska Marijana. Sicer mi pa še povedo, da je Martinovih sošolcev iz slovenske šole že več v Sloveniji kot jih je ostalo v Lanosu... Dejstvo, ob katerem se človek zamisli in ki ti lahko odgovori na vprašanje, ki sem ga zastavila na začetku pogovora. SLOVENSKA BESEDA JE IMELA PRI NAS PRVO MESTO "Kljub veliki razdalji, ki vas je ločevala, pa ste bili s Slovenijo ves čas povezani, sicer najbrž do takšne odločitve ne bi moglo priti," nadaljujem pogovor. »Ko smo otroci odraščali, je imela pri nas slovenska beseda najpomembnejše mesto. Ata in mama sta nam otrokom vcepila ljubezen do vsega, kar je slovensko in nas vzgajala v tem, da cenimo in spoštujemo svoje korenine. To smo prenesli tudi na svoje otroke. Vedno smo se, čeravno so nas ločile nekaj tisočkilometrske razdalje, počutili Slovence. Če tega ne bi bilo v nas, bi se ne mogli odločiti za takšen korak,« je odločna mama Kati. Drugačna pa je zgodba očeta Dinka. Medtem koje Katina mama z njimi v Spodnjem Blatu, brat Tone z družino tudi, Jože na Madagaskarju, sestra na Kanarskih otokih in je ostal v Slovenski vasi poleg hiš le še očetov grob, ima oče Dinko še živa oba starša in dva brata, sestra pa živi v Miamiju. •Vse sem pustil tam. Ni bilo lahko. Toda jeziček na tehtnici odločitve se je prevesil v prid otrok. Ko sem mami povedal o naši odločitvi, me ni prepričevala, ni pa mogla skriti, kako zelo jo je potrto. Mama je bila doma iz Gornjega Polja pri Anhovem, oče iz okolice Metlike, tako da imam tudi jaz tukaj sorodnike. Sestra nas je vabila, naj se preselimo v Miami; dvakrat sem bil tudi tam. Morda bi delo v Ameriki lažje dobil kot v Sloveniji; toda, ko sem bil leto 2003 prvič tukaj, so me prevzele lepote Slovenije. Udejanjilo se je vse, o čemer sem radovedno poslušal kot otrok in vsrkaval vase kot odraščajoči najstnik: ti hribi, toliko zelenja, vse te poti... toliko lepot, da se jim ni bilo več moč upreti. Ob tako veliki odločitvi pretehtaš tudi, kakšna kvaliteta življenja se ti obeta,« seje razgovoril oče Daniel Radoš. »OSTAJA DILEMA, ALI SEM SE PRAV ODLOČIL...» "Kakšni so bili vaši prvi občutki, ko ste bili zares v svoji novi domovini?" vprašam, čakajoč, kdo bo lahko opisal svoje doživljanje vstopa na slovenska tla. »Počutim se, kakor da sem doma. Moja starša sta se vedno pogovarjala o teh krajih in o ljudeh, tako da so mi vsa imena domača. Ko se srečujem s temi ljudmi, sploh nimam občutka, da so to naši prvi pogovori; včasih se mi zdi, kot da katerega izmed njih poznam iz otroštva... Slovenci v Argentini smo ves čas živeli s svojo domovino, čeprav je nismo poznali,« pripoveduje Kati in zdi se, da tudi tista prva otožnost počasi izginja. Oče Dinko pa nadaljuje z drugačnim razmišljanjem: »Prišel sem sem, da bi delal, da bi bilo otrokom nekoč lažje in se ob tem sprašujem, če sem se prav odločil. Tega, da bi mi otroci nekdaj očitali, da bi se naše sanje sesule v prah, me je strah. Moja največja želja je, da bi čim prej lahko dobil delo. Karkoli, dela me ni strah. Strah pa meje, da bi mi kdo očital, da morda komu »odžiram« delo.« Je želje, ki jih imajo Radoševi te dneve, ko se vživljajo v nove razmere, sploh mogoče strniti v nekaj misli? »Ko imaš družino, svoje življenje in cilje gradiš na otrocih, vse delaš za njihovo dobro. Razmišljam in si želim le tega, da otroci končajo študij, pridejo do poklicev in zaposlitve, še vedno prepričan, da jim bo lažje, kot bi jim bilo v Argentini. Ob vsem tem pa, da ostanejo dobri, pošteni ljudje. Če se nama uresniči ta želja, potem sva naredila vse. To je naš cilj, za katerega sva pripravljena tudi na mnoge žrtve in odpovedi. Kajti, družina je vrednota, za katero seje vredno in potrebno žrtvovati!« je Dinko Radoš končal pogovor, potem pa se odpravil ven in nadaljeval svoje delo tam, kjer ga je ob mojem prihodu končal; čeprav v Argentini tega ni delal, mu je sekanje drv šlo dobro od rok... 82-LETNA MAMA JOŽEFA Z VELIKEGA MLAČEVEGA Kot včasih v mladih letih doma na Velikem Mlačevem je mama Jožefa zunaj trla orehe. Ob svojih 82-ih letih pravi, nekaj pač mora delati, nekaj koristnega, seveda. Po odhodu v Argentino pred 49-imi leti je bila prvič doma pred 21-imi leti ob Jože-tovi novi maši. Je morda kdaj po tistem obisku doma imela željo, da bi se vrnila in za vedno ostala v rodnih domačih krajih, jo pobaram, drobno ženo, ki se v Argentini ni nikoli naučila španskega jezika. Takole pravi: »Doma smo vedno govorili slovensko, nikoli nisem čutila potrebe, da bi se morala naučiti špansko, saj smo živeli v Slovenski vasi, med Slovenci. O tem, da bi prišla sem, nisem niti pomislila, da bi kdaj lahko prišlo do tega. Bili smo velika družina, vsi skupaj, kaj sem hotela več. Ko so se začeli pogovarjati o tem, pa sem dejala: Kamor gredo vsi, tja grem še jaz! Sedaj, na stara leta, pa sem spet doma - doma!« NEODGOVORJENA OTROŠKA VPRAŠANJA Z mešanimi občutki sem zapuščala njihov prijetni novi dom. Vprašanje, namenjeno otrokom, je ostalo le nema črka na papirju, neizgovorjeno. Hotela sem jih povprašati, kje se počutijo doma, toda morda je prav to njihovo razmišljanje lahko rana, ki še skeli. Otroška duša je, pravijo, ranljiva, kajti še tako lepi obeti in želje gotovo ne morajo izbrisati časa in spominov, ki ostajajo na vse preživeto. Otroci dveh domovin. Tako različne zgodbe piše življenje. pa bi se uresničile želje staršev! Zelje, zaradi katerih so se vrnili v najlepšo deželo, kar so jih kdaj spoznali; da bi otroci tu, od koder so nekoč po silil razmer odšli njihovi stari starši, pognali zdrave korenine... in da bi se čas njihovih dedov, ki ostaja zgodovina, nikoli več ne ponovil! Alenka Adamič »VSAKO SRCE, KI TRPI, ZRASTE!« V Švici delujoča kiparka Lučka Kosca k je praznike preživela doma, pri mami Mariji na Plešivici. Ko so zelenico ravno pobelile marjetice, smo z umetnico pokramljali ob sočnih grižljajih domačega kruha in skodelici koprlvnega čaja. Dnevi so se razpotegnili v daljše obdobje, kar smo vas nazadnje videli doma. Na vašo prisotnost nas spominjajo samo gigantski kipi v središču Grosupljega. Kako vi dojemate razpetost med rojstnim krajem In krajem vašega poklicnega ustvarjanja? Pravzaprav sem na pol tukaj, na pol tam. Do lani sem bila bolj turist v Švici, potem pa sem se poročila. V Ženevi imam manjši atelje, v katerem ustvarjam manjše skulpture, v Grosupljem pa večje stvari iz kamna, cementa. V bistvu sem zelo povezana v obeh scenah. V Švici sem včlanjena v društvo likovnikov. Kaj vas zadržuje v Švici? So to boljši pogoji dela in večja možnost prosperitete na področju umetniškega kiparstva? Ne. Ni primerjave. Slovenija ima drug pogled na umetnost. V Švici kulturnega ministrstva sploh ni. Kulturni oddelki po občinah financirajo ustaljene hiše, kot sta opera in gledališče. Umetniki hodijo normalno v službo. V Švici je umetnik zadnja kasta. Moraš imeti veselje in biti poklican, da se s tem ukvarjaš. Imate v načrtih še kakšen podoben projekt, kot ste pred leti osupnili Javnost s kipi velikani in ljudem približali umetnost tudi preko dotikov umetniško obdelanega betona, kot gradbenega materiala, vsakodnevnih srečevanj s kipi? Doma sem s teh krajev, zato smo se skupaj z županom odločili, da bi Grosuplje imelo neko identiteto, kot jo ima veliko krajev po Sloveniji. Grosuplje se še išče, saj ima Županovo jamo, Magdalensko goro, vendar nista tako izkoriščeni, da bi Grosuplje dvignili iz povprečja. Zato smo se odločili, da bo Grosuplje postalo mesto skulptur. Vsako leto se bodo odvijali kiparski simpoziji, letos bodo prišli tudi tujci, sama pa nameravam ponovno pristopiti k projektu v prihodnjem letu. Slovenijo ste zastopali na nekaterih razstavah v tujini, glas o tem pa pri nas ni dosegel ekstremnih dimenzij. Še vedno trdite, da nihče ne postane prerok v domači vasi? Ne. Drži pa, da sama nisem zelo mondena oseba, ki bi se kazala novinarjem. Najbolj pomembno je, kaj in zakaj delaš ter kako pripomoreš k večji harmoniji v svetu. Ni pomembna moja osebna slava. Kiparji do renesanse se na svoja dela sploh niso podpisovali, delali so za Boga. Pod vašimi prsti se material voljno spreminja v obraze angelov, ki si pred svetom pogostokrat zastirajo oči. Zakaj nebeška bitja obvladujejo vaše umetniško stremljenje? Ljudje smo od malega vajeni gledati navzven, gledamo izložbe, kaj je moderno in kaj ne. Česar pa je naša duša žejna, je v nas samih. Tega se vsi zavedamo, vendar ne vemo, kako prisluhniti sebi. Zato je dobro zapreti oči, si prisluhniti in se umiriti. Če bi vsi delali tako vsaj pet minut na dan, bi menda bil raj na zemlji. S simboliko zaprtih oči raziskujem prostor znotraj. Zanimive so vaše Izkušnje in soočanja z umetnostjo. Prej vas je pot zanesla za kateder, bili ste dobrodelka v Ruandi. Ste dolgo iskali sočno bistvo svojega življenja In dela? Kaj je bistvo življenja? Kaj je sreča? Kaj iščemo? Zakaj smo tukaj? To so vprašanja, na katera vsi morda niti ne iščemo odgovorov. Mogoče sploh ni treba dosti razmišljati. Mogoče je dosti, da začutiš. To se mi zdi kot darilo, danost. Kot nam je dano življenje, nam je dana tudi ta modrost. V življenju stopamo skozi preizkušnje, solze, vprašanja, dileme. Kruh, ki sem ga spekla, se mi zdi zelo simboličen. Naredim ga v obliki srca, ko vzhaja, se deformira, vendar je še vedno srce. Kako dober je! Neverjeten simbol. Vsako srce, ki trpi, zraste! Barbara Pance »mu®, 6. maj 1945. Štiriletna okupacija Grosupljega. Posadke iz Novega mesta, Šentvida pri Stični, Stične in Višnje Gore se pomikajo prosti Ljubljani. V Grosuplje je poslana 12. brigada. Cankarjeva brigada prihaja z nalogo nemudoma osvoboditi Grosuplje. Ob 20. uri se napad začne. Prvi bataljon napade s Police, drugi z Gatine in Mlačevega. tretji iz Račne. Brigada obkoli postojanko. Sovražnik opazi 1. bataljon in vanj uperi sovražni ogenj. Drugi in 3. bataljon izvedeta juriš in napadeta sovražno postojanko. Tretji bataljon se umika, saj je napaden s tankom. Bataljon ponovi napad. 7. maja se cankarjancem pridružicl5. brigada. Z jurišema se jima posreči vdor v postojanko, sovražnik pobegne proti Ljubljani. V akciji je ranjenih pet cankar-jancev. Brigada po osvoboditvi Grosupljega hiti naprej, proti Ljubljani, in nima časa uživati počastitve krajanov in njihovega gostoljubja. Zapis o dogodkih pred šestdesetimi leti se je ohranil pod rokami Lada Ambro-žJča Novljana In Janeza Lesjaka starejšega. V osvobajanju je sodelovalo tudi nekaj domačinov, med njimi general Lojze Hren s Spodnje Slivnice, častni predsednik Cankarjeve brigade. »Spomini so zelo globoki. Sovražnika smo napadali od Kolpe in ga pregnali s Kočevja, umikajočega iz Ribnice, na vrsto je prišla skupina SSovcev in domobrancev v Grosupljem. Vodila nas je odločnost, da preženemo in potolčemo sovražnika in čimprej osvobodimo Ljubljano. Ljubljana nas je napajala s partizani, hrano. Boj je trajal celo noč in cel dan. Bil je težek boj. Razbili smo en tank, iz njega pobrali, kar je bilo koristno. Ko smo osvobodili Grosuplje, smo doživeli čustveni odziv Grosupeljčanov, ki nas je pognal naprej. Toda nismo se mogli veseliti z njimi. Šli smo na Ljubljano. Po Ljubljani še na Štajersko in končali na Meži.« Priprave za mobilizacijo Grosupeljske čete so potekale v najlepšem letu. V transformatorju v Grosupljem je komisar Adolf Jakhel, sekretar okrožja, sprejemal aktiviste in kurirje. Dajal je navodila, vodil sestanke. Okrožni komite se je vsak večer zbral na kratki seji in določil naloge za naslednji dan. V transformatorju seje formiral pravi bojni štab. Po načrtu naj bi se partizani iz tovarne in grosupeljske okolice zbrali v noči z 29. na 30. oktober v zagraškem gozdu. 30. oktobra je medel sneg in četa je ostala odrezana od sveta na Plešivici, ko naj bi šla ponoči iz Ilove Gore na Krko, kjer bi se priključili skupini stiškega in velikolaškega območja, potem pa naprej čez dolenjske griče. Operacije v Zasavju so padle v sneg. Prve tri dni partizanjenja je bilo v Grosupeljski četi osem partizanov, pozneje se jim je pridružil tudi Franc Sever - Franta. »Ko sem prišel v partizane, še nisem bil star 18 let. Komandir Jakhel je od mene zahteval papirje, vprašal je, kako mi je ime in me prekrstil za Franto. Oče se ni strinjal z mano. Prišel je za mano in rekel komandirju: 'Poglej, to je še mule. Pojma nima, kaj se bo šel od borit' Komandir pa mu je odvrnil, naj se sama pogovoriva. Sedela sva na štoru, bil je hud mraz. Malo sem se ga bal, vendar sem se odločil in nisem hotel domov. Če je tako, je rekel oče, boš sam zase odgovarjal. Vendar si zapomni, dobro si zapomni: prvič, kjer koli boš sedel, vedno daj nekaj pod ta zadnjo, ne streljaj na človeka, ki ni oborožen, in tretjič, naj te ne zavedeta denar in zlato, četrto pa, pazi se dekleta in pijače. Zadnjega se nisem ravno najbolj držal, drugače pa sem upošteval njegov nasvet.« Štirje grosupeljski borci so bili proglašeni za heroje. Preko 40 borcev je prejelo partizansko spomenico 1941, v NOB je sodelovalo nad 800 borcev, življenje jih je izgubilo več kot dvesto. Veliko jih je umrlo v taboriščih in zaporih. Skupne žrtve znašajo 417 občanov. »Tektonski spopad na življenje in smrt skoraj večine svetovnih narodov je povzročil velike in zgodovinske spremembe Predvsem geografsko in politično so se na karti sveta začrtale nove meje. Z zemeljskega obličja so zginevale države in stari družbeni sistemi, rojevale so se nove države in nove družbene ureditve. Po tej vojni marsikaj ni bilo več tako, kot je bilo pred njo. Kot večina zla v zgodovini tudi to ni šlo mimo slovenskega naroda. Prihrumelo je, ga zajelo, gnetlo in vrtinčilo. Majhen narod na svojem koščku evropskih tal je bil prisiljen v boj za obstanek in preživetje. Slovenci so bili postavljeni pred eno samo dilemo obstati ali izginiti. Ali kot se je že pred stoletji v skrbi za obstoj svojega naroda, vizionarsko izrazil naš Trubar, šlo se je za stati inu obstati,« je na slovesni prireditvi ob počastitvi 60-letnice upora proti okupatorju in osvoboditve Grosupljega v slavnostnem nagovoru dejal župan Janez Lesjak, ki so ga borci počastili s spominsko podobo Ivana Cankarja. »Seveda ne moremo preko tragičnih in usodnih dogajanj po osvoboditvi. Ne moremo mimo nepotrebnih žrtev v povojnih usmrtitvah. Ta dejanja so vsega obsojanja vredna in težko je za njih najti opravičilo. Ravno tako pa je nesmiselno in nekorektno iz današnjega časa in sedanjega načina razmišljanja gledati na takratno dogajanje, pogojevano s pravkar končano krvavo morijo, neizmernim medsebojnim sovraštvom in maščevalnostjo ter bojaznijo pred še ne sigurno bodočnostjo. V zgodovini človeštva so vedno zmagovalci krojili usodo poražencem in v takih razmerah je od pamtiveka veljalo enostavno pravilo: Če ne bom jaz tebe, boš ti mene... Vsi, predvsem pa mlade generacije Slovencev morajo poznati pravo resnico in zgodovino svojega naroda. Kakšen narod smo, če ne spoštujemo velikih dejanj svojih prednikov. Kaj naj bo mladim vzor in ponos predvsem sedaj, ko smo vstopili v združbo evropskih narodov. Vsi narodi imajo svoj zgodovinski ponos in spoštujejo dosežke svojih prednikov. Med Slovenci pa velja nesprejemljiva navada in želja, da vsaka generacija, celo vsak posameznik želi in spreminja zgodovino svojega naroda, po svojih merilih in trenutnih družbenopolitičnih razmerah, vendar zgodovina in zgodovinska dejstva so samo ena. In vendar, kot za posameznika, še toliko bolj velja za narod - če se ne spoštuješ sam, te ne spoštuje nihče.« Slavnostne prireditve se je udeležila poldruga stotina Grosupeljčanov, med njimi udeležencev NOB, borcev Cankarjeve brigade, Pete belokranjske brigade in Grosupeljske čete, predstavnikov občinskega sveta in drugih javnih institucij. Na proslavi so sodelovali: moški pevski zbor KD Vokal, združena ženska zbora Lastovke in Viva vox, Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje in pevka Nataša Loborec. Osmošolke Ula Hren, Ingrid Grum, Maja Kikelj, Tjaša Zaletel in Klavdija Mehle pa so bile nagrajene za literarne prispevke na temo NOB. Barbara Pance ZAMOLČANA ZGODOVINA ^ HOLOKAVSTA V SLOVENIJI Zupan Janez Lesjak s staršema In borci, skrajno levo je borec In častni predsednik Cankarjeve brigade Slivnlčan Lojze Hren, ob njem pa Franc Sever - Franta (poleg Franca Perovška edini še živeči borec Grosupeljske čete). Prireditve so se udeležili tudi krajevni odbori borčevskih organizacij s teritorija nekdanje skupne občine. Ula Hren je bila nagrajena za literarni prispevek, Lastovke "pomnožene" z Vokalno skupono Vlva Vox pa so se izkazale s partizanskimi pesmimi. - vse foto Barbara Pance Menim, da bi haško sodišče moralo soditi zločincem na poraženi in zločincem na zmagoviti strani v vseh vojnah od leta 1900 do danes. Zločini so bili storjeni tudi pri zmagovalcih! 0 teh pa seje več kot 50 let molčalo in se še vedno prikrivajo med Slovenci in ostalimi narodi bivše Jugoslavije. Broz, Kidrič, Kardelj, Maček in drugi Stalinovi učenci bi morali biti, po mojem mnenju, posmrtno sojeni ter tako prikazani tudi s temne plati svojih dejanj. Kdo ima pravico soditi tistim, ki so se po svoji volji odločili drugače? Kdo je brez greha in zločina? Jugoslavija bi bila brez številnih narodnih herojev in najverjetneje tudi Srebrenice ne bi bilo! Angleško veleposlaništvo v Republiki Sloveniji bi moralo imeti že najmanj 50 let zastavo spuščeno na pol droga. Zaradi svojih teritorialnih ter drugih interesov so pustili, da se bo slovenski narod še 100 let prepiral zaradi pobojev! S tem so pridobili trajni vpliv na Balkanu - po načelu: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima! In angleška kraljica ne bi podeljevala lordskih naslovov svojim oficirjem s Koroške. Komunistična tvorba, imenovana Federativna socialistična republika Jugoslavija, ni razpadla leta 1991! Kali razpada so bila shranjena v breznih Kočevskega Roga, v starem Hrastniku, v rudniku Barbarin rov, v protitankovskih jarkih ter še po mnogih drugih množičnih grobiščih Jugoslavije. Tu še danes leži veliko nepoko-panih pomorjenih žrtev! Med njimi so slovenski domobranci, srbski dobrovoljački korpus, četniki, pripadniki kraljeve vojske v Jugoslaviji, hrvaške vojaške formacije ter premnogo civilistov! Titova Jugoslavija je bila smo bleda kopija federacije in je razpadla tisti trenutek, ko se je smelo začeti javno govoriti o žrtvah KPJ! Tragika vojne in predvsem revolucije v Sloveniji so poboji in emigracija Slovencev! Po 60 letih pa seje moral spremeniti družbeni sistem-komunizem in so se zmagovalci pokazali kot poraženci, domobranci in njihovi svojci pa so posthumno dosegli to, za kar so se borili: za ohranitev vere in za uveljavitev lastnine kot vrednote, na katerih temelji sodobna Evropska unija! Da resnfca se spozna, je treba čuti oba zvona! (slovenski pregovor) In kaj bo z državo Slovenijo? Se bo ponovila usoda Karantanije? Državo imamo, ljudi za to državo pa 'uvažamo'! Bo obstala Slovenija še 50 let? Čudna so pota Gospodova! Anton Žitnik Zgodovina narodov in tudi Slovencev je zgodovina zmag, porazov, žalosti in veselja. Slovenci pa, žal, za obdobje po zmagoviti boljševi-ški revoluciji še nimamo resnične zgodovine. Potrebno jo bo šele napisati, saj menimo, da narod, ki proslavlja samo zmage in vesela obdobja, poraze In del žalostne zgodovine pa zamolči, nima celovite zgodovine. Zamolčali so polna brezna, opuščene rudnike, protitankovske jarke človeških trupel. Slovenijo so zmagovalci zavili v črne rute, ker so zamolčali slovenski holokavst. Pri tem delu so jim »temeljito« pomagali naši zgodovinarji. Zgodovino so spremenili v malikovanje srpa in kladiva ter peterokrake rdeče zvezde. S tem so popačili del naše zgodovine in zanikali vero prednikov v Boga, ki je človeku dal Duha in spoštovanje vsega narodnega občestva, h kateremu moramo prišteti tudi vse mrtve prednike. Zamolčali so del našega naroda, ki še danes leži nepokopan širom Slovenije. ZAČETEK VOJNE Spomladi leta 1941 so sile osi napadle Jugoslavijo in jo okupirale. Slovenijo so si razdelili Nemci, Italijani in Madžari. Zgodovinsko dejstvo je, daje bilo zelo malo ljudi, ki bi od okupacije pričakovali kaj dobrega. Še pred pojavom OF so se že v začetku okupacije začele pripravljati na odpor proti okupatorju meščanske stranke in oficirski kader. Zamisel odpora in vstaje pa je bila, da bi počakali na ugoden trenutek in bi se pri tem obvarovali nepotrebnih žrtev ljudi v Sloveniji. ZAČETKI REVOLUCIJE IN DRŽAVLJANSKE VOJNE Komunistična partija Slovenije (KPS), ki je bila izšolana tudi za revolucijo v SZ, je dala pobudo in tudi koncem aprila 1941 ustanovila Protiimperialistično fronto (in ne Osvobodilno fronto - OF kot se še vedno potvarja), ki je bila naperjena proti anglo-ameriškemu imperializmu. Spomnimo: Takrat sta imela Hitler in Stalin podpisana sporazuma o nenapadanju, zato komunisti niso imeli nikakršnega razloga, da bi se uprli Stalinovemu prijatelju Hitlerju. Ime OF pa se je pojavilo šele po napadu Nemčije na SZ 22. junija leta 1941. Takrat je KPS začutila, da je napočil čas boja za prevzem oblasti. Sredi avgusta 1941 je KPS mimo OF ustanovila Varnostno obveščevalno službo (VOS). Leta naj bi se borila proti okupatorju in idejnimi nasprotniki, dejansko pa seje njihovo »poslanstvo« usmerilo v obračun z idejnimi nasprotniki. Začela je z likvidacijami. S tem se je vojna med idejnimi nasprotniki spremenila v krvavo obračunavanje. Naj navedemo nekaj primerov«! 4. novembra 1941 je bil pod domačim kozolcem ustreljen kmet Anton Lenič iz vasi Purkače. Naslednji teden je bilo ubitih pet logarjev iz okolice Krima in Mokrca. Logarja Krizmana je ustrelil pred ženo in petimi otroci poznejši narodni heroj Stane Semič - Daki. Do spomladi 1942 je bilo zmetanih v brezna Krimska jama, Žiglo- vica, Kozlovka, Čuharica in druge preko sto tako imenovanih narodnih izdajalcev, padel pa ni še noben italijanski ali nemški vojak. Do pomladi leta 1942 je bilo na Slovenskem likvidiranih že preko tisoč civilistov, med njimi tudi ženske, otroci in cele družine. Okupatorje to izkoristil za protiukrepe, kar je povzročilo dodatne žrtve v glavnem nedolžnih ljudi. Vrhovni plenum OF je nato sprejel v septembru 1941 dva akta - Sklep o konstituiranju narodnoosvobodilnega odbora (SNOO) in Odlok o zaščiti slovenskega naroda. S tem dvema aktoma je določil, da OF predstavlja slovenski narod v odporu proti okupatorju in da bo vsak, ki se temu ne bo podredil, obsojen na smrt, kot narodni izdajalec. Nekateri avtorji pravne in zgodovinske stroke menijo, da sta ta dva akta zaradi njune revolucionarnosti pomenila začetek revolucije v Sloveniji z vsemi posledicami. Pokazalo se je, da je KPS kot najbolj oblastno-posesivna in tudi najbolj agresivna skupina v OF začela brezkompromisen boj za oblast. To je kasneje ponovno potrdila z Dolomitsko izjavo 1. marca 1942, s katero je dokončno prenehalo koalicijsko razmerje z udeleženci OF. Domači terenci so po naročilu Izvršnega odbora OF začeli ustanavljati Okrajne in rajonske odbore ljudske oblasti. VOS pa je začel z likvidacijo županov in drugega administrativnega osebja. V enem tednu so likvidirali 17 županov, župana Mavserja pa živega vrgli v ogenj z devetčlansko družino. V Ljubljani so Ljudska sodišča obsodila na smrt 62 Ljubljančanov. VOS-u je uspelo pod vodstvom Zdenke Kidrič likvidirati 45 mož, ostali so se umaknili v tujino. Na pomlad 1942 se je partizanstvo razmnožilo. Nastali so prvi bataljoni. Začeli so z izzivanjem okupatorja prav iz vasi. Posledice niso samo ene Dražgoše, ki so pogorele do slednjega objekta, na pogorišču pa je obležalo 42 mož (najmlajši 15 let), ostale prebivalce so odpeljali v taborišče. To je postala praksa partizanskega boja - Pregnati ljudi iz vasi k partizanom! Po izzivanju so se partizani umaknili v zavetje gozdov, prepevali partizanske pesmi, komisarji pa smejali: »Saj kulaške debele riti spet gorijo. Mi se bomo kulakov rešili s pomočjo okupatorja in ne kot Veliki Stalin z lakotjo.« Ne samo ene Dražgoše! Pogorelo je več deset vasi in veliko posameznih kmetij. Okupator je izgnal več tisoč mož in fantov in cele družine v taborišča na Rab, Gonars, Renicci in druga taborišča, iz katerih se jih veliko ni več vrnilo. Ljudstvo je bilo na ta način izpostavljeno strahotnemu nasilju. NASTANEK VAŠKIH STRAŽ Nekateri posamezniki in tudi cele družine so se zatekli pod varstvo okupatorja. Možje in fantje so se organizirali za obrambo vasi in svojih družin v vaške straže. Prva vaška straža je bila ustanovljena v Št. Joštu 17. julija 1942. Tem so v avgustu in pozneje sledili tudi v drugih krajih, predvsem na Ljubljanskem, Dolenjskem in Notranjskem. Partizane so potisnili v Kočevske gozdove in življenje prebivalstva je postalo znosnejše. ZEČETEK DOMOBRANSTVA Višek partizanskega boljševističnega nasilja nad slovenskim ljudstvom pa seje začel po italijanski kapitulaciji 8. septembra 1943. Na tako imenovanem svobodnem ozemlju Dolenjske in Notranjske, ki je trajalo slaba dva meseca, so partizani ustanovili Ljudska sodišča (na podlagi sklepov Kočevskega procesa, ki je bil v začetku oktobra 1943). V dveh mesecih so pobili od 850 do 900 ljudi. Po nemški ofenzivi v novembru 1943 so možje in fantje množično bežali v mesta pod zaščito Nemcev in ustanovili slovensko domobranstvo, ki je proti koncu leta 1944 skupno z gorenjskimi in primorskimi domobranci štelo 16.000 mož. BREZNA KOT MNOŽIČNA GROBIŠČA MED VOJNO IN PO VOJNI Proti koncu leta 1944 so se partizani zaradi premoči domobrancev umaknili v Kočevski Rog (Bazo 20) in Belo krajino (Stražnji vrh) in tam po nekem tajnem dogovoru ostali do konca vojne. V Bazi 20 oziroma na Stražnjem vrhu je bil že novembra 1944 napravljen seznam za likvidacijo približno 18.000 razrednih sovražnikov in približno 3.000 partizanov v »13. bataljonu partizanske vojske.« (13. bataljon so komunisti poimenovali vse tiste, ki so bili sinovi »kulaških«/premož-nih kmetov in meščanov v partizanih - Albert Svetina - Erno: Od osvobodilnega boja do banditizma). Vseh »uvrščenih na sezname« partizanom po vojni ni uspelo likvidirati. OB KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE Do 9. maja 1945 je 9. korpus likvidiral od 4.700 do 4.800 Slovencev s Primorske, ki so jih poimenovali kar s fašisti. Ko seje druga svetovna vojna že povsod končala, seje še vedno bila na slovenskih tleh. Dejansko se je končala 15. maja, ko seje hrvaška oborožena vojska na meji z Avstrijo med Dravogradom in Pliberkom pri Prevaljah predala z belimi zastavami. Slovenski domobranci in civilisti so se umaknili na Koroško - Vetrinje. Le manjša enota Primorskih domobrancev seje umaknila v Julijsko krajino in se tam raz-bežala. VRNITEV DOMOBRANCEV Slovenske domobrance so Angleži začeli vračati 25. maja. Vračanje je trajalo do 30. maja 1945. Vrnjenih je bilo nekaj več kot 10.000 domobrancev in okoli 2.000 civilistov. V glavnem so šli v smrt preko dveh taborišč: Teharje in Škofovi zavodi. Vsi, razen nekaj sto mladoletnikov, so bili pomorjeni v Macesnovi gorici v Kočevskem Rogu, rudniških udrtinah pri Starem Hrastniku in v več sto ostalih manjših grobiščih. Poleg vrnjenih s Koroške so bili z njimi pomorjeni tudi ujeti na begu ali zajeti na domu. Skupno je prve mesece po vojni pomorjenih 12.000 do 13.000 slovenskih domobrancev in okoli 4.000 civilistov. UNIČENJE NARODNIH MANJŠIN S 13. junijem leta 1945 je začelo delovati tudi sodišče narodne časti. To je bil nov zločinski akt, ki je bil sprejet »za rešitev« nemškega vprašanja. Na podlagi tega akta so organizirali koncentracijska taborišča na Štajerskem. Največje taborišče je bilo Šterental (sedaj Kidričevo), kije sprejelo okoli 9.000 taboriščnikov. Druga manjša taborišča so bila grad Hrastovec (kjer so bili zaprti Madžari), Studenci pri Mariboru, Brestanica pri Mariboru, Špitalič in druga manjša taborišča za zbiranje zapornikov. Zapori v Mariboru pa so bili nato tudi dolga leta taborišča za politične zapornike. Za ugotavljanje, kdo je nemške narodnosti, je bilo odločilno premoženje. Izginile so cele premožne kmečke družine, obrtniki, trgovci in izobraženci. Naj še posebej omenimo »čiščenje« nemškega življa v Apaški dolini! Grobišča teh žrtev so v samem Šterentalu (Kidričevem), 5 grobišč, in pod halo B v Slovenski Bistrici, Ho-čah pri Pohorju ter okrog gradu Hrastovec. V Špitaliču je morišče še neraziskano. Na podlagi raziskav raznih komisij se to število giblje od 6.000 do 7.000. POVOJNI MONTIRANI SODNI PROCESI Po vojni so začela Ljudska sodišča z montiranimi sodnimi procesi »v imenu ljudstva«. Odmevni procesi so: božični proces, proces proti celjskim trgovcem, Rupnikov proces, Nagodetov proces, Diehlov proces, dahovski procesi, duhovniški procesi, kulaški procesi. Manjši procesi: Mavec-Malenškov proces, Zumer-Versnikov proces, Ravnikarjev proces, proces Barle Rezika in Fakin-Petrakov proces. Vsi ti procesi so bili zasnovani predvsem z naslednjimi nameni: dolga kazen ali usmrtitev in hkrati zaplem- STEVILO ŽRTEV: Neposredne žrtve komunistične revolucije: VOS-a alioartizanskih enot do 9. maja 1945 4.770 Poboj domobrancev po 9. maju 1945 18.880 Civilne žrtve po 9. maju 1945 4.000 Žrtve sodišč narodne časti 7.000 Pomorjeni povratniki iz nemške vojske 2.000 Skupaj 36.650 Posredne žrtve revolucije: Padli vaški stražarji 160 Padli domobranci 870 Mrtve straže - 13. bataljon cca 2.900 Talci in taboriščniki cca 11.000 Skupaj cca 14.000 Ostale žrtve, ki Jih Je povzročila revolucija: ~ 24.100 Padli partizani 12.000 (- 2.900 - »13. bataljon«) 9.100 Padli nemški vojaki na slovenskem ozemlju 15.000 Skupne žrtve, ki jih je povzročila revolucija cca 75.000 ZAMOLČANA GROBIŠČA NA OBMOČJU SLOVENIJE Opomba: Vrisana so samo grobišča, v katerih leži 10 ali več žrtev, V teh grobiščih so poleg Slovencev pobite tudi žrtve drugih narodnosti, Ocenjujemo, da v teh grobiščih leži prek 250.000 nepokopanih žrtev revolucionarnega komunističnega terorja. ba premoženja. S procesi in administrativnimi ukrepi je bilo po vojni obsojenih 40.625 oseb. Poslani so bili na kazenska poboljševalna taborišča KPD po vsej Sloveniji in tudi v Bosno. Kljub raziskavam, koliko je bilo Slovencev v »letovišču« na Golem otoku, nimamo točnih podatkov. BLIZU 500 ZAMOLČANIH GROBIŠČ SLOVENCEV IN PREK 100.000 ŽRTEV Posamičnih grobov, kjer je ubit eden ali dva, je po evidenci Društva za ureditev zamolčanih grobov do sedaj evidentirano že več kot 400 po vsej Sloveniji, nekateri pa ugotavljajo, da je teh grobišč prek 480. Prav tako tudi komisijam za zamolčana grobišča in Inštitutu za novejšo zgodovino ter Društvu za ureditev zamolčanih grobov še ni uspelo zbrati števila vseh žrtev in zamolčanih grobišč, kijih je povzročila komunistična revolucija na Slovenskem. Lahko pa navedemo, da prav zgodovinarji z Inštituta za novejšo zgodovino že ugotavljajo, da je bilo vseh žrtev te revolucije na slovenskih tleh prek 100.000. GROBIŠČA HRVATOV NA SLOVENSKEM Največja kolona hrvaške vojske in civilistov se je umikala proti Avstriji preko Maribora in Dravograda. Kolona, ki se je vračala preko Maribora in Dravograda, naj bi po podatkih samih udeležencev takoimenovanega Križanega puta (slovensko Križev pot) štela okoli 450.000 tisoč ljudi. 15. maja je pri Prevaljah položila orožje. Kolona seje vračala preko Maribora. Dolga je bila 70 km. V Mariboru so civiliste, mladoletnike in tiste, ki so stopili k domobrancem, spustili najprej na tako imenovani »Križni put«. Ostale oficirje, domobrance in ustaše pa pobili v »pan-cergrabnih« (tankovskih jarkih), gramoznicah pri Hočah in na Hočkem Pohorju. Druga kolona seje umikala preko Celja v Slovenj Gradec. Štela je približno 70.000 ljudi. Ustavljena je bila pred Slovenj Gradcem pri Gornjem Doliču. Koliko jih je ostalo pri življenju od te kolone, se ne ve. Govori se, da okoli 8.000 ljudi. Pokol se je začel takoj po predaji. Od Doliča do Velenja je 22 grobišč. V Celju in okolici je 15 do 20 grobišč. V urbanem delu Celja so na grobiščih zgrajeni ob jekti. Nadalje je tankovski jarek pri Šentjurju, 3 grobišča so pri Sevnici, pa grobišča pri Dobovi pri Brežicah in še manjša grobišča obnemoglih starcev in žena ob cestah. Tretja kolona se je umikala preko Zidanega Mosta proti Celju. Ustavljena je bila pri Košnicah. Pomorjeni leže v rudniku Barbarin rov pri Laškem, na Starem Hrastniku in v okolici. Manjša kolona seje odcepila pri Brežicah proti Novemu mestu. Likvidirana je bila v Krakovskem gozdu in pri vasi Mrtvice (okoli 4000). Četrta kolona seje pomikala preko Ilirske Bistrice. Le manjša kolona domobrancev je prišla do Trsta, tam so jih zajeli partizani in jih pobili skupaj z nemškimi vojaki in zmetali jih v brezno Bazovica. Zaustavljeno kolono so pobili nekaj kilometrov od Ilirske Bistrice. Pokopavali so jih civilisti. Peta kolona se je prebila v Avstrijo, vendar je bila v celoti vrnjena v Slovenijo preko Podrošca-Jese-nic v taborišče v Škofove zavode. Civiliste in mladoletne so odpeljali proti Zagrebu, ostale pa pobili pod Krenom v Kočevskem Rogu. Manjša skupina se je umikala z vlakovno kompozicijo preko Ljubljane v Avstrijo. Ustavljena je bila nekje med Radovljico in Jesenicami. Ta in še skupina vrnjena iz Avstrije je bila pomorjena 16. in 17. maja v Lan-covem, 2 km od Radovljice. Med žrtvami so tudi nune in otroci. Žrtev je okoli 1.300. Del žrtev iz te skupine (okoli 200) je bila pomorjena 24. maja v gozdu pri Črnem grobu. LEGENDA: ----Kolone v Avstrijo ........Križev pot (križni put) -----Kolone smrti Vrnitev po železnici Grobišča Brezna Rudniki-grobišča Tankovski jarki (pancer^rabni) (fa Spomenik Slovenska Bistrica Spomenik Barbara rov Spomenik Podmeja Spomenik Kočevski Rog tft Spominski park Mozef ErancPerme -2005 Društvo za ureditev zamolčanih grobov. Konenskeja ul. 11.1000 Ljubljana GROBIŠČA SRBOV IN ČRNOGORCEV Kolona Srbov in Črnogorcev se je umikala iz Celja proti Avstriji mimo Kamnika. Ustavljena je bila na cesti pri Vodicah. Le nekaj jih je pobegnilo. Pomorjeni leže okoli Kamnika. Žrtev je okoli 5.000. Grobišč je 8 in so označena z majhnimi železnimi križi. FOJBE GROBIŠČA NA PRIMORSKEM Po zasedbi Trsta. Gorice in Julijske krajine so partizani odpeljali in pobili po tako imenovanih fojbah in manjših grobiščih po naših podatkih 6.000 žrtev. Italijanski novinarji omenjajo 10.000. Med temi žrtvami pa niso samo Italijani, so tudi Slovenci s cele Primorske. POBITI NEMŠKI OFICIRJI IN VOJAKI V Kasirovi jami in Ogradi so pobiti nemški oficirji in vojaki. Nemških vojakov je po naših ocenah po grobiščih po Sloveniji 3.600. Društvo za ureditev zamolčanih grobov Franc Perme in Anton Žitnik 586^8363 Pogovor z Albertom Svetino - nekdanjim visokim funkcionarjem zloglasne Ozne - 2. (zadnji) del Albert Svetina je kljub devetdesetim letom starosti še vedno mož svežega spomina in tudi dokaj čilega zdravja. Med drugo svetovno vojno je bil »drugi mož- OZNE, namestnik Ivana Mačka - Matije. Prav on je eden tistih, ki dobro poznajo središče slovenskega »revolucionarnega dogajanja«, za katerega nekateri še danes trdijo, da ga ni bilo, čeprav še danes stoji spomenik blizu Državnega zbora, ki nosi to ime. Trdijo pa tudi, da ni bilo niti Alberta Svetine, saj so ga izbrisali iz vseh registrov, celo iz državljanskega, kljub temu da so ga imeli zabeleženega celo v arhivih nekdanje politične policije. Vse, kar jih danes obremenjuje, ti - ne samo pokveke, ampak - tudi zagovorniki zločincev, hočejo pozabiti in zabrisati za seboj. V objavljenem prvem delu pogovora z Albertom Svetino v prejšnji številki Grosupeljskih odmevov smo se z njim »sprehodili« po njegovih spominih od rojstnega kraja na Primorskem, prek vajeniške dobe, do začetka druge svetovne vojne. Nato je v pričevanjih g. Albert nanizal celo vrsto dogodkov in imen, ki so bili po njegovem glavni krivci za to, kar se je dejansko zgodilo med drugo svetovno vojno na Slovenskem. Albert Svetina se zelo natančno spominja prvih organiziranih pobojev že v začetku vojne na Slovenskem, ki so nato povzročili, da so se ljudje organizirali v vaške straže in nato kot domobranska vojska. O tem smo se pogovori// v prejšnji številki Odmevov. O neposrednem dogajanju po drugi svetovni vojni, pa nato o njegovi usodi, ki je svoje sodelovanje v vrhu slovenske Ozne (zato ker je vedel preveč) skoraj plačal z življenjem, pa si preberite v drugem nadaljevanju. Ribičič je kot Mačkov namestnik odhajal na likvidacije. Pooblaščen je bil za tiste, ki so Jih vračali z Zahoda. Čeprav pri ustrelitvah ni imel kaj iskati, je bil tam, ker je pri tem užival. Tudi v šentviško taborišče je odhajal. Ribičič ni samo zasliševal, ampak je tudi mučil. Pred ustrelrtvijo je bil tudi pri domobranskem generalu Rupniku in je govoril z nJim. Drugače pa je bil zadolžen za propagando in izdajanje Poročevalca, v katerem je bil vedno na prvo mesto postavljen Stalin. Ribičič je imel nekaj pravniškega znanja in je delal pisne predloge, Maček pa jih je potrjeval. Vsi podatki o internirancih, o zaporih, o pobojih in drugih zadevah so se zbirali pri njemu. Maček je bil polpismen in ni bil sposoben narediti niti zapisnika, še manj obtožnice. Za to je skrbel Ribičič, ki je imel poseben oddelek. Pri Ribičiču je delala moja žena in mi je večkrat potožila o velikih delovnih obremenitvah in ogromnih seznamih za likvidiranje. Tajnica pri Ribičiču pa je bila Api-hova žena. Stane Kavčič je bil v vaših očeh negativna figura. Čeprav je v spominih dejal, da mu je bilo žal za poboje domobrancev, se je strinjal s partijsko linijo. Pozneje je tudi sam izdajal naloge za Goli otok. Ko ste bili na cesti brez službe, ni hotel sprejeti vaše žene, ko je šla prosit za vas. NI pa bil niti za Tita. niti proti njemu. Bil je le velik karierlst. Tako nekako ste zapisali v knjigi. S končano gimnazijo se je želel uveljaviti že kot študent. Drugo: Bil je dober govornik. Zelo je spoštoval tudi CK, ki ga je zato postavil za sekretarja vrhniškega okrožja. Z Leskovškom je prihajal že na Dobrovo in tam sem ga tudi dobro spoznal. Njegova napaka je bila predvsem to, da širše ni videl, kaj se dejansko dogaja v slovenskem komunističnem vrhu. Čeprav omenja v spominih, da seje težko odločal za medvojne in povojne poboje ter zapiranja na Golem otoku, je treba reči, da seje osebno strinjal s to usmeritvijo. Partija in CK pa sta ga zelo dobro podpirala kot perspektiven kader. dnjem trenutku zavezniki rešili partizansko gibanje. Večina partizanov je bila potem oblečena v angleške uniforme. Nekaj smo dali celo civilom, še posebej blago od padal, iz katerih so si lahko sešili kakšno srajco. Nerodno je bilo le to, da blago ni prepuščalo zraka. Avgusta 1945 ste ponovno odšli na Primorsko. Nastali sta dve coni. Tudi tam ste »poskrbeli« za nabavo. Sem me je tudi to pot poslal Maček. Rekel mi je: Ti si Primorec, spadaš tja, si najbolj primeren in boš tam načelnik Ozne za Primorsko. Mi ti pomoči ne bomo mogli dajati. Vidiš, v kakšnih razmerah smo. Zato smo delali razne rekvizicije (odvzem premičnin predvsem za potrebe vojske). Ko sem odšel na to delo, denarja ni bilo in smo do septembra živeli od tega, kar smo dobili pri ljudeh in pri trgovcu lesa v Ilirski Bistrici. Po eni strani je bil naš človek, po drugi pa se je tudi bal za življenje. Mi smo mu pustili, da naprej deluje s svojo lesno trgovino, pa tudi nam je dajal kar v izobilju. Veste, koliko stane en tovornjak lesa v Istri? Iz tega smo se preživljali. Potem so nam iz druge cone razni ljudje nabavljali na enak način avtomobile, motorje in benzin. Precej benzina smo dobili zastonj od ameriške vojske. Američani so bili pripravljeni za civilno srajco prodati tudi kamion. Na ta način smo mi oskrbovali Centralni komite KPS. Vendar pa vas je nato že spomladi 1946 Inšpekcija Ozne ocenila, da delate slabo, ker ste zaprli premalo ljudi. Naprtili so vam tihotapstvo, ki vam ga je poleg kraje ukazal sam Maček. Maček vas je maja 1946 poslal nazaj v Ljubljano za namestnika Vladlmirja Svetine - Iva, ki pa nI bil vaš sorodnik. Kmalu po odhodu inšpekcije so zamenjali tudi Mačka. Kljub temu je imel še naprej svoj vpliv na Ozno. Na čelo Ozne pa je bilo treba postaviti nekoga drugega, saj seje o Mačkovih grdobijah vedno bolj govorilo tudi v javnosti in celo po časopisih izven Jugoslavije. Na Mačkovo mesto so postavili Borisa Kraigherja, ki je bil po značaju še slabši od Mačka - cinik. Živel je skupaj s svojo ženo in njeno mlajšo sestro, ki sta sočasno zanosili. Kraigherje bil zares cinik. Ko si se pogovarjal z njim, človeka ni nikoli gledal v oči. Prvo, česar se je lotil, so bile razne zamenjave ljudi na položajih, pospešil pa je tudi odvzemanje stanovanj. Kmalu so se začele obtožbe tudi proti vam. Iz Ozne so vas odstavili, sami pa ste nato izstopili Iz Partije. Ena od posledic, ki vam je sledila, je bila, da se je v vaše stanovanje vselil prekmurski pisatelj in ozno-vec Miško Kranjec. Miško Kranjec je tudi mene zelo razočaral. Poznali smo ga kot pisatelja. Na koncu seje izkazalo, daje bil tudi on vključen v Ozno. On je v Glavni štab pošiljal poročila za Prekmurje. V štabu je poročila dobival oznovec major Majcen. Miško Kranjec seje v moje stanovanje vselil, ko sem bil tam še z družino. Bil je zelo ošaben in nesramen. Junija 1948 ste odšli na proslavo stote obletnice osvoboditve mesta Sofije v Bolgariji Izpod turške oblasti, kljub temu da ste bili izven OZNE in Partije. Ob tej priložnosti ste ugotovili, da so vse delegacije KP proti Titu in da se že kar nekaj časa skriva v Jugoslaviji resolucija Informbiroja. Za resolucijo Informbiroja sem izvedel, ko sem bil pri Dimitrovu na sestanku. Še danes pa se čudim, da so me kot nekoga izven Partije poslali kot državnega predstavnika jugoslovanske delegacije na uradno državno proslavo. Ob tej priložnosti ste dobili neko izkaznico, ki časovno nI bila omejena. Pozneje vam je prišla zelo prav, ko ste pobegnili pred Partijo na Madžarsko. 26. februarja 1949 so trije neznanci z ministrstva za notranje zadeve opravili pregled stanovanja. Potem sem v nekaj dneh zbežal v tujino pred gotovo smrtjo, saj sem poznal način delovanja Ozne. Na zahod so pred menoj že zaprli mejo, zato sem zbežal na vzhod. Šel sem prek Slavonskega Broda. Pomagal sem si s to izkaznico, ki sem jo dobil za potovanje v Bolgarijo. 19. marca 1949 sem končno prišel na Madžarsko. Potem so zaprli mojo ženo in prav Ribičič jo je zasliševal in se znašal nad njo. Ob poznejšem srečanju z njo, ko sem bil že na Madžarskem, mi je rekla, da je Ribičič velika svinja. Takrat sta prišla z njo tudi otroka, ki me nista poznala. Žena pa prej sploh ni vedela, če sem še živ. Zato se je še enkrat poročila. 3.3.1952 so vas na Madžarskem aretirali In obtožili, da ste Jugoslovanski vohun. Mučili so vas 28 dni, nato ste bili obsojeni na deset let zapora. Ko so med Jugoslavijo in Madžarsko potem nastale napetosti, smo vsi Jugoslovani postali sumljivi. Večkrat še danes poslušamo razne izmišljene zgodbe o jugoslovanskem partizanstvu. V knjigi pa ste zapisali tudi stavek, kjer piše: Partizansko gibanje je padalo in se dvigalo skupaj z Rdečo armado. Ni bilo samostojno, saj so ga vodili Iz Sovjetske zveze. V nadaljevanju: To, kar sta udejanjila Tito in Stalin, je bilo porazno. Od njunih prizadevanj in idej, ki sta jih zastopala, ni ostalo nič drugega, kakor ogromno žrtev in uničenja. Važno je predvsem to: Leta 1944 je bilo partizanstvo na kolenih. Izčrpali smo kmeta in vse, kar smo imeli v brigadah. Potem je prišlo veliko ljudi tudi iz Ljubljane. Vse je bilo treba prehranjevati. Kdor ni dal, so mu partizanske enote rekvirirale. Ni bilo niti oblek, niti čevljev. Sreča je bila le to, da so nam začeli proti koncu vojne pomagati Angleži, saj so po II. zasedanju AVNOJA podprli Tita, ki se jim je zdel primernejši od Draže Mihajloviča. Tako so v za- ZANIMIVO - ALI: "ZGODOVINA" SE KLJUB VSEMU ■ SPREMINJA Američani so potomcem generala Draže Mihajloviča letos izročili red ameriške legije za zasluge. Prvič so se podelitvi odpovedali pred 57 leti (dodelil mu jo je takratni predsednik Henry Truman), da se ne bi zamerili Josipu Brozu - Titu. Tokrat so odlikovanje izročili kljub protestu Hrvaške in BiH. Odlikovanje sta prejela generalova hči Gordana in njegov vnuk Vojislav, zdaj eden od podpredsednikov srbske skupščine. V Moskvi pa je od predsednika Putina drobil kot zadnji predsednik SFRJ sedanji predsednik Hrvaške (ki je bila med drugo svetovno vojno pretežno ustaška NDH) Stipe Mesič. -Dnevnik in Mladina 10. maja 2005 SAKAŠVILIZA NOVOJALTSKO KONFERENCO WASHINGTON - Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili se je danes zavzel za sklic "nove jaltske konference" novih evropskih demokratičnih držav, na kateri bi zakopali "duhove iz preteklosti," ki jih je ustvaril sporazum, sklenjen na Jalti pred koncem druge svetovne vojne. Večina ozemlja, kije s sporazumom iz Jalte pripadlo Sovjetski zvezi, je danes del skupnosti demokratičnih držav, zato "smo zdaj mi na vrsti, da prispevamo k oblikovanju Evrope", je Sakašvili zapisal v prispevku za današnji Washington Post. "Menim, da je nastopil čas za novo jaltsko konferenco, prostovoljno združenje novih evropskih demokracij s tremi osrednjimi cilji," je napisal Sakašvili, ki se je danes v Tbilisiju srečal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. Voditelji ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze so se namreč na jaltski konferenci leta 1945 dogovorili o povojni ureditvi sveta, kije uradna razpadla s koncem hladne vojne, vendar je še vedno čutiti njen vpliv. - STA - 10. 5. 2005 Dejansko ste v zaporu prebili tri leta, ker je vmes umrl Stalin. Za njegovo smrt sem izvedel v zaporu. Povejte še nekaj o Imreju Nagvu, ki je bil od leta 1953 do leta 1955 celo predsednik madžarske vlade In kako si je zamišljal partijsko demokracijo. V madžarski revoluciji 1956 se Je v kriznem trenutku zatekel v jugoslovansko ambasado v Budimpešti, a Je nato sam Hruš-čov prišel na Brione do Tita, s katerim sta se dogovorila, da bodo lm-reja predali Sovjetom. S tem se Je Ti- OD OSVOBODILNEGA DOM DO BANDITIZMA Zaradi zanimanja bralcev, kje bi lahko dobili knjigo Alberta Svetina - Od osvobodilnega boja do banditizma, objavljamo naslov za morebitno naročilo: Založba NOVA OBZORJA d.o.o. Komenskega 11,1001 LJubljana telefon 01 / 4343 54 63 (Mateja) ali na e-naslovu: obzorja.narocnine@siol.net to ponovno odrekel demokraciji in naprednim pogledom tudi madžarske mladine. Sovjetske enote so ga nato odpeljale v Romunijo, kjer je bil po tajnem postopku 16. junija 1958 usmrćen. Na Madžarskem so ga rehabilitirali leta 1990. Imreja Nagya so prikazali kot reakcionarja. Kdor pa je bil od komunistov označen za reakcionarja, je bil zrel za eliminacijo oziroma za likvidacijo. Če pa te dogodke pogledamo še nekoliko globlje, je šlo za osvoboditev Madžarov od Sovje-tov. Rusi pa so z Madžarske odnesli tudi ogromno zgodovinskih, umetniških in drugih vrednosti, tako da so bili Madžari upravičeno jezni na Ruse. Madžari so vas nato rehabilitirali. Od leta 1958 do 1963 ste študirali na Ekonomski fakulteti v Budimpešti in bili pozneje celo zaposleni na madžarskem ministrstvu. Ko so me rehabilitirali, so mi tudi pomagali. Štiri leta sem imel štipendijo madžarskega ministrstva za notranje zadeve. Pri tem pa so me tudi precej nadzirali. Po opravljeni diplomi so me vključili v ministrstvo in me nekoliko pozneje imenovali za ministra. Dobil sem tudi čin podpolkovnika. 1963. ste nato prvič prišli v Slovenijo. V Sloveniji sem bil kot uradna madžarska oseba, ki je opravljala razne trgov-sko-ekonomske posle med državama. Tudi pozneje sem še veliko delal. Ko sem bil že v pokoju, sem povezal Madžare s tovarno Stol v Kamniku, ki je na Madžarsko precej izvažala. Potem tudi z Javorjem iz Pivke, pa z Italijani. Danes mi je žal le to, da sem že precej v letih. Za Slovenijo in za mojo Primorsko bi lahko storil veliko več. Ste imeli pozneje še kakšne težave z Udbo, Ozno? Povedal sem že, da so me brisali iz vseh seznamov. Ravno zdaj urejam dokumente, da dobim slovensko državljanstvo. Nikjer v uradnih registrih me nimajo zapisanega. Niti da sem bil v partizanih, niti... ma nič! Nikjer ne obstajam. Razumete? A mi tudi danes ne morejo ničesar očitati, čeprav je nedavno Stanovnik nekaj namigoval, koje rekel, da sem bil Mačkova desna roka. To sem že pojasnil pred leti novinarju Mladine. Je bilo leta 1990? Da. Prej me niso našli nikjer v nobeni evidenci, da bi me rehabilitirali, da bi dobil penzijo in državljanstvo. Enostavno so mi sporočili, da ne obstajam. Ko pa sem jih razkrinkal, so me takoj našli. Pred kratkim ste bili na Primorskem. Ali imate še kakšne stike s sorodniki? To pa! Niso me pustili, da grem nazaj. Kako Je prišlo v vas do odločitve, da ste povedali svojo resnico? Kdaj ste začeli pisati knjigo? Ma, je že dolgo. Po koščkih sem jo sestavljal. Najprej sem mislil, da bom napravil nek kratek življenjepis, potem se je zadeva kar precej razširila. Malo sem tudi že pozabil slovenski jezik, zato sem moral dobiti dobrega lektorja. Naj povem še to, da ni moja ambicija kazati, kdo in kaj sem. Ampak, naj narod ve, kaj se je počelo. Vse to sem dal skozi. Vse to lahko dokažem. Zanimivo je tudi to, da sem imel kar nekaj predstavitev knjige in zares nisem pričakoval tako velikega odziva. Prvi natis knjige je že pošel, zato zdaj pripravljamo ponatis. G. Albert! Hvala za pogovor. Želim vam še veliko zdravja in prijetnega bivanja tudi v Sloveniji. Gospod Albert namreč še vedno uradno živi na Madžarskem. Jože Miklič 25. OBLETNICA ŠKOFOVSKEGA POSVEĆENJA NADŠKOFA DR. ALOJZIJA ŠUŠTARJA UTRINKA IZ DELA PROSVETNEGA DRUŠTVA ŠT.JURIJ PRED 2. SVETOVNO VOJNO Dr. Alojziju Šuštarju v zahvalo na Martinovo nedeljo leta 1993 ob blagoslovitvi prenovljene podružnične cerkve pod Boštanjem. -Foto Ingrld Kralj V kapeli Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je 12. aprila 2005 potekala slovesnost s sveto mašo ob 25. obletnici škofovskega posvećenja nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Upokojeni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je namreč 13. aprila 1980 v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja prejel škofovsko posvećenje. V sedemnajstih letih škofovske službe se je na njegovo pobudo in prizadevanje marsikaj spremenilo tako v Cerkvi na Slovenskem, kot v naši družbi. Razmere v Sloveniji so bile v letih njegove škofovske službe zahtevne in odgovorne: začel je v času totalitarnega komunističnega sistema in spremljal počasen prehod v demokracijo s tržnim gospodarstvom. Stalno si je prizadeval, da bi bila Cerkev navzoča tudi v javnem življenju. Znani so njegovi napori, da bi bil Božič dela prost dan, da bi po domovih za starejše in bolnišnicah ter v zaporih imeli možnost duhovne oskrbe. Pri tem je oral ledino, saj je te ustanove osebno obiskal in v njih daroval sv. maše. Tudi danes so vidni rezultati njegovega dela. Koje bil kot ljubljanski nadškof in slovenski metropolit pred osmimi leti upokojen in je na njegovo mesto prišel nadškof dr. Franc Rode, se je preselil v Zavod sv. Stanislava v Šentvid nad Ljubljano. Od upokojitve dalje se veliko posveča molitvi. Njegovo bivanje v zavodu pomeni za dijake, študente in uslužbence velik božji blagoslov. Priljubljen je tako pri dijakih kot uslužbencih. Živi z ustanovo in se rad udeležuje različnih prireditev, ki se odvijajo v okviru Zavoda sv. Stanislava. Nadškof dr. Alojzij Šuštar je tudi v dekaniji Grosuplje preživel veliko časa, saj je obiskal številne župnije, kjer je velikemu številu mladih tudi podelil zakrament sv. birme in se tudi ob drugih praznovanjih srečeval z ljudmi in se z njimi zadržal v prijetnih pogovorih. Ob obletnici škofovskega posvećenja je prejel številne čestitke iz tujine kot tudi iz Slovenije. Matjaž Trontelj » FAMILYFEST 2005« Z geslom »ZA DRUŽINO GRE - LJUBEZEN ROJEVA MIR« je v športni dvorani Šolskega centra Postojna potekala prireditev Dan družin - Familv-fest 2005. Pripravile sojo Nove družine iz Gibanja fokolarov, podobna srečanja pa so potekala še v več kot 200 mestih po svetu. Osrednje dogajanje na trgu Kapitol v Rimu, kamor seje prek satelitske povezave vključilo še več mest (med njimi Toronto, Tokio, Teheran, Manila, Zagreb, San Paolo, Johannesburg) je predvajala tudi TV Slovenija na drugem programu. Udeležence v Postojni sta nagovorila ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki je med drugim spomnil na pomen, ki ga je družini kot osnovni družbeni celici dajal preminuli papež Janez Pavel II., ter minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drob-nič, ki je poudaril: »Veselimo se življenja, to v Sloveniji pa tudi v Evropi potrebujemo.« V prvem delu prireditve so udeleženci prisluhnili pričevanjem družin in posameznikov pa tudi prispevkom strokovnjakom. Psihologinja Mar-ja Strojin je poudarila, da je družina vrednota, ki ni sama po sebi umevna, temveč si je treba zanjo nenehno prizadevati. Psihoterapevt Bogdan Žorž je prepričan, da so vrednote še žive, saj to dokazujejo tudi najbolj preizkušani starši in tisti, ki jim nikakor ne uspe oblikovati družine, pa si tega zelo želijo. Sociolog dr. Vinko Potočnik: »Za prihodnost družine, družinskega življenja, je ključnega pomena vzgoja za ljubezen«. Dan družin je tako pokazal pozitivni pogled na družino kot temeljno celi- co družbe in prispeval k njeni izgradnji ter krepitvi. Pokazal je njeno pravo resničnost, njeno lepoto in poslanstvo. Satelitsko povezavo z Rimom in še 154 mesti sveta je zaključila s svojo poslanico Chiara Lubich, ustanoviteljica gibanja fokolarov, ki je povabila, da bi v družini zaživeli medsebojno ljubezen.«Ta ljubezen se zato ne konča, ljubi vse prva, sposobna je odpuščati, plodna je in odprta življenju, pozorna na najbolj slabotne, na polno delitev vseh dobrin in na solidarnost...« Slovenski del dogajanja seje sklenil s sveto mašo za pokojnega papeža Janeza Pavla II. Matjaž Trontelj Središče vasi St. Jurij pred drugo svetovno vojno. 1. UTRINEK: DRAMA PODRTI KRIZ je bila uprizorjena tik pred drugo svetovno vojno. Pri tem ugotavljam, kar je še posebej zanimivo, da vloge niso bile razdeljene po naključju ali samo po igralskih sposobnostih, temveč seje vsak odločil za vlogo po nekakšnem svojem prepričanju. Kdor je nastopal v sami igri proti podiranju križa, je to »vlogo« obdržal tudi pozneje, ko seje začela bratomorna vojna. Igralci drame Podrti križ. Prva vrsta z leve proti desni: (sedijo) Anica Žnidaršič poročena Mlklič, Anton Kadunc - Jurjevčev, župnik Viktor Švlgelj (v igri ni sodeloval), Anton Kraljic - Vlrski in Anton Doblekar - Žnidarjev. Druga vrsta: (stojijo) Marija Ternik poročena Perme, Janez Zakrajšek - Johanov, Angela Doblekar - Žnidarjeva (edina še živeča), Jože Perme - Piskov in učiteljica iz ŽelimelJ (obiskovalka uprizoritve). Tretja vrsta: (stojijo) Alojzij Žmuc - Vranetov, Anton Remic -Mijavčev, Ciril Jeršln - Žarinov In Ciril Skubic - Mljavčev. 2. UTRINEK: TELOVADNA SKUPINA - FANTOVSKI ODSEK Tudi od teh fantov ni več nikogar živega. Franc Doblekar SLIKA SPODAJ: Športniki fantovskega odseka Št. Jurij 1. Tone Kadunc - Jurjevčev, 2. Janez Zakrajšek - Johanov, 3. Ciril Skubic - Mijavčev, 4. Anton Kraljic - Vlrski, 5. Jože Kraljic - Vlrski Pepe, 6. Anton Ogrinc - Andrejčetov, 7. Franc Gruden -Andrejčkov, 8. (neznan), 9. Anton Ahčln (iz Bičja), 10. Tone Jeršin - Žarinov. 11. (neznan - kdor bi osebo prepoznal, naj sporoči na uredništvo), 12. Jože Kraljic - Virskl. 1. festival katoliške vere v Stični za ljubljansko nadškofijo pod geslom: EVHARISTIJA, SONCE NAŠEGA ŽIVLJENJA Festivali bodo v Sloveniji trije - za vsako škofijo posebej. Namen tega srečanja Je predstavitev duhovnega bogastva posamezne škofije. Skupaj bomo razmišljali o zaupani nam službi oznanjevanja, bogoslužja in služenja. Za ljubljansko nadškofijo bo v soboto, 4. junija 2005 v Stični s pričetkom ob 9. url in bo trajal ves dan. Obenem bo to tudi osrednje molitveno in evharistično slavje v evharističnem letu. Srečali se bomo verniki - mladi, otroci in odrasli, laiki in duhovniki, družine. Na festivalu bo potekalo kar 16 različnih delavnic, predavanj in pa čaščenje sv. Rešnjega telesa v cerkvi. Za otroke bodo poskrbeli mladi. Popoldne bo tudi slovesna sv. maša, ki jo bo vodil g. nadškof Alojz Uran, po njej pa se bomo udeležili tudi procesije s pritrkavanjem in petjem. Takoj po maši bodo nastopile instrumentalne skupine, ta čas je čas za sproščeno družabnost in pogovore. Dobimo se v Stični, lepo nam bo skupaj Dekanijski ŽPS za danes in za jutri. Pripovedi iz Grosupljega in okolice -14. del V začetku maja je bil cerkveni praznik - Jezusov vnebohod. Gospa Marija Podržaj iz Velike Račne mi je pripovedovala, kako so ta dan praznovali na Kopanju. Petelinova juha Na Kopanju je bilo na afrtno - Gospodov vnebohod - ta malo žegna-nje. Procesija je šla od kapele v Veliki Račni na Kopanj. V kapeli je zavetni-ca pred poplavami sv. Marjeta, na Kopanju pa je Marijina cerkev. S Krke, Slivnice, Višnje Gore, od vsepovsod so prišli romarji. Velik praznik je bil. Tudi Čušperški so hodili k maši na Kopanj. Pripeljali so se s kočijo. Imeli so svojo graščinsko klop blizu oltarja, na drugi strani je bila pa cerkvena klop. Župnikova kuharica je sedela tam, pa če so župniki od drugje prišli. Otroci smo radovedno gledali lepe gospe v zanimivih oblekah in klobukih. Z Bo-štanja so prišli vedno na Kopanj k maši na sveti večer in še kdaj ob drugih prilikah. Ob afrtnem - Jezusovem vnebohodu - je bila vedno petelinova juha na mizi. Tačas je petelin 'pal'. Kure so že valile, petelin ni imel kaj več 'nucat'. Zato je ta čas šel petelin v pisker. Drugače nismo jedli dosti mesa. Včasih so ata prinesli, ko so šli od nedeljske maše, meso za juho. K Joškovcu ga je Javornik iz Grosupljega pripeljal na fedrovčku, pa so ga na redke čase kupili. Drugače smo jedli v delovnik žgance, pa močnik, pa v kropu krompir, pa kašo, ričet, šenato kašo, to je zelje in kaša, češpljevo kašo, sukan bel močnik, sukan z jajčkom. Za afrtno je bila pa zmeraj petelinova juha. Marija Samec NOVOSTI IZ DOMOZNANSKE ZBIRKE Bačer, Karel: Gradivo za dolenjski biografski leksikon, Novo mesto, Knjižnica Mirana Jarca, 2004. Profesor in bibliotekar Karel Bačer je pripravil že drugo, razširjeno in dopolnjeno izdajo Gradiva za dolenjski biografski leksikon. Na 359 straneh so po abecedi razvrščeni pomembni ljudje, ki so se rodili na Dolenjskem, službovali v naših krajih, o njih pisali ali so bili na kakršen koli način povezani z dolenjskimi kraji in ljudmi. Podani so osnovni življenjepisni podatki in navedi so tudi viri, od koder je zajemal podatke. Zanimivi so tudi podatki, kje se nahaja slika ali fotografija v gradivu zajetih oseb. Tudi v Knjižnici Grosuplje bi radi zbrali gradivo o znanih ljudeh iz naše okolice. Ta knjiga bo pomemben vir podatkov, upamo pa tudi na pomoč občanov, da bomo zbrali čimveč in čim bolj natančne podatke. Začetek je že za nami, zato prosimo vsakogar za dodatke in sugestije, ter seveda za gradivo samo. Marija Samec mm m IZKUŠNJE NAJMLAJŠIH Z EKOLOŠKIMI OTOKI Pomlad je čas, ko narava pokaže svojo čudežno moč: s cvetjem, zelenjem, prebujanjem nas vedno znova očara. Malo manj čarobni so odpadki, ki jih bela zimska odeja skrije, ko pa sneg skopni, se nam predstavi narava velikokrat v nekoliko drugačni luči. K sreči je vse več tistih, ki kličejo na pomoč in organizirajo pomladanska čiščenja v svoji okolici, v svojem kraju. V vrtcu PIKA smo letos k tej problematiki pristopili nekoliko drugače. Skupina štiri do šest letnih otrok je raziskovala pomen EKOLOŠKIH OTOKOV v bližnji in daljni okolici Šmarja. Vesela sem bila ob spoznanju, kaj vse so otroci že vedeli o tem. To je dober pokazatelj, koliko so starši ekološko osveščeni. Z dobro štartno osnovo smo organizirali zbiranje odpadkov: opremili smo male smetnjake z ustreznimi barvami, kot jih videvamo zunaj (ekološki otoki) in pričeli z zbiralno akcijo: o Očiščene odpadke: embalažo, papir, steklo so otroci prinesli od doma. o Seznanili smo se z odpadki, ki nastajajo v vtrčevi kuhinji in vsakodnevno odnašali embalažo v kontejnerje na ekološkem otoku za vrtcem. o Še vedno zbiramo in razvrščamo odpadke, ki nastanejo v naši igralnici. Radovednost nima meja, zato smo želeli raziskovati naprej. Kam posebni tovornjaki odvažajo vse odpadke? Strokovno pomoč nam je takoj ponudil gospod Slavko (Alojz) Mehle z Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Z njim smo odšli v Špajo dolino, kjer je zgrajena nova. moderna deponija za komunalne odpadke. Z vsemi čuti so lahko otroci prihajali do informacij in dobili potrditev in smiselnost za svoja ravnanja. Videli so, kako se odpadki razvrščajo, kako poskrbijo za urejenost deponije, zanimivi stroji so pritegnili njihovo pozornost. Znali so poimenovati vse vrste odpadkov, lahko so se stehtali na tehtnici, ki stehtajo pripeljano vsebino in vodijo o tem evidenco. Na koncu jih je v pisarni čakalo sladko presenečenje, napitki in še vrečka presenečenja za domov. Presenetljivi vtisi so se nam vsem zakopali globoko v srce, saj smo se o tem doživetju še dolgo pogovarjali, risali in razstavili fotografije in izdelke. Sicer pa - sami se prepričajte, da je tak izlet enkratna dogodivščina, saj vas bodo na JKP Grosuplje z veseljem sprejeli in vam, če bo le mogoče, tudi ustregli. Mi z otroki smo jim hvaležni za to. Alenka Bratun Otroci z vrtca na osrednji deponiji v Špaji dolini so bili navdušeni nad strojem, ki tlači odpadke (kompaktor). LIKOVNE DELAVNICE: PUSTOLOVŠČINE IZ PAPIRJA V letošnjem letu je glavno področje našega vrtca DRUŽBA. Primarna naloga vrtca je ŽIVIMO S KRAJEM. Tudi teme in vsebine skupin se bodo vezale na naslov: Spoznali bomo domači kraj, se seznanili z različnimi poklici, hobiji... V letu 2004/2005 sem se opredelila na vodenje popoldanske likovne delavnice na temo PUSTOLOVŠČINE IZ PAPIRJA. Izvedeni jo enkrat mesečno. Upoštevam vsa načela, ki so navedena v Kurikulu, predvsem načelo sodelovanja s starši in z okoljem. V mesecu aprilu seje povabilu odzvala ga. Darja Škrjanc, ki nam je predstavila svoj hobi, ustvarjanje različnih rož iz papirja (krep papir, papirnatni prtički...) ter uporabo pripomočkov (lepilo, škarje, okraski-srčki, zvezdice, darilni trakovi).Tu naj bi razvijali in spodbujali kreativnost otrok, komunikacijo, razvoj fine in grobe motorike ter intelektualne sposobnosti. Za kakovostno delo v vrtcu je pomembno poznavanje otroka in razumevanje načel in ciljev predšolske vzgoje v vrtcu, poznavanje teoretskih ozadij posameznih področij dejavnosti in še zlasti različnih pristopov in načinov dela, ki so primerne za predšolske otroke, ter razumevanje vrtca kot strokovne situacije. Otrok se s pomočjo različnih dejavnostih začne zavedati samega sebe, oblikuje lastno identiteto in samospoštovanje. Otroku igra pomeni čarobni svet, ki je drugačen kot svet odraslih. Pomagajmo mu pri igri, spoštujmo njegovo igro! Doma mu pomagajo starši, v vrtcu družba. Barbara Porenta Pustolovščine iz papirja DREVESCE POSADIMO, DA ZRASLO BO DREVO Mednarodni projekt v okviru programa "Korenine in brstiči". Projekt organizira založba EPTA. Založba najlepših slikanic. Projekt je organiziran v čast dr. Jane Go-odall in v spomin pesniku Janezu Bitencu. Dr. Jane Goodall je v letošnjem marcu obiskala Slovenijo. Znanstvenica, antropologinja in ambasadorka OZN je Slovenijo obiskala prvič. Predstavila je svoje delo in projekte, s katerimi si prizadeva za dvigovanje znanja ljudi na vseh področjih, zavedanja o pomenu informiranosti in skrbi za sebe, živali in okolje. Eden takšnih projektov je tudi projekt Korenine in brstiči, v katerega je vključena tudi Slovenija. Temeljni cilj projekta je vzpodbuditi vsakega posameznika k delovanju za spreminjanje sveta v boljši prostor za ljudi, živali in okolje. Pano ob vhodu v učilnico. Drevesce posadimo, da zraslo bo drevo je nagradni natečaj, na katerega so se prijavili prvošolci osnovne šole Šmarje Sap z razredničarkama go. Mojco Vidic in go. Danico Mostar ter vzgojiteljico gdč. Damjano Strgar. Ga. Mojca Vidic seje udeležila simpozija, koje Slovenijo osmega marca letos obiskala dr. Jane Goodall. Na podlagi tega sta se s kolegico odločili, da bosta sodelovali v nagradnem natečaju. Kakšna je njuna zamisel? Posadili bodo dvoje dreves devetletke. Drevo letošnjih prvošolcev in drevo letošnjih drugošolcev devetlet-karjev. S tem bi tudi označili začetek devetletne osnovne šole. Ga. Danica je dodala: "Hkrati smo se odločili, da bo to drevo devetletke, našega letnika 2004. Seveda bodo otroci za to drevo skrbeli, ga obiskali, se potožili, poveselili ob drevescu in zanj skrbeli. Mogoče se pa bodo čez več let zbrali ob tem njihovem drevesu, se kaj lepega spomnili, obujali prijetne in vesele dogodke iz šolskih dni. Tako kot rastemo mi, naj bi raslo drevo z nami." Ga. Mojca je nadaljevala: "To drevo bomo mi pustili drugim otrokom, ki bodo prišli za nami. Zasadili naj bi štiri drevesa, torej za štiri generacije otrok. Potem pa bi že posajena drevesa nove generacije posvojile." Ga. Mojca je izrazila zadovoljstvo: "Zelo smo veseli, da so se v vrtnariji Frbežar iz Malega Vrha odzvali našemu vabilu in bodo sodelovali v našem projektu. Pomagali nam bodo posaditi dvoje dreves pred šolo. Učenci bodo okrog drevesc posadili enoletnice. Vsak otrok svojo." In to se je res zgodilo. V sredo, šestega aprila, so učenci posadili obe drevesi, dva gabra. Seveda pod budnim očesom strokovnjaka g. Frbežarja. Učenci so se naučili pesem Drevesce in jo ob posajenem drevescu zapeli. Ga. Mojca mi je sporočila, da so se ob sajenju zelo zabavali in hkrati veliko naučili. Nekaj dni kasneje mi je učiteljica ga. Mojca sporočila, da učenci že izdelujejo izdelke - drevesa iz različnih materialov, ki jih bodo poslali na založbo EPTA in na ta Sajenja drevesca. - foto Danica Mostar način sodelovali v nagradnem natečaju. Ga. Mojca je pohvalila pripravljenost staršev za sodelovanje in na izraženo pomoč svojim otrokom. Nekaj dni potem, ko sta bili drevesi posajeni, je vsak učenec prinesel od doma svojo rožo in jo posadil ob drevescu. Sedaj pa jim lahko zaželimo, da bosta drevesi lepo rasli in krasili vhod v šolo. Še posebej pa rože enoletnice, ki bodo razveseljevale učence in vse obiskovalce šole. mag. Branka Škufca Prvošolci z učiteljicama in vzgojiteljico ob posajenem drevescu. UTRINKI Z OBOGATITVENIH DEJAVNOSTI DELAVNICA Z GLINO (VRTEC PIKA ŠMARJE-SAP) Izdelki iz prvinske snovi - glinene posode. Med mnogimi čudesi, s katerimi je obdarjena narava, je tudi glina, mehka in voljna snov, sestavljena iz posebne zemlje in vode. Oblikovanje z glino je enostavno in razgibano. Glina je gnetljiva usedlina v zemlji, ki jo kopljejo v glinokopih, ker se zelo hitro suši, jo hranimo v polivinilu. Pred oblikovanjem jo moramo dobro pregnesti, oblikujemo jo z rokami in modelirkami. Glino lahko dodajamo ali odvzemamo. Najprej oblikujemo celoto, šele nato podrobnosti. Posamezne dele moramo dobro povezati s celoto, saj v nasprotnem primeru pri sušenju odpadejo. Med delom mora biti glina vlažna (lonček z vodo). Izdelek moramo dobro posušiti na zraku, tako da postane trd, nato žgemo v posebni peči pri temperaturi 700 - 900 C°. Žgano glino imenujemo TERAKOTA. Zakaj je glina dobra za otroke? Glina je pramaterija, ki nosi v sebi spomin na neskončne možnosti ustvarjanja in je zato idealna snov, s katero lahko pri otroku spodbudimo skrite ustvarjalne sposobnosti. Glina ima sposobnost vase sprejeti energijo, zato se pri delu z njo lahko sprostijo napetost, krčevitost, strahovi, hkrati pa se pretrga moteči notranji monolog. Zaradi svoje plastičnosti in gnet-Ijivosti je idealna snov, ob pomoči katere lahko otrok izrazi svoje občutke in hotenja. Pri delu z glino se boste notranje umirili in tako vnovič našli stik s svojim izvirom. Že na prvem roditeljskem sestanku sem staršem v skupini 4 do 6 letnih otrok dala ponudbo za delavnico z glino. Starši so bili zelo zainteresirani za to obliko obogatitvene dejavnosti, saj so prijavili 22 otrok. Delavnico organiziram enkrat mesečno. Vodim jo skupaj s keramičarjem in lončarjem gospodom Boštjanom Dobovškom iz Žalne. Otroci radi in z zanimanjem hodijo na delavnice, saj se vsakokrat naučimo nekaj novega. Na delavnici smo se naučili že izdelovati: - posodice s ščipanjem, - posode iz kač, - novoletne okraske, - posode iz trakov, - poslikava predhodno izdelanih posod z barvami za keramiko in - preizkus lončarskega vretena. G. Dobovšek nam podari svoj čas in znanje, za kar smo mu vsi zelo hvaležni. Njegov odnos do otrok je prisrčen in topel, zato so uspehi še večji. Barbara Jaketič, vrtec Pika Šmarje-Sap Taborniški rod Louis Adamič Grosuplje POMLADNI TABOR IN TEKMOVANJE V KUHANJU GOLAŽA - GOLAŽ LETA Že tretje leto smo grosupeljski taborniki dan tabornikov in dan Zemlje praznovali na prav poseben način. V soboto, 23.4., je na travniku ob osnovni šoli na Tovarniški zrasel čisto pravi tabor. Postavili smo šotore, jambor in taborniški ogenj -pagodo. Popoldne so naši člani in njihovi starši obiskali Pomladni tabor. Ker smo taborniki z naravo še posebej povezani, smo najprej storili nekaj dobrega za okolje. Skupaj s študentskim klubom GROŠ smo po Grosupljem pobirali smeti. Kar precej vreč smo napolnili, zraven pa smo sklenili, da od zdaj naprej naši papirčki romajo v koš, da bo drugo leto manj dela. Nato smo se zopet zbrali v našem taboru. Tam smo spoznavali prave taborniške veščine. Sestavili smo posebne hodulje v obliki črke A, postavili pravi signalni stolp, se naučili mnogo vozlov in postavili bivak in še in še. Vmes smo se veliko igrali pa tudi lačni nismo bili. Palačinke, ki smo jih pekli celo popoldne, so izginjale kot za stavo. Ko seje zvečerilo, smo se posedli okrog ognja, zapeli taborniško himno in se prepustili čarobnim trenutkom taborniškega večera. Za celoletno delo so naši člani dobili različna znanja ali veščine. S svojimi domislicami nas je zabaval PP klub Antitalenti, ki so vse prej kot antitalenti. Ko seje program končal in so najmlajši mm »i, m LTtt PROGRAM ZA MESEC JUNIJ petek, 3. junij, ob 22.00 ELEKTRONSKE SENCE, hard techno, DJ ulix, DJ Daniel gloomy, The caos vizualije sobota, 4. junij, ob 20.00 DJ Toni, komerciala sreda, 8. junij, ob 20.00 A tribute to George Michael četrtek, 9. junij, ob 20.00 Lucky Cupids petek, 10. junij, ob 20.00 koncert meseca BILLVS PRIVATE PARKING sobota, 11. junij, ob 20.00 DIJAŠKI ZUR, DJ YOCO četrtek, 16. junij, ob 20.00 Atribute to JIMMY HENDRIX petek, 17. junij, ob 20.00 ŠTUDENTSKI ŽUR, nastop skupine ŽURDOV (popularne priredbe) sobota, 18. junij, ob 20.00 MTV komerciala četrtek, 23. junij, ob 20.00 A tribute to Pankrti petek, 24. junij, ob 20.00 nastop skupine FLU-FLU sobota, 25. junij, ob 20.00 Yugo pop-rock torek, 28. junij, ob 20.00 A tribute to Michael Jackson V mesecu maju in juniju si vse večje športne dogodke lahko ogledate na velikem platnu v Klubu GROŠ. Pridržujemo si pravico do spremembe programa, vse dopolnitve ali spremembe bodo sporočene na spletu (www.klub-gros.com) in na oglasnih mestih v klubu. SKAVTSKE OBLJUBE 2005 Tako, letošnje skavtske obljube so za nami. Kaj sploh so obljube? Skavtske obljube so dogodek, ko se skavti vsako leto spomladi odpravimo v naravo, ponavadi na dvodnevni tabor, kjer sprejmemo medse novince, tiste, ki so se nam pridružili letos. Takrat novinci obljubijo, da bodo vse življenje služili Bogu in domovini, pomagali svojemu bližnjemu in izpolnjevali skavtske zakone. Za svojo obljubo dobijo rutico, ki jih vse življenje zavezuje in spominja na ta dogodek. Ostali, ki smo prav tako nekoč obljubili, pa preverimo, kako izpolnjujemo svojo obljubo. Letos so priprave potekale v neposredni bližini Grosupljega, na Gatini. V torek, 26. aprila popoldne, smo se peš podali na Gatino. Tam smo se pripravljali na obljube in imeli večerno igro, kjer smo se naučili tudi nekaj Morsejeve abecede. Prespali smo v gasilskem domu, drugo jutro pa smo vstali zelo zgodaj (rana ura - zlata ura) in imeli mašo v naravi, kjer so novinci obljubili. Sledil je piknik. Tukaj je nekaj vtisov, kako so se volčiči in volkuljice, to so najmlajši skavti, stari od osem do enajst let, imeli na letošnjih obljubah: »Na obljubah mije bilo zelo všeč, saj sem dobila rutko. Ni mi bilo všeč to, da smo šli spat ob enih in smo vstali ob petih.« »Všeč mije bilo, da smo jedli krompir, kuhan v kotlu, da sem dala obljubo.« •Pekli smo čevapčiče, pleskavlce in hrenovke. Ni mi bilo všeč, ker sem imela mokre čevlje.« »Všeč mije bila hrana in to, da smo igrali odbojko.« »Premagali smo zmaje in se metali v gnoj.« »Všeč mi je bila maša in piknik na prostem, na travniku. Všeč mije bilo, ko je Balu pripeljal pokazat konja in dal skavte na konja.« Če se pridružite skavtom, boste tako kot mi deležni veliko podobnih dogodivščin, življenja v naravi, druženja z vrstniki, majhnih neumnosti in veliko prijateljev. Se srečamo drugo leto na obljubah? Jana Podržaj in Krdelo pod topoli KLUB GROS Novosti pogosto zbujajo občutek nelagodja in strahu, po drugi strani pa bi brez novosti še vedno živeli v jamah. Klub GROŠ predstavlja novost v našem kraju. Marsikdo se na to še ni navadil in se sprašuje, čemu je Klub GROŠ sploh namenjen. Poslanstvo Kluba Groš je prožno odzivanje na kulturne, obštudijske in izobraževalne potrebe in pričakovanja mladih in starejših občanov v našem okolju in prizadevanje za zadovoljevanje teh potreb. Ponudba naših kultur-no-izobraževalnih programov je rezultat teh prizadevanj. Zavzemamo in trudimo se, da izboljšujemo kakovost kulturnega in izobraževalnega programa, da povečujemo produktivnost zaposlenih, povečujemo promet, zmanjšujemo stroške in obdržimo zvestobo uporabnikov naših storitev. V prvi vrsti se trudimo, da mladim v Grosupljem ponudimo vse tiste aktivnosti, ki jih lahko dobijo v Ljubljani, jim omogočimo zabavo, ples in postopoma budimo občutek pripadnosti kraju, v katerem živijo. To je prostor, ki služi prebujanju in razvoju talentov vseh vrst. V najboljšem primeru bi lahko služil kot valilnica talentov bodočih umetnikov, poslovnežev, športnikov, in drugih profilov, ki nam bodo čez čas s svojim družbenim udejstvovanjem dvignili nivo bivanja v kraju in jih bomo vsekakor potrebovali. Za uresničitev naše vizije pa potrebujemo širše družbeno soglasje. Pod tem soglasjem si predstavljamo posluh občine in lokalnih podjetni- kov in njihovo razumevanje, daje vlaganje v lokalno okolje nujno za njihovo prihodnost in dobro poslovanje. Če tega soglasja ne bo. se lahko zgodi, da Klub GROŠ postane navadna diskoteka, namenjena opijanju, in ves potencial, ki ga prostor ima, pade v vodo. Prednost Zavoda Groš, ki ga postopoma pozicioniramo v podzavest uporabnikov, je ta, da je Klub Groš, ki ga zavod upravlja, edini klub v občini, ki ima čez vikend podaljšano obratovalno dovoljenje, da se pri nas vedno nekaj dogaja, da imamo brezplačen dostop do interneta na dveh računalnikih za vse obiskovalce, da posameznik pri nas lahko uresniči svoj projekt s področja kulturno-izobraževalnih storitev, da je bivanje v naših prostorih prijetno, da znamo poskrbeti za varnost in dobro počutje obiskovalcev, imamo veliko parkirnega prostora in da tržimo naš program v prostorih, na letakih, plakatih, TAM-TAM-ih, TV Grosuplje, Radiu Zeleni val itd. Največjo vlogo v nadaljnjem razvoju Kluba GROŠ bo odigrala sposobnost prilagajanja spremembam v okolju, predvsem v lokalnem okolju, kjer se dogajajo velike spremembe, ki v mnogočem prehitevajo svoj čas. V neposredni bližini prostorov Kluba Groš se dokončuje stanovanjsko naselje Sončni Dvori, kamor se bo priselilo 1200 ljudi. Trend priseljevanja v grosupeljsko občino se povečuje že nekaj let. Tem ljudem, ki pridejo večinoma iz Ljubljane, je potrebno ponuditi vse tiste aktivnosti, ki so jih bili vajeni v Ljubljani, če želimo, da se tvorno vključijo v novo okolje, in ne živijo kot migrantje, ki se zvečer vračajo v Grosuplje le prespat. Direktor Zavoda GROŠ Damjan Kuzmijak Dnevi slovenske knjige že desetič - SVOBODNI S KNJIGO V ROKI Knjiga ne sme biti le prodajno blago, ampak posoda za shranjevanje duha. Deseti Dnevi slovenske knjige tako krepijo duhovne vrednote knjige in že skoraj obredno opozarjajo na pomen književnosti za narod, ki si hoče "pisati usodo sam". Nenačitan in neizobražen človek si ne želi svobode in če mu je ta podarjena, je ne zna uporabiti v dobre namene. Zato so knjige neskončno več kot le zvezki potiskanega papirja, je v svoji poslanici poudaril vodja Dnevov slovenske knjige, pisatelj Evald Flisar. Kot je že v navadi vsako leto v aprilu, se je tudi letos v parku Zvezda predstavilo slovensko založništvo in knjigotrštvo. Spremljajoče glasbene prireditve ter predstavitve knjig in avtorjev so pritegnile mnoge obiskovalce sejma in naključne mimoidoče, da so jim prisluhnili. Knjige je bilo mogoče kupiti po sejemsko znižanih cenah. Obiskovalcev je bilo zaradi deževnega vremena sicer nekaj manj kot prejšnja leta, vendar ideja sejma knjig na prostem, ki sojo začeli v španski Valenciji, pa seje obdržala. rr Stojnica knjigotrštva in založništva Buča in njen lastnik gospod Vadnov v ljubljanskem parku Zvezda. - foto D. Samec Mnoge prireditve so se dogajale v knjižnicah in ustanovah, ki imajo kakršno koli povezavo s knjigami. V NUKu so odprli razstavo o založniku in knjigarnarju iz Munchna dr. Rudolfu Trofeniku, rojenem v Mariboru. V Trubarjevem antikvariatu pa je bila javna dražba starih knjig. Tu se vedno najde tudi kaj zanimivega, povezanega z našimi kraji. Tako so letos prodali dve knjigi (Belokranjske pripovedke iz leta 1932 in Velikan Nenasit iz leta 19-44) Alojza Zupanca, ki je bil učitelj, pisatelj in zbiralec ljudskega blaga in je v letih 1932-1936 poučeval v našem Škoc-janu pri Turjaku. Pravljico Velikan Nenasit je med drugimi ilustriral tudi dobre-poljski slikar France Kralj. Josip Korban, učitelj in mladinski pisatelj, je bil rojen v Šentvidu pri Stični, ponujeni pa sta bi- la njegovi povesti Vitomilova železnica iz leta 1923 in Iz mojih temnih dni iz leta 1926. Katalog razstave skupine jugoslovanskih umetnikov - slovenska ljudska keramika - iz leta 1940, pa prinaša tudi dela Toneta Kralja, ki je med drugimi umetniki tedaj razstavljal v "Časa d'artisti" v Piranu. Ponujena so bila tudi dela Hansa Christiana Anderse-na. Najvišjo ceno je dosegla prva izdaja knjige Ivana Cankarja Erotika iz leta 18-99, ki je tudi zelo redka, ker jo je škof Jeglič zaplenil in požgal. Ocenjena je bila na 300.000 sit, prodana pa je bila za 550.000 sit. V okvir prireditev o slovenski knjig lahko štejemo tudi sejemsko prireditev v Pragi Svet knjig 2005. Častna gostja je bila Slovenija, ki se je predstavila z bogato knjižno bero zadnjih let in odmevnimi predstavitvami v času sejma. Na tem sejmu se ne predstavljajo le založniki, ampak predvsem avtorji in Slovenci smo imela kaj pokazati. V prelepi baročni dvorani vile Portheimka so se predstavili ustvarjalci Stripburgerja in poznavalec v Pragi zelo cenjenega arhitekta Plečnika z zanimivimi fotografijami. Češki študenti slavistike so brali prevedene pesmi Srečka Kosovela. Tu je bila tudi uradna otvoritev slovenske predstavitve na tem sejmu. Naš veleposlanik Drago Miro-šič je pripravil lep sprejem. Sam sejem je odprl slovenski minister za kulturo dr. Vaško Simoniti. Na več prireditvenih prostorih na sejmu in po mestu so se potem zvrstili slovenski filmi, razstave, ulično gledališče Rozinteater in predstavitve slovenskih avtorjev: Svetlana Makarovič in Dane Zaje s pevsko in glasbeno spremljavo, ostali v zanimivih pogovorih s češkimi slovenisti, ki so se izkazali z zelo dobrim znanjem slovenščine in tudi z zelo intenzivnim prevajanjem slovenske literature. Razstavljene so bile tudi prevedene izbrane pesni grosupeljskega pesnika Iva Frbežarja Kamenuj kamene. Na razstavi smo opazili tudi knjigi Polone Glavan Noč v Evropi in Gverilec. Najbolj zaželen in prevajan avtor v tem hipu na Češkem pa je Drago Jančar. Marija Samec veliki neriAsiT odšli spat, pa smo malce starejši obsedeli ob ognju in obujali spomine na mnoge taborniške dogodivščine še dolgo v noč. Naslednje jutro smo bili spet prvi v taboru. Začelo se je veliko tekmovanje v kuhanju golaža, že tretje leto zapored. Vsi, ki so prepričani, da njihov golaž zasluži naziv Golaž leta, so prišli, da bi to tudi dokazali. Pomerilo seje kar 19 tričlanskih ekip. Pridružili so se nam tudi polharji iz Malenske doline, ki so v svojem ogromnem kotlu kuhali golaž za kar 50 ljudi. Že zgodaj zjutraj se je kadilo iz mnogih ognjišč, peli so noži, ko so sekijali čebulo in v zraku si mimogrede lahko ujel vsaj deset različnih nasvetov za najboljši golaž. Okrog desete ure dopoldan je že iz vseh kotličkov dišalo po praženi čebuli. Povsod si lahko malo poklepetal, preveril, kakšne barve bo umetnina sosedov in tako naprej. Da nam ni bilo dolgčas, sta poskrbeli simpatični animatorki Nina in Keti. Za nas sta imeli pripravljenih kar nekaj zabavnih igric. Vsaka od ekip seje lahko pohvalila s svojim "najboljšim kosom mesa", morali pa smo dokazati, da obvladamo tudi teorijo kuhanja golaža. V posebnem kvizu smo odgovarjali na vprašanja o izvoru besede golaž, ugibali kako se reče kotlu v drugih jezikih, razčlenjevali začimbe in še kaj. Počasi se je bližala ura ocenjevanja. Takrat je ob ognjiščih kar zaživelo. Srečeval si mnogo ljudi, ki so okrog hodili le z žlicami, se ustavili pri vsakem kotličku in ocenjevali golaže. Vsak izmed nas je imel svojega favorita. Vendar smo pravo ocenjevanje prepustili strokovni žiriji, ki so jo sestavljali poklicni kuhar, taborniška kuharica in neodvisni ocenjevalec. Ob dveh popoldan je sledila razglasitev rezultatov. Golaž leta so skuhali prav člani PP kluba Antitalenti. Pokal jim je predala lanskoletna zmagovalna ekipa. Nato je za nekaj trenutkov vse potihnilo. Slišal si lahko le žvenketanje žlic in cmokanje. Prav vse kotličke smo pomazali do čistega. Ekipe so počasi razšle, taborniki pa smo še enkrat zavihali rokave in pospravili za sabo. Zvečer ni bilo niti sledu o dopoldanskeffjpeknjovanju, mi pa smo si v sti- lu risanke A je to segli v roke. Če ste letos zamudili Pomladni tabor in Golaž leta, naj vam prišepnem: Drugo leto bomo vse skupaj ponovili! Jessie ranim ma) 200» • 0R0SUPEU8KI ODMEVI 20 BREDA SKRJANEC V KNJIŽNICI GROSUPLJE V Knjižnici Grosuplje radi predstavljamo tudi potopise, še posebno, če je popotnik iz naših krajev. V Mehiko seje odpravila magistra Breda Škrjanec in nam svoje vtise s poti posredovala na literarnem večeru. Ker so bili ravno dnevi slovenske knjige, smo v knjižnici pripravili izbor knjig, ki predstavljajo Mehiko z zgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, kulinaričnega področja in leposlovja. Gospa Škrjančeva je umetnostna zgodovinarka, zato smo pričakovali, da bo predstavitev posebna. Res nam je Mehiko predstavila kot deželo bleščečih barv in zanimivih ljudi. Tako deželo dojame popotnik, ki ne potuje z agencijo, ampak si sam išče zanimive kraje, vredne ogleda. Prepričljive besede predavateljice so tudi v nas zbudile željo, da se sami odpravimo v raziskovanje te daljne dežele. Marija Samec ¥ JI OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN. Tridesetega in enaintridesetega marca seje v Kulturnem domu Grosuplje odvila območna revija otroških gledaliških in lutkovnih skupin. Sodelovalo je kar nekaj skupin iz različnih osnovnih šol. Med drugim tudi gledališka skupina Šole, ki deluje v OŠ Šmarje Sap, podružnični šoli Louisa Adamiča. Po končani območni in medobmočni reviji sem se srečala z mentorico gledališke skupine Šole, go. Betko Jamnik, ki v osnovi šoli poučuje slovenski jezik ter vodi gledališki krožek in izbirni predmet Gledališki klub. Na območni reviji so sodelovali z gledališko predstavo Kahla in bili izbrani za nadaljevanje na medobmočni reviji otroških gledaliških in lutkovnih skupin. V gledališki krožek so vključeni osmošolci osemletkarji in osmošolci de-vetletkarji. Skupaj osem učencev. "Krožek obiskujejo res dobri igralci. Veliko jih je že lani igralo. Letos smo na reviji sodelovali s predstavo Kahla. V lanskem šolskem letu smo sodelovali tudi s predstavo, ki smo jo pripravili z učenci, ki so obiskovali izbirni predmet Gledališki klub. Letos so v Gledališki klub vključeni sedmošolci devetletkarji, lani so bili osmošolci devetlet-karji. Kajti izbirni predmet lahko obiskujejo samo eno leto. To ni ravno dobro. Lani je bil ta predmet učencem ponujen prvič in so se zanj odločili res tisti, ki jih to zanima, letos pa so tudi nekateri, ki so ta predmet izbrali bolj zato, ker so nekaj morali izbrati. To pa se odraža v kvaliteti dela," je o svojem vsestranskem delu povedala ga. Betka. MEDOBMOČNA REVIJA OTROŠKIH GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN. Revija je potekala dvanajstega aprila v Kočevju v Šeškovem domu. Na medobmočno revijo seje izmed dvaintridesetih gledaliških in lutkovnih skupin iz celotne Slovenije uspelo uvrstiti osmim skupinam. Na vseh območnih revijah je bila selektorica igralka ga. Simona Zore Ramovš. V Kočevju pa je bil selektor g. Matjaž Šmalc. Kako je potekal dvanajsti april? "Vse skupine smo zjutraj prišle v Šeškov dom. Drug drugega smo gledali. Moram pohvaliti organizacijo, kajti dvorana je bila ves čas polna. Poskrbeli so za to, da so iz šole pripeljali gledalce. Velikokrat se namreč zgodi, da na teh srečanjih igramo praznim dvoranam. Vse je bilo krasno organizirano. Po vseh predstavah smo imeli krajši razgovor s selektorjem, ki je vsakemu povedal, kaj je bilo dobro, kaj bi še lahko dodelali. Naše igralce je zelo pohvalil. Moram reči, da so letošnji res dobri," je o poteku revije povedala mentorica gledališkega krožka. Nadaljevala je: "Lahko rečem, da imamo to "smolo", da po vsebini ravno ne spadamo na otroško revijo. Mi imamo vedno to težavo, ker delam z malce starejšimi. Nikoli ne delamo napisanega teksta. Vsebino predlagajo učenci in skupaj oblikujemo neko celoto ali pa tekst napišem sama. Teme so pisane na kožo malce starejšim učencem. Teme so mladostniške, nanašajo se na alkohol, droge... Na teh srečanjih pa so običajno mlajše skupine. Tako da mi ne spadamo ravno najbolje k njim, k srednješolcem pa tudi ne." KAHLA. petost. V Kočevju mi je bilo tudi v redu. Mogoče še boljše kot v Grosupljem, zaradi sodelujočih gledaliških skupin. V Kočevju so bili tudi malce starejši, medtem ko so v Grosupljem prevladovali mlajši igralci. V Kočevju so bile vse predstave super. Povsod so nas snemali." Učenka Katja ima zelo rada igranje, že od malih nog sodeluje v dramskih krožkih. Povedala je, daje ponavadi vedno imela glavno vlogo. Seveda bo z igranjem nadaljevala tudi naslednje leto, ko bo končala osnovno šolo, v okviru društva ŠIBI. Z vidnim zadovoljstvom je povedala: "Vsi so nas pohvalili, da smo dobri igralci. Imeli smo se lepo. Spoznali smo tudi člane drugih gledaliških skupin. S tem smo tudi videli, kako dobri smo, kam spadamo." Igralec Žiga Lah, tudi osmošolec, ni bil tako zgovoren. Ves čas je prikimaval svoji soigralki Katji. Dodal je, da ga malce moti, da gledališke skupine uprizarjajo že obstoječe pravljice. Njemu je bolj všeč, da so člani gledališke skupine ustvarjalni in da sami ustvarijo svojo gledališko predstavo. Tudi on bo nadaljeval z gledališko dejavnostjo. SMARNICE SO SE PREDSTAVILE V nedeljo, 24.4. 2005, seje v Kulturnem domu Šmarje-Sap odvijal samostojni koncert Vokalne skupine Šmarnice. Dogajanje je bilo sila pestro, saj smo k sodelovanju pritegnile tudi Moški pevski zbor Šmarje-Sap, Folklorno skupino COF iz Ljubljane in šolarje s podružnične šole Kopanj. Kulturni dom je pokal po šivih, ne samo zaradi velikega števila obiskovalcev temveč tudi zaradi zelo energičnega programa. Folklorna skupina COF seje predstavila z dvema sklopoma plesov, in sicer s plesi iz Šmarja-Sapa in okolice ter z rezijanskimi plesi. Izkušeni plesni veterani iz folklornih skupin France Marlot in Tine Rožanc so dodobra razgreli odrske deske in vzdušje v dvorani. Moški pevski zbor Šmarje-Sap je Šmar-čanom že dobro poznan, saj se jim s svojim zanosnim petjem prestavlja že skoraj 60 let, zadnjih 8 let pod taktirko pevovodje Jerneja Kralja. Iz svojega bogatega repertoarja so nam zapeli dve narodni pesmi. Skladbe iz ljudske zakladnice pa smo uvrstile v svoj izbor tudi Šmarnice. Poleg slovenskih narodnih smo, pod vodstvom našega umetniškega vodje Jerneja Kralja, zapele tudi nekaj tujih narodnim in umetnih pesmi. Med desetimi skladbami so svoje mesto našle tudi zabavne priredbe, primerne mladostnemu značaju naše skupine. Celotno dogajanje so povezovali šolarji s Kopanja, ki so s svojo otroško igrivostjo pripomogli k zelo sproščenemu vzdušju. Prikazali so tudi sklop otroških pesmi, iger in plesa z naslovom Prav luštnoje res na deželi, ki gaje sestavila njihova mentorica gospa Olga Gruden. Gostiteljice smo si prizadevale, da bi obiskovalci doživeli čim prijetnejši kulturni večer in po mnenju vseh nam je to tudi uspelo. Tanja Zavašnik Predstava z naslovom Kahla je nastala z improvizacijo. "Učencem sem prinesla kahlo, nočno posodo. Vsak posameznik je prišel na oder in je s to kahlo ustvaril en prizor. Pri tem so se zelo zabavali, nastalo je veliko različnih prizorov. Doma sem o tem razmišljala in ugotovila, da lahko nastane iz tega dobra predstava. Njihovo improvizacijo sem ohranila, na začetku pa sem dodala tekst, kjer je kahla, doktor Kahla, priznani strokovnjak, ki rešuje probleme mladostnikov s pomočjo kahle, nočne posode. Med pogovorom sta se nama pridružila dva učenca osmošolca, ki obiskujeta gledališki krožek in sta nastopala v predstavi Kahla. Učenka Katja Vodopivec je bila zelo zgovorna: "V šoli smo improvizirali s kahlo in prišli na idejo, da bi ustvarili predstavo. In tako je nastala gledališka predstava Kahla. Na reviji v Grosupljem mi je bilo zelo zanimivo. Bili smo zelo živčni, kako bomo izpeljali, kajti vsakič seje predstava odvila malce drugače. Nikoli nismo točno vedeli, kaj bo kdo povedal. S tem seje stopnjevala na- GLEDALISKO UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠIBI. Ga. Betka je povedala, da bodo z delom nadaljevali tudi naslednje šolsko leto, čeprav bodo osmošolci zaključili šolanje. Delovali bodo v okviru gledališko umetniškega društva ŠIBI, seveda pod vodstvom ge. Betke Jamnik. "Res so krasna skupina, tako da jih bom prevzela in delala z njimi tudi v prihodnje," je igralce pohvalila ga. Betka. Društvo ŠIBI deluje v Šmar-ju-Sapu tri leta. Vključeni so predvsem mladinci, ga. Betka pa sodeluje s svojo gledališko skupino. Člani društva ŠIBI so večinoma bivši učenci ge. Betke. Tako ob večjih praznikih združijo svoje moči in nastanejo prireditve za božič, ob slovenskem kulturnem prazniku,... Koje imel moški pevski zbor koncert, so se vključili z vsebinami, s katerimi so povezovali celoten program. Delovanje ge. Betke je res vsestransko. Mimogrede je povedala, da poskrbi tudi za gledališko področje v okviru Kulturnega društva Šmarje-Sap. GLEDALIŠKA DEJAVNOST GE. BETKE JAMNIK. "Sama delam na šoli že osemnajsto leto. Že prvo šolsko leto sem morala izbrati en krožek. Ker sem po izobrazbi slavistka, sem se odločila za dramski krožek in s tem nadaljevala do danes. V vseh teh letih s člani gledališkega krožka samo dvakrat nismo sodelovali na območni reviji v Grosupljem. Velikokrat smo se že uvrstili naprej. V preteklosti je bilo to kar državno srečanje, imenovalo seje Linhartovo srečanje. Bili smo v Pesnici, na Vrhniki, v Mislinji. Takrat sem imela res dobro gledališko skupino. Igralci so bili skupaj že od prvega razreda, kar se pri delu zelo pozna. Pri nas negujemo tradicijo gledališke dejavnosti in začenjamo z dramskim krožkom že z najmlajšimi učenci," je o gledališki dejavnosti v OŠ Šmarje-Sap povedala ga. Betka. V nadaljevanju je pohvalila posluh vodstva za njihove potrebe: "Kar za naše predstave potrebujemo, dobimo brez težav. Tako delaš z večjim veseljem. Tudi izobraževanja mi šola omogoča. Skoraj vedno sem se udeležila poletnih šol." Zelo veliko seje dodatno izobraževala. Brez tega ne gre. "Voditi gledališki krožek predstavlja ogromno dela. Ne tega v šoli, ampak doma, ko razmišljaš, kaj boš napisal, kako boš sestavil. To pa lahko delaš samo, če delaš z veseljem. Sicer hitro odnehaš. Tudi na revijah so vsa leta večinoma gledališke skupine iz istih šol, srečujemo se isti ljudje. Moram pa povedati, da svoj vložen trud dobiš nazaj. Če imaš dobre igralce, dobiš nov zagon, nove ideje za nadaljnje delo," je z vidnim zadovoljstvom razlagala mentorica. Na končuje malce potarnala, dajo moti to, da imajo zelo malo možnosti pokazati, kaj so se naučili. Malo možnosti nastopanja. S predstavo Kahla so se predstavili v Grosupljem, v Kočevju, nastopili bodo še v Šmarju in v Velikih Laščah, kamor so jih povabili potem, ko so jih videli nastopati v Kočevju. Vsi bi si želeli predstaviti v več krajih po Sloveniji. Torej, povabite mlade igralce medse in jim dajte možnost predstaviti sebe in njihove razvijajoče se talente. mag. Branka Škufca i GOSTOVANJE VOKALNE SKUPINE t VIVAV0X V BREZNICI PRI ŽIROVNICI Vokalna skupina VIVA VOX (naj živi glas) deluje v okviru kulturnega društva Teater Grosuplje in šteje deset pevk, ki jih vodi umetniški vodja Mojca Intihar. V podobni sestavi so pevke že pele v vokalni skupini, ki je bila ustanovljena pred šestindvajsetimi leti. Po nekajletnem premoru sedaj skupina aktivno deluje tri leta. Udeležuje se občinskih proslav in koncertov, poleg tega pa sodeluje na medobčinskih revijah pevskih zborov in gostuje na kulturnih prireditvah zunaj občine. Tako je v soboto, devetega aprila, vokalna skupina VIVA VOX gostovala v Breznici pri Žirovnici, na povabilo tamkajšnjega kulturnega društva France Prešeren, oziroma moškega kvarteta, ki je praznoval petnajstletnico obstoja. Ob tem jubileju je kvartet pripravil koncert v tamkajšnjem kulturnem domu, na katerem smo se kot gostujoča vokalna skupina predstavile tudi pevke VIVA VOX. Koncert je bil prijetno kulturno doživetje, ki nam bo ob gostoljubju tamkajšnjega kulturnega društva ostal v lepem spominu. Ob tej priliki se najlepše zahvaljujemo našemu sponzorju na tem gostovanju, podjetju Avtotransporti Kastelec, Kastelec Lado s.p. Jelka Kogovšek ur Na območni reviji zborov in malih pevskih skupin je iz občine Grosuplje nastopilo kar enajst zasedb 13. maja 2005 je bilo v Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu 1. del območnega srečanja odraslih pevskih zborov In malih pevskih skupin, 14. pa je bil 2. del te revije v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju. Revijo tradicionalno pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica. V 1. delu v Šentvidu pri Stični so nastopili: Vokalna skupina Viva Vox in Ženski pevski zbor Lastovke KD Teater Grosuplje, kiju vodi Mojca Intihar ter Moški pevski zbor Corona KD Pesem Grosuplje, ki ga vodi Jernej Kralj. V Dobrepolju pa so se 2. delu revije v konkurenci ženskih zasedb pomerili štirje zbori oz. skupine, med njimi kar tri iz naše občine. LASTOVKE, KI S PETJEM IZVABIJO SOLZE Prekaljeni zborovodja Jernej K ral. Sap. je na revijo pripeljal Vokalno skupino Šmarnice, KD Šmarje Med tremi zasedbami se z najdaljšo tradicijo odlikuje Ženski pevski zbor Magdalena, ki ga vztrajno vodi Emil Kovačec. Ženski pevski zbor Biser, Kulturnega društva Lotos Grosuplje, ki ga vodi Apolonija Strubelj, je bil ustanovljen zadnji, a je že požel številne pozitivne kritike med glasbeniki. V naslednjem sklopu, ki so ga predstavljali mešani pevski zbori in male pevske skupine, je naša občina zopet prispevala tri od štirih zasedb. To so bile: Mešani oktet Polica, ki ga tudi vodi neumorni Emil Kovačec in Mešani pevski zbor KD France Prešeren Račna pod vodstvom Venčeslava Zadravca. Tudi v moški družbi sta, ob konkurenci Moškega pevskega zbora Rafko Fabiani iz Dobrepolja, večino predstavljala tradicionalna grosupeljska zbora: Moški pevski zbor KD Šmarje-Sap, z zborovodjem Jernejem Kraljem, in Moški pevski zbor KD Vokal Grosuplje (fotografija desno), ki ga vodi Primož Cedilnik. Revijo je strokovno spremljal Matija Gobec. Na podlagi njegovih ocen bodo določeni zbori, ki bodo tri občine zastopali na naslednjem tekmovanju. Do pisanja tega članka informacija o tem, kateri zbori gredo naprej, ni bila na razpolago. Gobec bo letos ocenjeval zbore na revijah po vsej Sloveniji, to je skupno okoli 140 zborov. Ob zaključku je številnim pevcem in poslušalcem položil na srce, naj še naprej negujejo ljubezen do petja. Kajti po njegovem mnenju je človeški glas najlepši instrument. Navdušen nad sprejemom in enkratnim občinstvom je napovedal, da se v Šentvid in Dobrepolje še vrnejo. Med gostitelji revije je bil tudi župan občine Videm Dobrepolje, Anton Jakopič, ki se zaveda, da petje prinaša veliko naporov in odrekanj, a tudi veliko užitkov. Tega se očitno zavedajo tudi številni pevci v naši občini. Nekateri v ljubiteljskem petju vztrajajo že zelo dolgo. Pa naj še kdo reče, da v Grosuplju nimamo veliko dobrih pevcev. Mogoče bi bili lahko nanje bolj ponosni ter jim večkrat in bolj številčno izkazovali svoje priznanje in zahvalo za trud. Tatjana Jamnik Skubic - Fotografije: Marjan Skubic (Opravičilo: Zborom, za katere nam ni uspelo pridobiti fotografij z nastopa na navedeni reviji, se opravičujem. - Odgovorni urednik Jože Miklič) Marta Hrovatin, nekdanja zbo-rovodkinja, pedagoginja, ustanoviteljica zbora in sedanja predsednica Lastovk. - foto Barbara Pance Ženski pevski zbor upokojenk iz Grosupljega Lastovke Je s slavnostnim koncertom zaokrožil sedemletnico delovanja. Ob jubileju smo se pogovarjali z nekdanjo zborovodklnjo Marto Hrovatin, pobudnico In sedanjo predsednico zbora. Kako ocenjujete delo vaših punc? Res je, same ženske smo. Imele smo željo po mešanem zboru, vendar nam ni uspelo pridobiti tenorjev. Začele smo na izletih in tam je bilo vse sorte petje, bolj ali manj ubrano. Zazdelo se mi je, da bi bilo dobro, če bi ustanovili zbor. Tako sem začela nabirati izletnice, ali bi se nam pridružile. Počasi se nas je nabralo enajst, nato pa smo začele sistematično zbirati po glasovih. Zborovodkinja Mojco Intihar, za katero sem zelo vesela, da se je spopadla z izzivom, je sprejela naš zbor. Število je obstalo pri osemnajstih upokojenkah. Starejši glasovi imajo svojo žlahtnost, vendar niso taki kot mladi glasovi. Zborovodkinja Mojca Intihar je dolgoletni umetniški vodja različnih vokalnih skupin In zborov. Je imela z vami težko delo? Mislim, da ima izredno težko delo, ker je v zboru manj pevk, ki so šolane pevke. Naloga zborovodje je toliko večja, ker mora učiti po notah, a nismo vsi enako notno pismeni. Mora se zelo potruditi. Ne vem, kje jemlje energijo, da se z nami trudi s tako dobro voljo. Bolj kot sam profesionallzem vas verjetno združujeta pristna ljubezen do petja in druženje? Človek ima rad tisto glasbo, ki mu je bila položena v zibko. Smo občutljiva in dojemljiva bitja in prvi glasovi silno vplivajo na oblikovanje, prve pesmi vplivajo na okus in na nagnjenost. Večina nas izvira iz okolja, kjer je doma donelo ljudsko petje. Fantje so peli na vasi, dekleta pa v cerkvah, zato se izbor pesmi v našem zboru v večini nagiba k ljudskemu petju. Po tej strani je blagozvočnost našega zbora dobra, ker imamo ljudsko petje v genih. Zato so naše pesmi zapete prav od srca. Lastovka je znanllka pomladi. Kaj pa lastovka Izpričuje v vašem Imenu? Lastovice se vedno vračajo v domače gnezdo. Naše pesmi nas vračajo v domovino. Na nek način simbolizirajo željo ostati v gnezdu, v svoji vasi, svoji domovini. Ptice se vedno vračajo domov: nekaj jih na poti omaga. Lastovica je ptica, ki je podobna človekovemu življenju. In to na nek način tudi simbolizira naše ime. Lastovice potujejo za soncem, ve pa, vsaj v pesmi, potujete po različnih slovenskih pokrajinah in prevzemate njihovo ljudsko in umetno glasbeno izročilo. Ali globoko čutite to slovensko zapuščino? Mislim, da. Ko se začnemo učiti pesem, ko jo deklamiramo in udarjamo po taktu, še ne čutimo tega, kaj ti pesem ponudi. Ko pa jo znamo zapeti, uživamo pri petju. Tedaj se vibracija in sproščenost prinese na publiko. Lastovke smo pri petju sproščene in to energijo prenašamo na občinstvo. Zato nas povsod lepo sprejmejo in imamo veliko nastopov. Trikrat smo se udeležile republiškega srečanja upokojenskih pevskih zborov, kjer smo izstopile iz sredine. Mislim, da zato, ker pojemo doživeto in predstavljamo staro pesem na način, kot je bil poznan v preteklosti. Ljudje čutijo z nami, to nam sporočajo aplavzi in želje po skupnem prepevanju na njihovih obrazih. Opazite tudi solze v njihovih očeh? Včasih že me same težko izpojemo pesem, če je silno doživeta. Ko jo zapojemo tako, da nam gredo mravljinci po hrbtu, publika enako čuti. Ali se navdušeno zasmejejo ob šaljivki ali posmrkajo ob žalostinki. Barbara Pance Lastovke na nastopu ob praznovanju 50 letnice DU Grosuplje 23.10. 2004 UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE IN BRALNI KLUB PO POTEH CANKARJA IN NJEGOVE MATERE Univerza za tretje življenjsko obdobje v Grosupljem nadaljuje z izleti po slovenskih krajih in pokrajinah, ki so povezane z znanimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci. Bralni klub pa poskrbi, da je vsako potovanje obogateno tudi z lepo in zanimivo slovensko besedno ustvarjalnostjo. V aprilu smo se seznanjali s Krasom in primorskimi avtorji, v maju pa smo obiskali "Cankarjeve" kraje: Vrhniko in Vrzdenec, kjer se je rodila Cankarjeva mati, in nazadnje še Polhov Gradec, ki pa je povezan z Grosupljem. Skozi Vrhniko smo se peljali še v rahli meglici, ki nam je vendarle dovolila pogled na cerkev sv. Trojice na hribu, ki jo Cankar rad omenja. Tu smo prebrali črtico Greh, ki jo srečamo ponekod tudi pod naslovom Mater je zatajil. Ob črtici Naš laz pa smo še bolj začutili revščino, iz katere je izhajala Cankarjeva družina. Tako smo obnovili poznavanje Cankarjevega življenja in njegova dela. Pot nas je naprej vodila skozi Horjul in v zaviti dolinici smo od daleč videli strehe prvih hiš v Vrzdencu. Hiše, kjer se je rodila Neža Cankar, rojena Pivk, nismo mogli videti, pa tudi Cankar z materjo ni nikoli obiskal te prijazne vasice v Horjulski dolini, prebrali pa smo odlomek iz njegove črtice Vrzdenec. "Nikoli nisem bil na Vrzdencu in vem, da nikoli ne bom," je zapisal pisatelj,"... Spomnim se na to vas, kadar sem zelo potrt ali zelo bolan..." Na hiši je vzidana spominska plošča, v stari mežnariji pa je urejena spominska soba. Naš prvi postanek je bi namenjen biokmetiji Ajda, ki jo vodi Meta Vrhovec. Spoznali smo, kako s posebnimi "injekcijami" pridelujejo kompost, ki je odlično naravno gnojilo, in energijo, ki jo ima v sebi, prenaša tudi na rastline, preko njih pa na človeka, ki tako hrano uži- va. Nabirali smo regratove cvetove in se naučili, kateri planet ima vpliv na določeno hrano in kateri dan v tednu je najprimernejši za pitje določene vrste čaja. Poskusili smo tudi domač kruh iz moke enozrnice in pire. Izlet smo zaključili v Polhovem Gradcu, ki je tesno povezan z Grosupljem. Tu si je namreč ustvaril dom Rihard Ur-sini Blagaj, eden od sinov lastnika gradu Boštanj pri Grosupljem. Ker je bil ljubiteljski botanik in ker je prvi posredoval ustreznim ustanovam novo rožo, sojo po njem imenovali Blagajev vok čin. Zaradi nevestnega ravnanja so se rastišča na Polhograjski gori že precej opustila, ohranjena pa še najdemo na pobočjih Grmade. Predstavila sta se nam tudi zakonca Kavčič, upokojena učitelja, ki zbirata kulturno, zgodovinsko in etnološko dediščino tega kraja. Kosilo smo imeli v stari gostilni Pri Prat'karju v Polhovem Gradcu, kjer so nam ponudili značilno jed teh krajev -telečjo obaro z ajdovimi žganci. Marija Samec Blagajev volčin na litografiji v razstavnih prostorih gradu. - foto Marjan Trobec NAJBOUSI ČLOVEKOV ŠTIRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! BI POSVOJILI KUZKA IZ PASJEGA AZILA ? NA NOVE SKRBNE IN ZANESLJIVE LJUDI ČAKA V SLOVENIJI DNEVNO SKORAJ 150 PSOV, KI SO ZA LJUBEZEN. OSKRBO IN TOPLINO DOMA NEVERJETNO HVALEŽNI. Skupinska slika ob baročnem Neptunovem vodnjaku na grajskem dvorišču v Polhovem Gradcu. - foto Marjan Trobec Z naraščanjem števila psov se v Sloveniji veča tudi število zavrženih, zapuščenih, izgubljenih štirinožcev, ki pristanejo - če imajo srečo - v pasjem zavetišču - azilu. Na osnovi zakona o zaščiti živali, ki je pričel veljati decembra leta 1999, mora vsaka občina zagotoviti na vsakih 800 registriranih psov v občini po eno mesto v pasjem zavetišču. Ponekod je problem zavetišča zadovoljivo rešen, v naši občini žal ni. Društva za zaščito živali (posebno dejavna so v Kopru, Ljubljani, Trbovljah,...) s svojimi prostovoljci »gasijo požare« in priskočijo na pomoč, ko se zaradi brezvestnih lastnikov znajde na cesti pes, velikokrat pa tudi psička z mladički vred. Tako preko svetovnega spleta krožijo po naši elektronski pošti fotografije zapuščenih kužkov in njihove zgodbe. Ena takih seje zgodila pred približno tremi tedni v hladnem in deževnem vremenu v Ribnici pri Pivki. Psičko, podobno črni labradorki, tik pred kotitvijo, je skrbnik verjetno pripeljal od drugod in jo prepustil cesti. Neznanec je sicer ponudil psički streho nad glavo, vendar nič več kot to. Na betonskih tleh se je skotilo sedem malih črnih kepic, od katerih so tri poginile zaradi neznosnih pogojev, v kakršnih ne bi smelo na svet pokukati niti eno živo bitje. Klicu na pomoč seje takoj odzvala Polona Samec - Korljan, ki jo mnogi poznamo iz številnih akcij in javnih polemik s področja varstva živali. Svoje življenje posveča brezdomcem iz pasjih in mačjih vrst in poskrbi zanje vse do tedaj, dokler ne najde primernega skrbnega človeka za svoje varovance. Pri svojem delu ne izbira sredstev, ko gre za dobrobit živali, niti ura ni omejitev, saj njen delavnik včasih nima konca. Tudi tokrat je bilo tako in pasja mamica s svojimi štirimi novorojenčki se lahko zahvali le Poloni in njeni takojšnji poti v Ribnico, da so vsi zdravi in jim je dobro. Vsaj še šest tednov bodo deležni psičkine skrbi in Polonine nege, preden bodo lahko zapustili njeno zavetišče, vendar bo novi skrbnik moral zagotoviti, da bo imel najdenček v novem domu vse, kar potrebuje. Pred nekaj meseci sta se pred Pol-oninimi vrati znašla dva bernska plan-šarska psa, pes in psica. Dosedanji imetnik ju je želel oddati, saj za dva velika psa ob selitvi iz hiše v stanovanje ni bilo več prostora. Za nameček je samičko sparil s samcem, a mu je verjetno zmanjkalo časa, da bi se pred menjavo bivališča še enkrat okoristil s prodajo mladičev zelo priljubljene pasme, pa čeprav brez rodovnika. Velikemu in lepemu samcu seje bilo popolnoma nemogoče približati, bil je zanemarjen, napadalen in neobvladljiv. Kdor koli že bi se odločil za njegovo posvojitev, bi si verjetno nakopal kopico težav, zato se je Polona po dolgem tuhtanju in mnogih posvetih odločila, da kuža za oddajo ni primeren, pač pa seje z vso ljubeznijo in znanjem posvetila bodoči pasji mamici. Tri psičke so preživele kritično obdobje po porodu, bile deležne vsega potrebnega, naučile so se mnogih veščin in spoznale svet, ki jih čaka, zdaj pa so že skoraj pripravljene za odhod v nove domove. Mali bernčki bodo šli seveda le v roke skrbno preverjenih ljudi, ki so bili seznanjeni z možnostjo, da so mladički podedovali katero od bolezni, ki jih z veliko verjetnostjo prinaša vzre-ja brez rodovnika. Prav tako so se zavezali, da samičk ne bodo uporabljali za vzrejo, ampak jih bodo pri primerni starosti sterilizirali. Tudi ljubljansko zavetišče Gmajnice preveri bodoče skrbnike s posebnim vprašalnikom za presojo, saj si ne želijo, da bi bil zaradi napačne odločitve posvojitelja kuža spet kmalu na cesti. Namen zavetišča je v prvi vrsti poskrbeti za nego, nastanitev in prehrano najdenih psov in mačk, včasih pa tudi drugih živali. Ko se kuža ali muc izgubi ali ga skrbniki zavržejo, je potrebno ukrepati takoj. Posebej psi so Male črne kepice rastejo in se dobro počutijo. Sajovlc foto Mojca krdelne živali in iščejo stik s človekom, od tu pa izhaja veliko preplašenih in nepredvidljivih psov, ki so bili deležni slabega ravnanja, kar jim je pustilo posledice za celo življenje. Zato se mora oseba, ki se odloči za posvojitev odraslega psa iz zavetišča, najprej seznaniti z nekaterimi dejstvi, od katerih bo odvisno sožitje med psom in novim skrbnikom. Strokovnjaki za pasje vedenje priporočajo, da se kandidat za novega skrbnika temeljito izpraša, kaj od kužka pričakuje, kakšnega psa si želi in ali mu bo sposoben zagotoviti vse, kar pes potrebuje. Prav gotovo je prva naloga novega skrbnika navezati stik z osebjem zavetišča ali z začasnimi posvojitelji, saj le ob enkratnem ogledu psa nikakor ni mogoče presoditi, kako se bo pes odzival v novem domu, kakšen odnos bo ustvaril do članov nove družine, do novega okolja. Pes ne glede na velikost in vrsto potrebuje zanesljivega in odgovornega človeka, osnovne življenjske potrebščine, hrano, nego, zdravstveno oskrbo, predvsem pa ljubezen in potrpežljivost svojega skrbnika. skem psu lahko vnaprej lažje predvidevamo - če gre za mladiča - kakšen bo njegov dokončni izgled, predvsem velikost, nenazadnje pa vsak pes nosi v svojih zasnovah način vedenja, ki je značilen za pasmo. Pri križancih moramo upoštevati lastnosti več pasem, ki jih kuža prevzame od svojih prednikov. Eni so bili namenjeni za čuvanje imetja, drugi za delo, tretji za lov, naslednji spet za družbo človeku... Če živimo v bližini gozda, si najbrž ne bomo omislili psa, ki nosi v sebi gene lovca! - In nenazadnje: ali sploh imamo pogoje (čas, prostor, denar, voljo za delo, šolanje, nego...), da postanemo skrbniki psa? Če gre za željo otrok, ki običajno prepustijo skrb za psa staršem, čim mine začetno navdušenje, potem seje psu priporočljivo odpovedati. Pes je član družine in odločitev o tem, da pride v hišo pes, je zavestna in odgovorna odločitev celotne družine. Še pred prihodom psa se morajo vsi člani dogovoriti in si porazdeliti dnevne opravke v zvezi s psom. Iva, prisrčna psička manjše rasti, zna vse, kar mora znati, In novi skrbnik. - foto Mojca Sajovlc Ko izbiramo psa iz zavetišča, si je potrebno odgovoriti najprej na nekaj osnovnih vprašanj: - Kako velikega psa si želimo in ali si ga lahko privoščimo? Večji pes ima nedvomno večje potrebe po hrani, potrebuje več prostora in več gibanja. - Kako dolga dlaka je zaželjena? Daljša dlaka sicer pomeni več nege, pri malih družnih psičkih z dolgo dlako naj bi bil glavnik kar vsakdanji pripomoček, vendar dolga dlaka daje psu zaščito pred mrazom. Kratka dlaka je primernejša za vzdrževanje, morebitni zunanji zajedavci se lažje najdejo in odpravijo. - Si želimo samca ali samico? Značajske razlike med spoloma lahko včasih presenetijo, saj posebej v odnosu do drugih psov samec odločneje zastopa svoja stališča. Tako samcu kot samici pa je potrebno preprečiti soustvarjanje neželenega pasjega naraščaja. - Se odločamo med pasemskim psom in mešancem? Psi pasem- Mnoga kinološka društva, izmed katerih je potrebno posebej izpostaviti Kinološko društvo Krim iz Ljubljane, nudijo skrbnikom psov iz zavetišč posebno strokovno pomoč. Inštruktorji so bogato oboroženi s posebnimi znanji in poznavanjem pasje duše, saj le tako lahko zgladijo začetne nesporazume in naučijo novega skrbnika včasih zapletenega pasjega jezika. Pri vsem povedanem pa velja opozoriti še na nekaj bistvenih prednosti, če se odločimo za posvojitev kužka iz zavetišča: živali so veterinarsko pregledane in cepljene, psi običajno kastrirani, psičke pa sterilizirane, vsi brez izjeme pa neskončno hvaležni, ko se najdeta pravi kuža in pravi skrbnik. Če boste razmišljali o novem kuž-ku, se spomnite na male kepice In druge navlhance Iz Polon Inega naročja.... (GSM 051304 435). Mojca Sajovlc m Zgodnje vstajanje. Ob sedmih. Zajtrk. Danes dopoldne namenjeno največjemu antičnemu mestu Efezu. Še prej ogled hiše device Marije v bližini antičnega mesta. Hiša device Marije. Posvečen kraj romarjev že stoletja. Tu naj bi Marija preživela zadnje dneve svojega življenja. Nizka kamnita hiša. Preden smo prišli do hiše, so na obeh straneh ulice stale stojnice s spominki. Že od daleč sem opazila kolone ljudi. Gneča. Pririnila sem se v notranjost hiše. Nič posebnega. Majhen prostorček. Na stenah slike device Marije. Skozi vrata še v en prostorček. In nato v koloni ven. Kar malo sem bila razočarana. Ustaviti se nisi mogel, ker si moral iti v toku s celotno množico ljudi. Efez. Kljub temu, da je Efez porušen, je še danes veličasten pogled nanj in na njegovo veličino. Razteza se na 67 kvadratnih kilometrih. V Efezu stoji Artemidino svetišče, eno izmed sedmih čudes sveta. Eno prvih mest, kjer se je začelo krščanstvo. Tri glavne ulice. Mar-ble street. Marmorna ulica. Cure-tes street. Harbour street. "Pristaniška" ulica. Ulice so bile ponoči osvetljene, kar sta imeli le še dve mesti tistega časa. V Efez smo vstopili skozi "Stoe", nekakšne vrste čakalnico, v preteklosti so bili tukaj dve vrsti stebrov, pokritih z lesom. Danes so vidni samo še stebri. Tako so ljudje v senci čakali na uradnike. Po Cure-tes ulici smo prišli do Celzijeve knjižnice. Mogočna dvonadstropna zgradba. Na pročelju štirje kipi, ki predstavljajo modrost, znanje, inteligenco in usodo. Ogled smo nadaljevali po marmorni cesti proti največjemu gledališču. Pod marmorno cesto je potekal zelo napreden in zapleten sistem kanalizacije. Na tej ulici je na tleh možno opaziti eno izmed prvih reklam za bordel. Smer odtisa stopala kaže, kam je potrebno iti. Teater. 25.000 sedežev. Največje gledališče v vsej Anatoliji. Zgradili so ga Grki, povečali in spreminjali pa Rimljani. Kljub hudi vročini sem se po stopnicah sprehodila malo višje. Skupina Italijanov je ravno prepevala. Kakšna akustika! Komaj sem jih videla, ampak zvok je bil pa krasen. Potem smo bili še mi na vrsti. Zapeli smo "našo" turško pesem. Ko smo končali, smo zaslišali aplavz. Po pristaniški ulici smo zapustili Efez. Včasih je bilo na koncu ulice morje. Tako so mornarji takoj "stopili" na Harbor ulico in dalje na marmorno ulico. Danes pa morja ni videti. Po kosilu smo se ustavili v usnjar- ski delavnici. Vstopili smo v dvorano, posedli in si ogledali modno revijo, ki so jo pripravili za nas. Vse v usnju. Jakne. Krila. Hlače. Obleke. Mimogrede so izmed občinstva "potegnili" dva gledalca in kmalu sta se na odru pokazala kot maneken in manekenka v usnju. Sledil je ogled prodajalne. Ogromna hala. Dve nadstropji. Samo usnje. Pasovi. Torbice. Čevlji. Plašči. Jakne. Nadaljevanje poti proti Pamukka-lam. Že od daleč sem zagledala belo pobočje nad hotelom, kjer smo se nastanili. Hotel Ani. Bazenček tik pred vhodom v našo sobo. Toda smola. Ravno ko smo se razporedili po sobah, je zmanjkalo vode in elektrike. Kar nekaj časa je trajalo, da smo zopet lahko prižgali luč. Zvečer sva se s prijateljem odpravila v vasico, kije bila malo nad hotelom. V ozki ulici sva opazila domačine, ki so sedeli na nizkih stolčkih ob nizkih mizah in igrali igro, po igralnem priboru podobno našim dominam. Kako vneto so igrali! Ko so videli, da jih opazujeva, so nama ponudili stol, da prisedeva. Eden je dobro govoril angleško. Zanimalo jih je, od kod prihajava. Vprašala sem ga, zakaj so tukaj samo moški, kje so ženske. Povedal je, da njihova vera ženskam ne dovoljuje posedanja po ulicah. To se ne spodobi. Ženske morajo biti doma pri otrocih. Poslovila sva se in se ustavila v trgovinici s preprogami. Čisto prazna trgovina. Samo prodajalec in veliko preprog. Starejši gospod. Prišel je do naju in hotel prodati. Takoj je opazil, da nisva s tem namenom v njegovi trgovini. Začel se je pogovarjati. Dobro je govoril angleško. Povedal je, daje zelo slaba prodaja. Rekel je, da mu ni čisto nič všeč, da se toliko turistov ustavlja v Pamukkalah. To "uničuje" njihove otroke. Včasih niso poznali nočnega življenja, alkohola. Sedaj pa kar naenkrat zvečer popivajo in se hočejo zabavati. Povedal je, da on tudi restavrira stare preproge in kilte. Domačini mu jih prinesejo, on jih popravi. Šel je v ozadje svoje prodajalne in se vrnil z zelo uničeno, preluknjano preprogo. Vprašal je, ali želiva, da nama pokaže, kako se to dela. Jasno sva bila takoj za. Privlekel je ogromno vrečo stare volne. Staro preprogo je z žebljički pribil na lesen okvir. V vreči je izbral nitko volne, ki je bila najbolj podobna uničenemu delu preproge, jo nataknil na veliko iglo in začel pre-badati in prepletati nitko. Kakšna natančnost je potrebna! In kako gre to počasi. Za restavracijo preproge porabi ogromno časa. Ves čas najinega Restavracija preproge zahteva ogromno natančnosti In časa. obiska ni bilo niti enega obiskovalca v trgovini. Žalostno. Prijaznemu prodajalcu sva se zahvalila za čas, ki ga nama je posvetil, in mu zaželela, da bi prodal kakšno preprogo. Sprehod sva nadaljevala dalje po ulici. V majhnem prostoru sem zagledala krojača, ki je kljub pozni uri še vedno delal. Sedel je za zelo starim šivalnim strojem in šival. Vstopila sva. Obešalniki. Po stenah so visela oblačila, ki jih je zašil. Sukanec. Ostanki blaga. Kosi blaga. Šiviljski pribor. Leseni metri. Lesen trikotnik. Zelo star likalnik. Vse polno "krame". Velikoupeljska Gostilniška Agencija vas (DEZ)informira OPERACIJA USPELA. PREPOVEDANO DVIGOVANJE TEŽKIH ZAKONOV! : nepreverjenih virov blizu štajerske iprestolnlce smo prejeli novico, da so NAŠEGA TJANEZA operirali PIVEC, CIMPERMAN in ZABAVNIK. lUSamo, da z dvigovanjem težavne slovenske fpplitlčne scene ne bo prihajalo do zapletov. CIVILNA DRUŽBA GRE-GOR po POLŽJE IGREJGOR (RE)-POLZ je v Klubu zurnalistov [Kranjske dežele predlagal, da ustanovijo [novo CIVILNO DRUŽBO. Le-ta bo originalna kopija nekdanje Socialistične zveze delovnega ljudstva - SZDL z UDBO in CENZURO na čelu. (ONGRES PRAVOVERNIH ZGODOVINARJEV JMenda se je pravoverni zgodovinar IpodREPNIK HIŠ-ov-niku v brk odločil, da sklical kongres zgodovinarjev POD [SPOMENIKOM REVOLUCIJE, POD katerim bo dokazal, da ni bilo REVOLUCIJE, ia tako zgodovino pa se mi že nismo boril," je dejal s fleksarico v rokah. OBRAČUN ■ BOLNIŠKE! iKolieTždravstveni minister slišal, kaj se dogaja ^VELIKIH UPLJAH z bolnimi VELIKOUPELJCANI, lielrekel, da bo vendarle treba napraviti 0-BRAČUN. ŠTUDENTJE SO GLASNO PREPEVALI - PROTI VLADI (Glej spodnji video!) Sliši se, da so NEDAVNO TEGA študentje VLADI ZELO glasno PREPEVALI PESMICO: "LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD..." Ko bodo izvedeli, kdo je sprejel tak zakon, potem bo šele hudič... jOezek Zagraški Celo majhna likalna miza. Bil je zelo prijazen. Toda, škoda, ni znal angleško in se nismo mogli kaj dosti zmeniti. Fotografiral pa seje zelo rad. Kako je hitel pospravljati, ko sem pripravljala fotoaparat. Vrnitev v hotel. Spat. Danes smo malo dlje poležali. Dan, namenjen uživanju v čudovitih belih ponvicah, ki so prekrivale hribček, ki se je dvigal nad našim hotelom. Po zajtrku smo se z avtobusom odpeljali v Hierapolis, zelo staro antično mesto, ki ga je okoli izvirov tople termalne vode konec 2. stoletja pred našim štetjem zgradila dinastija At-talidov, kraljev Pergamona. V 2. in 3. stoletju je Hierapolis dosegel višek svojega razvoja kot rimski termalni center. Mnogi vladarji so hodili v Hierapolis, kajti tukaj so bile zelo "popularne" termalne toplice. Danes so vidni samo še ostanki Hierapolisa. Pot nas je vodila skozi nekropolis, najstarejše in največje pokopališče, ki se razteza okoli Hierapolisa. Nekropolis dobesedno pomeni "mesto mrtvih". Najbolj ohranjeno starodavno pokopališče v celotni Anatoliji. Pokriva 2 km2 površine. Najlepši primerki grobov, grobnic. Že skozi okno avtobusa sem opazila velike kose kamna. Različno oblikovane. Celo kamnite hišice sem opazila. Sami grobovi. Tri različne vrste grobov. Kamniti sarkofagi, ki so neke vrste kamnita škatla s pokrovom. Grobovi kot majhna kamnita hiška. V hiško so položili telo in osebne predmete pokojnika. In okrogli grobovi. Malo naprej smo videli ostanke velike bazilike, zgrajene v 5. stoletju. Dalje ostanke mestnih vrat s tremi arkadami, loki. Skozi mestna vrata smo vstopili v glavno ulico, obdano s kolonadami oziroma stebrišči. Na levi strani so vidni ostanki rimskih toplic. Že takrat so imeli marmorne sobe z vročo, toplo in mrzlo vodo. Imeli so celo poseben prostor za športno Pred vhodom v hišo device Marije Ena izmed prvih reklam za borde igrišče. Ulico smo zapustili skozi druga velika vhodna vrata. Visoko nad mestom je dobro ohranjeno rimsko gledališče. Besedilo In foto mag. Branka Škufca (se nadaljuje) aH: »Pravljice«, ki so se zapisovale ne samo na moji duši, ampak številnim sodelujočim in srečujočim se v gasilstvu, kulturi, glasbi, v krajevni skupnosti, v občini, pa pri delu v geodeziji, gradbeništvu, urbanizmu in založništvu ter nenazadnje tudi v občinski politiki. Ce vas zanimajo, jim prisluhnite! Dolgočasno delavsko naselje na gradbišču P 202 D. Zgradila ga je Jelovica. PROTI BAGDADU Sredi decembra 1981 so me sodelavci na iraškem gradbišču, ki so nameravali oditi na dopust za božično-novoletne praznike, povabili, da se jim lahko pridružim, ko so šli pred odhodom malo po nakupih v Bagdad. Iraški narodni spominek iz tolčenega bakra. Velikih daril na letalo niti ni bilo mogoče spraviti med osebno prtljago. Zato s(m)o običajno kupovali kakšne narodne spominke iz tolčenega bakra in medenine. Nekateri so kupili tudi nekaj posebnega tekstila, saj seje na sukih in pri nekaterih trgovcih dobilo po dokaj ugodni ceni nekaj kitajske svile ali manjših orientalskih preprog. Sorazmerno ugodno se je dobil tudi zlat ali srebrn nakit. Tisti, ki s(m)o imeli manjše otroke, smo kupovali tudi posebne igrače, ki se jih pri nas (še) ni dobilo. Dobilo seje tudi nekaj tehničnega materiala, kot na primer manjši sesalec na 12 V za čiščenje avtomobila in podobno. Sem ter tja smo si kupili tudi manjši fotoaparat, med njimi so bili še posebej priljubljeni tisti za enkratno uporabo, s katerim smo se bolj na skrivaj kot ne fotografirali. Na gradbišču je bilo fotografiranje tako in tako prepovedano, prav tako tudi v mnogih mestih, še posebej ob kakšnih pomembnejših javnih zgradbah in kompleksih. Na splošno pa lahko rečem, da je bilo kljub vojni v Iraku že takrat kar precej več tehnične robe, kot pa pri nas v Jugoslaviji, ki jo je po Titovi smrti vedno bolj pestilo pomanjkanje. Ko sem pri sodelavcu Marjanu Boljtetu, gradbenemu tehniku iz Zado-brove (zdaj že pokojnem bratu državne tožilke Jožice Boljte Brus, ki je pozneje tragično preminul na enem izmed gradbišč v Sloveniji), videl in tudi preizkusil akustično kitaro znamke Yamaha, sem že vedel, kaj iščem v Bagdadu. Marjanova kitara je imela poln zven, lepo je bila izdelana, vrat zelo soliden in ravno prav tanek, ki se ga je dalo celo uravnavati s posebnim ključem. Ko sem preračunal, koliko bi stala taka kitara kakršno je Marjan nedavno kupil v Bagdadu pri nas, sem ugotovil, da jo je dobil za pol cene. Čisto natančno se ne spomnim, s kom sem odšel prvič v Bagdad. Nedvomno sta bila v skupini Janez Grilc in Bojan Pečnik, zdi pa se mi, da je bil tudi Palestinec Galeb, ki je bil prevajalec na našem gradbišču. Verjetno pa je bil še kdo drug zraven, saj smo ponavadi vedno zapolnili sedeže v avtomobilih. Izven gradbišča smo po nakupih ali izletih hodili le v skupinah najmanj trije sodelavci - če zaradi drugega ne, zaradi varnosti. V okolju, kakršen je Irak, še posebej pa večja mesta, kjer se je zbiralo tudi mnogo ljudi iz drugih držav (Egipčanov, Palesticev, Turkov, Azijcev, Evropejcev in drugih), ki je bil pravi Babilon sodobnega časa, v samo dobre namere vseh (tako domačinov kot tujcev) ni bilo mogoče niti verjeti, še manj predvidevati. Upravičen razlog za takšno nezaupanje pa so bili tudi razni doživljaji sodelavcev (še posebej pa tistih nekaj sodelavk!), ki so že imeli(e) tudi marsikatero grenko ali celo usodno izkušnjo. Kljub temu da so na nas, Jugoslovane, Iračani gledali nekoliko spo-štljiveje, vseeno ni bilo čisto varno, da bi se kdor koli po takih poteh potikal sam. Poleg tega pa je bilo že zelo malo napisov v latinici in si moral biti kar precej navajen, da si se lahko znašel sredi štiri milijonskega mesta, kolikor je Bagdad takrat že štel prebivalcev. Promet proti Bagdadu in v njegovi neposredni okolici seje dokaj hitro odvijal. Na poti smo najprej prečkali Tigris, ki se je leno vil pod mostom in že kmalu naprej je bilo nekaj zgradb na levi ter ob njih večje gradbišče z velikimi silosi, ki so jih delali Poljaki. Cesta je bila precej širša od naših avtocest. Več deset kilometrov teh cest je potekalo popolnoma naravnost, potem pa so kar naenkrat zavile. Na posameznih mestih so bile tudi precej razbrazdane in globokih kolesnic (zaradi vročine se je asfalt skoraj topil in zaradi tega so se pod težo vedno bolj udirale tudi ko-lesnice), zato je bilo treba precej upočasniti vožnjo. Sredi ravnice je bilo narejeno veliko krožno križišče. Na ta način je bilo v Iraku urejenih večina križišč, saj je bil Irak nekoč angleška kolonija in kar precej angleških rešitev se je prijelo tudi v vihravem in razbeljenem Iraku. Po nekaterih manjših naseljih pa je še vedno stalo nekaj prometnih znakov, ki so pričali, da je tudi tukaj nekoč promet potekal po levi strani. Veliko krožišče v Bagdadu (slika je iz iraškega turističnega vodnika, ki je bil izdelan pred dobrega četrt stoletja). Eno od takšnih velikih krožišč je bilo zgrajenih sredi Bagdada, kjer je Sadam sredi križišča dal postaviti znameniti in ogromni kamniti ležeči blok, okičen z bronastimi skulpturami, ki so spominjale na naše polpretekle revolucionarne zgodovinske dogodke, uradno pa so ga poimenovali Spomenik svobode. V resnici je bil s tem spomenikom zaznamovan Sadamov krvavi pohod na oblast! Za nas je bilo vključevanje v velika krožišča sprva nekoliko nenavadno. Po eni strani so Arabci vozili dokaj hitro. Smernih kazalcev niti niso uporabljali. Skozi odprta okna so mahali le z rokami ter na veliko trobili. Če pa so še videli, da je šofer tujec, so ga še toliko raje izsiljevali. Iračani so imeli na avtomobilih večinoma bele ali rumene tablice. Nekaj je bilo tudi zelenih in modrih. Tujci smo imeli tablice z oranžnorjavo podlago. Zelo pomemben faktor pri izsiljevanju prednosti je bila velikost avtomobila. Zato smo običajno na gradbišču zaprosili za dovolilnice za velike avtomobile - takim, ki so imeli od 4- ali 5.000 kubičnih centimetrov delovne prostornine in kar precej preko 100 konjskih moči. Potem so se Arabci dobesedno »posrali«. Ta podatek je zelo zanimiv, saj govori o njihovem splošnem narodnem značaju. Most čez reko Tigris, ki ga je gradil Rudis. Izraelsko bombardiranje jedrskega reaktorja Osirak. (Že po fotografiji lahko naredite primerjavo velikosti npr. z našo jedrsko elektrarno. Ugotovili boste, da je naša elektrarna - kljub velikemu spoštovanju do naših gradbincev, ki so gradili Nuklearno elektrarno Krško in je gradnjo vodil naš občan Janez Nučlč - pravi »fudlovž« v primerjavi z Iraško.) - VIR: INTERNET Še malo naprej, in Janez meje opozoril, da naj pogledam na levo stran. Sprva, če mi ne bi povedal, kaj se tam dogaja, bi rekel, da na nekem ogromnem kupu zemlje vozijo neki tovornjaki in drugi gradbeni stroji. Ko pa mi razloži, da je za tem kupom, ki je le nasip v izdelavi okoli in okoli jedrskega reaktorja, katerega so pred nekaj meseci zbombar-dirali Izraelci, se šele zavem, za kako veliko in pomembno gradnjo gre. Kje leži Osirak? Ali nI zanimivo, da so mora letala iz Izraela leteti čez Iraške sosednje države, pa jih niso "sklatile"? Nedvomno je šlo tudi v tem primeru za "velika arabska prijateljstva". Do gradbišča je bilo od najbližjega dela avtoceste Bagdad - Amara manj kot 10 km. Kraj seje imenoval Osirak. Nasip bi po relativni višini nedvomno lahko primerjal z našo Magdalensko goro, le s to razliko, da je bil na vrhu dokaj ravno oblikovan in precej širši. Nasip v tistem času še ni bil narejen do konca, a je rasel in se širil iz tedna v teden. Že med samo gradnjo pa so na dolge in tanke jeklenice privezali številne balone, napolnjene s helijem. Baloni so bili razmeščeni navzkrižno, tako da naslednjič letala ne bi mogla preleteti območja nad gradbiščem jedrskega reaktorja. Ker je bila vožnja po cesti, ki je vodila proti temu gradbišču, prepovedana, smo lahko le od daleč sklepali, kako velika površina naj bi bila namenjena skritemu gradbišču izza nasipa, kije nekoliko spominjal na starodavni zigurat v Babilonu. Dokončno so nasip zgradili po približno enem letu, znotraj (v dolilni) samega nasipa pa so najbrž gradili še kar precej dolgo tudi potem, koje že stari Bush organiziral »puščavski vihar«. Po naši oceni je kompleks znotraj nasipa obsegal vsaj štirikratno površino jedrske elektrarne v Krškem, čeprav »uradni« podatki trdijo, da je šlo le za elektrarno, ki je po kapaciteti približno desetkrat manjša od naše elektrarne v Krškem (Lahko, da je bila elektrarna res samo tako velika, kaj pa je bilo še zraven?) Zato bomo tudi lažje razumeli odziv Francozov ob ameriškem napadu na Irak, saj so po takih podatkih Francozi za Sa-dama delali pravo igračko. Ko so Američani napadli Sadama, pa so bili Francozi med najbolj glasnimi. Se vam ne zdi vse skupaj malo čudno? Na suku (tržnici) v Bagdadu. Prav na tej ulici se lepo vidi, kako so Iračani podirali staro mestno jedro In na istem mestu gradili sodobne zgradbe. Zanimivo pa Je tudi to, da so večkrat (tudi jugoslovanski novinarji) poročali, da je na Bagdad padla iranska raketa in pobila toliko in toliko njihovih prebivalcev. Tega, da so pobijali svoje državljane, pa običajno niso poročali. - Foto vir: Bojan Pečnik Predno smo se zapeljali v mesto, smo morali skozi kontrolno točko -check point. Točke so bile postavljene na vseh cestah, še posebej pred vstopom na večje mostove. Na teh točkah so kontrolirali promet, kije potekal v mesto in iz mesta, predvsem pa migracije prebivalstva in vseh ostalih, ki smo se potikali z različnimi nameni in prisilnimi poslanstvi po Iraku. Na ta način si bil najmanj dvakrat kontroliran zelo podobno, kot smo bili kontrolirani nekoč državljani Jugoslavije na mejah z Avstrijo ali Italijo. Kontrolno točko je upravljala vojska oziroma vojaška policija. Vsi so bili oboroženi, večkrat pa so ob uniformiranih vojakih sodelovali tudi civilisti. Same zgradbe so bile dokaj borno urejene - lahko bi jim rekli, da so bili postavljeni le nekoliko večji kioski, a so bili v neposredni bližini urejeni tudi razni zakloni, ograjeni z vrečami peska, iz katerih so štrleli mitraljezi in drugo hitrostrelno, včasih celo protiletalsko orožje. Če so po eni strani bile te točke nujno zlo sredi vojnih razmer, pa sem bil že v naslednjih minutah presenečen nad zgrajenimi nadhodi, ki so bili narejeni v železni konstrukciji čez večpasovne ceste tik pred vstopom v urbano območje mesta. Kaj takega bi na primer marsikje na vpadnicah v naših mestih lahko rešilo marsikatero oviro, ki jo predstavljajo nepotrebni semaforji. Jože Mlklič (se nadaljuje) Slabi šefi jemljejo slabe delavce, da so lahko še naprej šefi, tako je tudi v glasbi. Vlado Kreslin, glasbenik Predavanje ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Dimitrija Rupla študentom svetovnih in ameriških študij Fakultete za družbene vede "Slovenci ne smemo s prekrižani-mi rokami čakati, kako nam bo človeštvo rešilo najvažnejše človeške probleme. Saj smo drobci človeštva in dolžni pomagati. Toda le, če vemo, kakšne so razvojne podlage in smeri človeštva, moremo hraniti in braniti, kar je našega." S temi besedami se je v uvodu svoje knjige leta 1937 obrnil na svoje bralce dr. Milan Vidmar, nekdanji rektor ljubljanske univerze in kasnejši predsednik SAZU. Knjiga ima tudi z današnje perspektive zelo zanimiv naslov: Med Evropo in Ameriko. Avtorje leta 1927 in 1936 obiskal ZDA, proučil tamkajšnje razmere in jih nato v citirani knjigi primerjal z evropskimi. Ta knjiga dokazuje, da so bila vprašanja o odnosih med ZDA in Evropo prisotna v razmišljanjih slovenskih intelektualcev že pred drugo svetovno vojno. Vidmar seje soočil tudi s vprašanjem prihodnje svetovne ureditve in predstavil svoj koncept "mavrice imperijev različnih barv". Kot ugotavlja v zadnji številki revije Ampak dr. Igor Gr-dina, lahko Vidmarja in njegov "prispevek k veliki debati o perspektivah človeštva" štejemo za neke vrste slovenskega predhodnika Hun-tingtona, čeprav izhajata iz različnih filozofskih izhodišč. Med izdajo Vidmarjeve knjige in današnjim časom so se zvrstili druga svetovna vojna, hladna vojna in padec berlinskega zidu. Slovenci smo dočakali lastno državnost, o kateri so naši predniki lahko samo sanjali. Danes smo na pragu vstopa v Evropsko unijo in Severnoatlantsko zavezništvo, kar se nam je še pred dvanajstimi, trinajstimi leti prav tako zdelo kot nekaj nedosegljivega. Zanimivo pa je, da se je ravno v teh usodnih dneh v Sloveniji znova razvnela živahna razprava o našem razmerju do Amerike in Evrope. Pri nas - in tudi širše v Evropi - je opaziti pojave antiamerikanizma, ki ga nekateri skušajo uveljaviti tudi kot sredstvo za krepitev evropske identitete. Priča smo nekritičnim razpravam o odnosih med ZDA in Evropo, ki zelo poenostavljeno in včasih enostransko obravnavajo vprašanja sodobne svetovne ureditve. Nekateri poskušajo danes prikazati ZDA celo kot državo, ki ne spoštuje demokratičnih vrednot. V tovrstnih razpravah bode v oči zlasti pomanjkanje vsakršne zgodovinske refleksije. Pri tem se pogosto pozablja, da so bile ZDA vedno država, ki je postavljala demokracijo na prvo mesto. Številni naši predniki so v Ameriki videli simbol demokracije in področje, kjer bodo lahko uresničili svoje politične ideale. Mar ni predsednik Thomas Jefferson pri oblikovanju Deklaracije o neodvisnosti našel navdiha v obredu ustoličevanja karantanskih knezov? Tudi del slovenskih protestantov, ki seje moral umakniti pred protireformacijskimi ukrepi habsburškega dvora v Nemčijo, je videl v Ameriki deželo upanja. Znani pisatelj Louis Adamič opisuje v knjigi A Nation of Nations skupino slovenskih protestantov, ki so se v 18. stoletju iz Prusije preselili v Severno Ameriko in se naselili v Georgi. Še bolj zanimiva je bila usoda teologa Andreja Smolnikarja, ki se je leta 1836 v času Metternicho-vega absolutizma preselil v ZDA in tam z ustanavljanjem naselij poskušal uresničiti svoje ideale utopičnega socializma. V obdobju pred prvo svetovno vojno so številni slovenski izseljenci v ZDA našli svojo drugo domovino. Vsi vemo, kako pomembno vlogo je odigral ob koncu prve svetovne vojne predsednik Wilson s svojo zahtevo po samoodločbi narodov, "javni diplomaciji" in ustanovitvi Društva narodov. Cas med obema vojnama, tj. po prvi svetovni vojni, ob nastanku novih evropskih držav na podlagi VVilsonovih konceptov o samoodločbi narodov; v prvi Jugoslaviji, v času vzpona komunizma in fašizma... je bil za Slovence intelektualno zelo razgiban in produktiven. To je bil čas radikalnih nacionalnih in ideoloških konfliktov, čas novega zorenja nacionalne/državne zavesti, čas razvoja strankarskega življenja. Po eni strani imamo številne poskuse definiranja nacionalnega vprašanja. Slovenci so se ravnokar poslovili od avstrijskega državnega okvira in se navdušili za jugoslovansko idejo, nakar je ta ideja v soočenju z jugoslovansko resničnostjo začela slabeti. Tudi v tem obdobju so se nekateri slovenski politiki in intelektualci ozirali proti Ameriki. Eden od vodilnih slovenskih socialdemokratov Anton Kristan seje leta 1928 po prihodu iz ZDA navduševal nad dejstvom, da so ZDA domovina "nove demokracije", ki je usmerjena v prihodnost, in se ne obremenjuje s preteklostjo. Že omenjeni Louis Adamič je v ZDA razvil svoj pisateljski talent, kar je ugotovil tudi Oton Župančič, ki je ob njegovem obisku Slovenije leta 1932 zapisal, da je Adamič "v to našo večno slovensko žalost" prinesel "slovenski smeh iz Amerike". Adamič se je leta 1934 v svoji knjigi The Na-tive's Return ponorčeval iz slovenskih posebnosti. Videl je dvoje: pro-vincialnost in navezanost na kulturo in še posebej na literaturo. Rekel je, da je kultura glavna slovenska industrija. Opisoval je čaščenje slovenskih pesnikov. Oton Župančič je bil očaran nad Adamičevim svetovljanstvom. To svetovljanstvo je prihajalo iz Amerike. Amerika je bila antiteza Sloveniji pa tudi Evropi. V Sloveniji in sicer je bila močna kritika tradicionalnega evropejstva, ki je prihajalo iz dveh različnih smeri: od levice in od desnice, od komunistov in od fašistov. Levičarski avantgardisti Srečko Kosovel, Vladimir Martelanc, Kreft, Podbevšek... (kasneje Kardelj, Juš Kozak) so imeli precej negativen odnos do Evrope, vendar so občudovali Sovjetsko zvezo. Desničarji so bili bolj etno-centrični, zunaj slovenstva so videli predvsem Rim. Nekateri so obžalovali razpad habsburškega cesarstva in slovensko zvezo s Srbi. Neodvisni intelektualci so govorili: »niti Rim niti Moskva«. V času med obema vojnama nastane veliko zanimivih del. Josip Vidmar napiše Kulturni problem slovenstva, ki pripisuje slovenskemu narodu posebne lastnosti in mu napoveduje razvoj navznoter, v kulturo; Slovenija naj bi postala hram lepote in duha, nova Florenca in Atene; njena proizvodnja pa bi bila povezana predvsem s kulturo. Temu konceptu je ugovarjal Edvard Kardelj, ki je najprej objavil članek Narodno vprašanje kot znanstveno vprašanje, tik pred vojno leta 1939 pa knjigo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, v kateri je zavrgel kulturniški nacionalizem (Slovenci nimajo zgodovine, temveč le literarno zgodovino) in napovedal odmiranje narodov, kar je bil Stalinov koncept. Sovjetska ideologija je bila proti-nacionalna in anacionalna podobno kot ameriški koncept »topilnega lonca«. Zanimivo, da so tako ameriški kot sovjetski ideologi govorili o »novem človeku«, ki je oz. naj bi nastal z opustitvijo predsodkov, kot so jih poznali predvsem Evropejci. ZDA in SZ sta (bili) mnogodržavni/mnogo-republiški formaciji, za kateri je bil značilen enoten oz. skupni jezik (narod, ki ga sestavljajo različne države). EU je utemeljena drugače: kot državi podobna skupnost narodov oz. nacionalnih držav. Edvard Kocbek je leta 1937 v Premišljevanju o Španiji zavrgel oba totalitarizma, komunističnega in fašističnega. Enako zoprna sta mu bila črni in rdeči teror. Navsezadnje se je (z rezervami) pridružil komunistom, ki so ga izkoristili in leta 1952 odvrgli. Fašistični program je bil izrazito protiameriški. Pred vojno so bile slovenske meščanske stranke razen komunistov, drobne skupine liberalcev in krščanskih socialistov zmedene in neorganizirane. Komunisti (Antiimperiali-stična fronta) so izbrali zavezništvo z nacisti in komunisti proti centru reakcije v Londonu in Parizu. To seje uredilo šele junija 1941, koje Hitler napadel Sovjetsko zvezo. Od takrat je obstajala Osvobodilna fronta, po njej pa partizansko gibanje, ki je bilo povezano z zavezniki, tj. z Rusi in z Angloameričani. Po vojni je Jugoslavija in z njo Slovenija izbrala samo en del zaveznikov, tj. Sovjetsko zvezo, od katere se je kasneje oddaljevala, vendar se sistemsko ni nikoli odtrgala od nje. Postala je voditeljica »neuvrščenih«, skupine pretežno nerazvitih in avtoritarnih držav, ki so bolj kot z Zahodom simpatizirale z SZ, Kitajsko itn. Zahodna Evropa (EU) seje demokratizirala in gospodarsko razvila z ameriško pomočjo. Američani so pripravili pravne in ekonomske temelje Evropske unije in podpirali širitev. Tudi po padcu berlinskega zidu so ZDA pozitivno vplivale na varnostne in politične razmere v Evropi. Spomnimo se samo krvave morije na Balkanu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko smo tudi Slovenci z velikim olajšanjem sprejeli odločitev predsednika Clintona, da bodo ZDA skupaj z zavezniki v NATO vojaško posegle v dogajanja na Balkanu. S stabilizacijo tega območja se je nedvomno močno izboljšal varnostni položaj naše države, gospodarska stabilnost v Jugovzhodni Evropi pa nam danes prinaša nekatere koristi. Kljub nedvomnim zaslugam, ki jih imajo ZDA pri krepitvi miru, demokracije in stabilnosti v Evropi, pa danes slišimo zelo kritična mnenja o njihovi politiki. Vtis imam, da nekateri pretiravajo s potenciranjem razlik med obema stranema Atlantika, med Evropo in Ameriko, ali kot marsikdo poenostavljeno razmišlja, med EU in NATO. Nekatere razlike seveda obstajajo in jih tudi nima smisla tajiti. Znani filozof Francis Fukuvama zastopa stališče, da razhajanja med ZDA in evropskimi državami temeljijo na različnem razmišljanju o vprašanju, kaj je pravi vir demokratične legitimnosti. Po mnenju Američanov naj bi to bila ustavna demokratična država. To pomeni, da ima neka mednarodna organizacija legitimnost samo, če ji jo podelijo nacionalne države. Nasprotno pa Evropejci verjamejo, da demokratična legitimnost izhaja precej bolj iz volje mednarodne skupnosti kot pa od katerikoli nacionalne države. V članku Iva H. Daalderja Are the United States and Europe heading for divorce? smo lahko prebrali, da obstaja med zunanjepolitičnimi pro-ritetami EU in ZDA določena diver-genca. Po Daalderjevem mnenju se zunanja politika ZDA posveča predvsem varnostnim grožnjam, ki izhajajo iz širjenja orožij za množično uničevanje in mednarodnega terorizma. Politika EU pa je usmerjena predvsem v reševanje globalnih problemov, ki izhajajo iz klimatskih sprememb, migracij, revščine, širjenja nalezljivih bolezni ipd. Takšna delitev vlog je morda nekoliko poenostavljena, vendar po mojem mnenju ni nič tragičnega. Pomembno pa je, da se med državami EU in ZDA ohrani globalno zavezništvo, ki temelji na istih vrednotah. Prav je, da se države posvečajo tistim zunanjepolitičnim področjem, na katerih lahko na podlagi svojega znanja in zmogljivosti največ prispevajo k doseganju skupnih ciljev, tako znotraj evroatlantskih povezav kot tudi v okviru Organizacije združenih narodov. To velja tudi za vprašanje reševa- 0 SADAMOVEM IRAKU IZ POROČIL LONDONSKEGA BBC, ČESAR VEČINO PRED LETOM 1990 NISMO VEDELI, NEKAJ PA SMO TUDI ŽE POZABILI: Leta 1978 je Sadam Husein za članstvo v opozicijskih strankah uvedel smrtno kazen. V sedemdesetih letih 20. stoletja je Irak poskušal prepričati Francijo, da bi mu prodala jedrski reaktor, podoben tistemu, ki so ga uporabljali Francozi za svoj program jedrskega orožja. Francija se ni pustila prepričati, vendar pa je privolila v pomoč pri izgradnji 40- megavatnega reaktorja Osirak v jedrskem centru Tuvaitha blizu Bagdada. Leto kasneje je Sadam Husein generala Bakra prisilil k odstopu -kot uradni razlog so navajali šibko zdravje - in prevzel predsedniški položaj. Samo nekaj dni kasneje je dal usmrtiti več deset potencialnih tekmecev. Septembra 1980 je Irak na vrsto manjših obmejnih spopadov z Iranom odgovoril s kopensko invazijo na z nafto bogato iransko obmejno pokrajino Kuzestan. Irak je proti Iranu uporabil iperit in pokončal 5.000 Irancev. V začetku maja 1980 so jugoslovanski delavci začeli pripravljati gradbišče velike letalske baze P 202 D blizu Suvaire med Bagdadom in Babilonom. Gradili so ga do leta 1985. Med razplamtevanjem spopadov med Iranom in Irakom je Izrael 7. junija 1981 bombardiral jedrski reaktor, ki so ga gradili blizu Bagdada. Kljub protijudovstvu islamskega režima ajatole Homeinija je Izrael v vojni podpiral Iran. Izrael je trdil, da Irak razvija jedrsko orožje. Zaradi bojazni, da utegne Irak z njim v prihodnosti napasti Izrael, je tedanji predsednik vlade Menahem Begin ukazal bombardiranje reaktorja Osirak, ki so ga letala F-16 v nekaj sekundah spremenila v ruševine. Izraelska armada je trdila, daje s tem letalskim napadom „bagdadskega jedrskega duha potisnila nazaj v steklenico". Vseeno so napad v resoluciji OZN, kije obsodila Izrael, takrat obsodili številni, celo tradicionalna izraelska zaveznica Amerika V islamski revoluciji v Iranu, ko so odstavili prozahodno usmerjenega šaha Mohamedu Reza Pahla-vija, je prišel na oblast verski voditelj Homeini, ki seje pred tem šolal in živel v Parizu. Iranci so po prihodu Homeinija na oblast obtožili Bagdad, da podpira avtonomistične težnje Arabcev v iranski pokrajini Khu-zistan. Irak pa se je bal iranskih pro- vokacij med svojim številnim šiit-skim prebivalstvom. Zato so se začeli obmejni spopadi in iraške sile so vdrle v Iran (sep. 1980). Iransko-iraška vojna je trajala od leta 1980 do 1988. Zahodne države so bile zaskrbljene zaradi vzpona radikalnega islama, kakršnega je zagovarjal ajato-la Homeini. Zato so poskušali preprečiti iransko zmago v iraško-iran-ski vojni. Tako so ZDA Irak leta 1982 umaknile s seznama držav, ki so -po ameriškem prepričanju -"podpirale terorizem". Znano je, da je Irak v boju proti "človeškim valovom" iranskih vojakov in slabo usposobljenih prostovoljcev od leta 1983 uporabljal umetni gorčični plin, od leta 1985 pa tudi živčni plin tabun. Tabun povzroči smrt v nekaj minutah. Vrsta kurdskih gverilskih skupin je v iraško-iranski vojni sodelovala na iranski strani. Iraško-iranska vojna je terjala 400.000 življenj, še 750.000 ljudi pa je bilo ranjenih. Posmrtne ostanke žrtev so odkrivali še leta 2001. Po nekaterih ocenah sta tako Irak kot Iran sta zaradi izpada naftnega dobička in velikanske gmotne škode izgubila po 400 milijard dolarjev. Leta 1988 so iraške oblasti uporabile kemično orožje proti Kurdom na severu države. Kurdsko mesto Halabja so iraška letala 16. marca 1988 napadla z bombami z umetnim gorčičnim plinom, sarinom in tabunom. Po različnih ocenah je bilo ubitih med 3.200 in 5.000 ljudi, preživele žrtve napada pa imajo kronične zdravstvene probleme. Premirje je bilo sklenjeno leta 1988. leta 1990 pa je Irak sprejel iranske pogoje. Nato je sledila tudi IRAŠKA INVAZIJA NA KUVAJT 2. AVGUSTA 1990. Že naslednjega leta, 15. januarja, pa Irak ni izpolnil Bushevih pogojev, saj so prepovedali na primer kakršne koli letalske prelete pod 32. vzporednikom tudi v Iraku, kjer leži večina šiitskih svetih mest. Šiiti pa so dejansko bili močno povezani z iranskimi verskimi ekstremisti, ki so vedno bolj rovarili proti vladajočim Sunitom in Sadamovi stranki Bass v Iraku. V četrtek, 17. januarja 1991, je Irak z raketami scud izvedel prve napade na Tel Aviv in Haifo v Izraelu. Nato so ameriška, britanska in zavezniška letala sprožila obsežne raketne in zračne napade. V nedeljo, 24. februarja 1991, so zavezniške sile istočasno začele kopenski, zračni in pomorski napad, kije v 100 urah povsem ohromil iraške sile. V bombnih napadih zavezniških letal je bilo ubitih na tisoče iraških vojakov v vozilih. Avtocesta je postala znana kot "avtocesta smrti". Samo med kopensko vojno je bilo ubitih okoli 25.000 do 30.000 Iračanov. Iz Iraka je pobegnilo 1,5 milijona Kurdov. Irak je nato uporabil živčne strupe proti ameriškim vojakom. 2. marca je Varnostni svet OZN sprejel resolucijo, ki je določila pogoje premirja. VSTAJE - MAREC 1991 - Nedol-go zatem, koje Irak pristal na premirje, soje na severu in jugu države, kjer se je Sadam vedno soočal z nasprotovanjem, začela vstaja Kurdov in šiitov. Dediščina zalivske vojne leta 1991 je bila ena najhujših ekoloških katastrof na svetu. Iračani so obenem podtaknili ogenj na najmanj 600 naftnih vrelcih in Kuvajt zavili v oblak dima. Leta 1991 je OZN Iraku prvič ponudila, da mu dovoli prodajo manjše količine nafte, če bodo dobljena sredstva šla za humanitarno pomoč. Sadam Husein je ponudbo sprejel šele leta 1995, ko sojo zvišali na dve milijardi dolarjev. Inšpektorji so nato našli objekte, katerih obstoj so Iračani zanikali, odkrili pa so tudi zaloge prepove danega orožja, ki so ga Iračani skušali prikriti. Prepoved letenja na severu Iraka so uvedli marca leta 1991, da bi zaščitili iraške Kurde, potem ko je režim Sadama Huseina zadušil njihov upor. Podobno prepoved so leta 19-92 uvedli tudi na jugu Iraka, ker so iraške sile izvedle več ofenziv proti tamkajšnjim šiitskim muslimanom. Program »nafta za hrano« je navadnim Iračanom omogočil dostop do nujnih količin osnovnih dobrin vsak mesec. Prve pošiljke hrane so sicer v Irak prispele šele marca 19-97. Leta 1998 je usklajevalec programa Denis Hallidav odstopil, češ da so sankcije že v osnovi zgrešene in da zaradi njih trpijo nedolžni ljudje. Njegov naslednik, Hans von Spo-neck, je položaj zapustil leta 2000, z besedami, da so sankcije ustvarile »resnično človeško tragedijo«. nja krize v Iraku. Čeprav nam marsikdo očita nasprotno, Slovenija tu vseskozi zastopa jasno in transpa-rentno stališče. Irak mora upoštevati in izpolniti resolucije Varnostnega sveta OZN. Sadam Husein že vrsto let svojemu ljudstvu krati temeljne človekove pravice, s strupenimi plini je pobijal celo lastne ljudi, s svojim orožjem pa lahko ustrahuje celotno regijo. Sloveniji kot pripadnici demokratičnega in svobodoljubnega sveta najbrž ne more biti vseeno, če totalitarni režimi - pa čeprav geografsko oddaljeni - teptajo osnovne demokratične vrednote in ogrožajo mednarodno varnost. Tudi Slovenci -in tukaj se vračam k uvodnemu citatu iz Vidmarjeve knjige - imamo odgovornost do človeštva. Ali si lahko privoščimo, da bodo vse drugi naredili namesto nas? Mislim, da ne. Imamo mlado državo, ki temelji na načelih demokracije. Tudi naša zunanja politika temelji na tem, da si prizadevamo varovati in širiti demokratične vrednote, pa naj bo to v naši najbližji soseščini v Jugovzhodni Evropi, ali pa v oddalje- nih azijskih deželah. Slovensko diplomacijo seveda omejuje naša ma-loštevilnost in relativno šibka vojaška moč, ki predstavlja - tukaj si ne smemo zatiskati oči - še vedno dokaj pomembno oporo diplomatskim sredstvom za reševanje problemov v mednarodni skupnosti. Vendar pa to ne pomeni, da si lahko privoščimo pasivnost ali celo egoizem, da bi bili neke vrste "free riders". Naša država je član mednarodne skupnosti in ima kot takšna tudi svoje obveznosti. Za krepitev naše vloge v mednarodni skupnosti je zato izjemnega pomena, da postanemo naslednje leto člani dveh tako pomembnih povezav, kot sta EU in NATO. Slovenska država si prizadeva, da bi z ZDA vzdrževala prijateljske odnose. Takšno politiko vodimo že od leta 1992, torej ne samo s sedanjo administracijo, ampak z vsemi. Pri tem nas ne vodijo samo zgoraj našteti načelni razlogi, ampak izhajamo tudi s pragmatičnega stališča, ki seveda ni prevladujoče, vendar pa je gotovo upoštevanja vredno. Vsi namreč vemo, da so ZDA iz- šle iz hladne vojne kot edina svetovna velesila. In vse kaže, da bodo takšen status obdržale vsaj še naslednjih nekaj desetletij. Nobena resna zunanja politika, še zlasti, ko gre za male države, si danes ne more privoščiti neupoštevanja tega dejstva. Vidimo, da si vse regionalne sile, vključno z Rusijo in Kitajsko, prizadevajo, da bi ohranile prijateljske odnose z ZDA. Slovenci smo Evropejci, na kar smo tudi ponosni; zato je logično, da sodelujemo pri zgodovinskem projektu združevanja Evrope. Želimo si močno Evropsko unijo, ki bo nastopala v svetu kot global player. Hkrati pa si želimo tudi močan NATO, ki bo sposoben odgovarjati na sodobne varnostne izzive. Predpogoj za močan NATO pa je solidarnost med ZDA in evropskimi državami. Slovenija si spričo prijateljskih vezi z ZDA prizadeva, da bi bila lahko v skupini evropskih držav, ki aktivno iščejo poti za približevanje interesov obeh strani Atlantika. Tudi na ta način kažemo, da se zavedamo svoje odgovornosti do človeštva. Milili S?KDDD OD ZELENCKA DO MEDIJSKE HIŠE Radio Zeleni val, ki tudi Grosupeljčanom krajša čas deseto leto, bo letos stopil v najstniško obdobje. Ob jubileju smo se pogovarjali z ustanoviteljem, lastnikom in direktorjem Borisom Peterko. RADIO ZELENI VAL 1 a B7.0 rvii-iz KRESOVANJE NA BOSTANJU je letos organiziral radi Zeleni val ob pomoči sponzorjev. Radio je vaš otrok. Zelenček je v najstniških letih postal Zelenec. Kako ste vi zoreli z RZV? »Težko je opisati izkušnje, lahko pa zatrdim, da sem se težko privadil na medijsko izpostavljenost. Na vsakem koraku sem bil deležen posebne pozornosti, tako v pozitivnem kot negativnem smislu. Pozitivnega je bilo več. Odgovornost do radia je velika, saj je potrebno skrbeti tako za zaposlene, ki jih je več kot 30, kot program, opremo, delavne pogoje ipd. Upam, da mi je uspelo.« Radio je zapolnil manjko avdio elektronskega medija v našem ožjem in širšem prostoru in nosi bandero ažurnosti, nagle odzivnosti. So to razlogi, ki so vas gnali k razmišljanju o vzpostavitvi slušnega medija? »Ne samo to. Odkar stanujem na tem območju, sem si želel, da bi tudi ti kraji bili deležni določene medijske pozornosti, saj imajo kaj pokazati. Veliko je dogodkov, prireditev, podjetij, društevki potrebujejo hitro in točno informacijo. Nenazadnje pa si prebivalci to tudi zaslužijo.« Je bila odločitev nenadna, tedaj morebiti nepremišljena, ali je vas je misel glodala dlje časa? »Splet okoliščin meje pripeljal do tega. Ta splet okoliščin pa seje dogodil v prejšnji službi. Začel sem v oddaji Dobro jutro, Slovenija, ki je bila na prvem programu Radia Slovenija. Prve korake sem leta 1993 naredil tudi pri Slovenskih novicah. Vse to me je vodilo k razmišljanjem, da bi imel svoj medij in tako je nastal ta nepogrešljivi Zelenček. Težko bi si predstavljal življenje brez njega. Te zasvoji.« Se je vaše življenje spreobrnilo z radiem? Postali ste prepoznavni, zaradi tega morda tudi bolj podvrženi javnemu konfliktu. Je bil medijski preboj zrcalna slika vašega osebnostnega razvoja? »V slovenskem prostoru seje težko navaditi medijske pozornosti, opazovanja na vsakem koraku. Po naravi sem bolj družaben človek, rad se šalim, sem pa tudi direkten, kar včasih ni dobro oziroma ljudje tega ne razumejo. Življenje seje popolnoma spremenilo. Drugače seje potrebno obnašati, včasih tudi skrivati, vendar se počasi navajam. Večino svojega delavnega ustvarjanja sem v svojem življenju posvetil svoji prvi službi v organih za notranje zadeve. Iz te službe sem prinesel nekaj dobrega, pa tudi slabega. Življenje sem namenil ciljem te službe. Ko smo se razšli, mi je bilo dolgo časa zelo težko. Sedaj sem to obdobje nekako prebolel in se predal novemu de- lu. Seveda pa potrebujem še nekaj časa, da bom lahko rekel, da sedaj živim drugače.« Za naše območje je značilna slabša odzivnost na spremembe, lagodnost... Se je to odražalo tudi pri medijskem preboju? »Želja po medijski izpostavljenosti tega območja me je gnala v pozitivni smeri, da bi za te kraje nekaj naredil. Moja velika želja je, da bi v družabnem življenju povezal čim več krajanov in tako prispeval k prijateljevanju v skupnem prostoru, kjer prebivamo. Pogrešam, da bi se ljudje bolj veselili, bolj odzivali na dogodke, prireditve, tako športne kot zabavne, in tako izkazali ponos, da živijo v Grosupljem. Grosuplje se naglo razvija, vendar brez slednjega ne bo šlo.« Radijski medij Je postal plen monopolistov. RZV je eden redkih, ki Je ohranil medijsko suverenost. S čim ste ohranili stabilnost v Boris Peterka: »MoJa velika želja je, da bi v Grosupljem postavil medijsko hišo, Informacijski center.« prostoru in se zavarovali pred zavojevalskim valom radijskega imperializma? »Težko je ohraniti medijsko suverenost. Lahko jo porušiš sam ali tvoji delavci ali poslovni partnerji, poslušalci... Podjetje skušam voditi tako, da sem pošten do vseh, da v program na enak način uvrščam tako civilno družbo kot politične stranke, oblast ali podjetja.« Kako bi jedrnato zaobjel! preteklih deset let? »Nepozabnih, izzivalnih, lepih, toda napornih.« Skozi radio je spolzelo nešteto glasov ... Mnogim med njimi je bil RZV odskočna deska na poti medijske prepoznavnosti, odličnosti, šola za življenje? »Da, tako je. Na začetku, leta 95-96, ko smo orali ledino, smo bili vsi skupaj neprepoznavni. Skupaj smo se učili, delali, razmišljali. Moram povedati in seveda pohvaliti prvo ekipo, ki je začela na tem radiu, da je bila odlična, pripadna in ustvarjalna. Na začetku sem se ukvarjal z vsem drugim, kako dobiti zadosti denarja za honorarje, opremo, pogoje dela ipd. Sodelavci pa so zoreli in niso imeli časa čakati, da se bodo stvari stabilizirale. Zato jih je nekaj odšlo v druge medije, službe, nova delavna mesta. Te, ta prve, pogrešam. Vendar pa so mi dragi tudi ti, ki sedaj opravljajo delo na RZV. Z malo več energije, znanja in veselja lahko postanemo zelo dober kolektiv, ki bo nase še kako opozoril.« Za roge ste zagrabili paradnega vola med mediji, tedaj, ko Je bil prostor še nezasićen. V desetih letih je morje naplavilo več desetin radijskih postaj, nekatere med njimi so varno izplule iz pristana in razburkale medijske valove, spet druge so potonile na sredini poti. Kako v tej gneči uspeva krmariti vaši ladji? »Začrtal sem cilje, ki se jim reče, 'daj sebe v delo, ki ga opravljaš'. Tako je potrebno biti prijazen, duhovit, delaven in pustiti času, da opravi ostalo. Program mora biti sproščujoč, dobra glasba, kratke novice, odzivi na lokalne dogodke in pa predvsem poštenje.« Vizionarstvo in stremljenje k Izzivom, idejam in utrinkom prihodnosti dela človeka uspešnega. Kje pa so še neodkriti izviri RZV? »Moja velika želja je, da bi v Grosupljem postavil medijsko hišo, informacijski center. Program pa naj bi ostal približno enak, preprost, duhovit, informativen. Nekaj več pozornosti v prihodnjih letih bomo namenili kvaliteti, v razvedrilnem programu pa še večji duhovitosti, dobri glasbi. Rad bi, da bi bil radio prijatelj vseh in da bi živeli zanj, da bi bili ponosni nanj. Več pozornosti bom namenil tudi zaposlenim in njihovemu standardu, počutju. Le skupaj lahko ustvarimo radio prihodnosti, radio preprostih ljudi.« Barbara Pance Velikoupeljska Gostilniška Agencija vas (DEZ)informira iT ■ 'NE STOJI POSTRANI Ij^lffzadnjič eden ' od stalnih gostov ■bližnje gostilne v VELIKOUPEUSKEM IEHO CAJTNGU prebral IKomunski odgovor v zvezi ■Hz NADSTREŠNICO na avtobusnem postajališču, ■je dejal, da ni še nikoli ^^^^^^■^^^^^^^^■^^^B pslJTRaRofpostrani. na če ga še tol'k' popije, kot stoji postrani bližnjaTnadstresnica. Če pa ga že noge ne nesejo, se raje uleže na klopco v park iz halšatskih časov. ČASOVNI STROJ ■Rflnavedenih letnicah rojstva v sklepih o imenovanju v dva šolska Bvetasta dva predstavnika v teh svetih stara 1810. eden pa še pn?leto povrhu. Zdaj lahko otroci BRINJEVE in L0JZ0VE šole ■pjnčakujejo, da se bo kmalu sesul rimski imperij. Pol' bo šele Huštrotko se bo začelo preseljevanje narodov ■ in divjina brez šole. SV. FLORJANU in ANTONU Kasilcifce radi priporočajo v varstvo sv. Florjanu. Letos pa so se nekoliko priporočili tudi k Antonu - v pivnico. ČISTILNA AKCIJA |- j. ezek Zagraški se je Ppnenda tudi letos pridružil Mpreštevilnim občanom, ki so mtse udeležili letošnje akcije IPJOCISTIMO.TUJA DVORIŠČA, Kaj jih raje pometa njim kot ■pred svojim pragom. Dokaz ■zapo prilagamo na desni ■^nepolitični) fotografiji, gpmjjpna njegovi parceli več kot trinajst srečnih let ukvarjal ■saoidelavnostio. Baje pa mu bo za zasluge za narodov blagor ■VELIKOUPELJSKA KOMUNALA plačala šestdeset (minut) na uro. J0EZEK ZAGRASKI JE BIL MENDA NA TRIGLAVU. Prilagamo fotografijo! Če Jo boste dobro pogledali, ga boste našli obešenega na zajlah. Eni pa že močno upajo, da si je zajle navil okoli vratu. Če bi slučajno kdo vedel kaj več o dogodku, naj porodništvu sporoči, kaj in kje se je to zgodilo. NA PRAZNOVANJU 60. OBLETNICE (1. ali 2.) VLADE V AJDOVŠČINI se je HIS-ov-nikov Janez zadovoljno fotografiral pred transparentom, skozi katerega so se videli lanskoletni rezultati volitev, ko je medna tudi na Primorskem prišlo do zamenjave oblasti. Kdaj pa bo HIS-ov-nikov Janez spoznal, da je takratna vlada samo plonkala beligrajske uradne in tajne liste, pa še ni znano. PffVA VLADA M$A VLADA ZADNJA VLADA •M ilov«rH>Vi v AtfivtfirM | fotftt TorM lornb *rfDe\r> PO ŠESTDESTIH LETIH - SO ZMAGALI... ...Nemci na svetovnem hokejskem prvenstvu v Avstriji. Rezultat je bil 9:1 za Nemce. Ze čez dva dni pa so NAŠI nabili Avstrijce in hkrati iz mondene hokejske družbe nagnali skupaj z Avstrijci še Nemce. Da si bodo zapomnili enkrat za vselej! PRILAGAMO PA ŠE ENO SLIKO (glej DESNO in nepolitično!), ko so J0ežka ujeli, kako je ubodel KLOBASO. Tudi ob tej priložnosti se nekateri močno zgražajo In trdijo, da vedno bolj samo KLOBASA neke neumnosti. Kres na Boštanju je zakuril Franc Krampelj, pomagala pa sta mu Franc Novljan In mladi Urban. Zbrani ob prvomajskem kresu. Ansambel bratov Poljanšek je igral dolgo v sobotno noč. Ansambel Zasavci s pevcem Jožetom Budnom je začel Igrati In prepevati že zelo zgodaj v nedeljo popoldne. Jože Miklič Hašk Mm«-* mm V prejšnjem sestavku smo med psihičnimi spremembami v tretjem življenjskem obdobju omenili demenco, ki pomeni hud upad razumskih funkcij. »Znaki so izrazito poslabšanje spomina, miselna neučinkovitost, zmeden govor, izguba orientacije v prostoru in času, nerazumevanje socialnih odnosov in nesposobnost opravljanja poklicnih opravil ter nekatere osebnostne spremembe«(dr. Vid Pečjak). Omenjene motnje zadevajo starajoče se ljudi v 6-8 % omenjene populacije. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da število dementnih ljudi narašča. V današnjem prispevku želim osvetliti nekatere preventivne dejavnosti, ki na fizičnem in psihičnem področju veliko pripomorejo, da se izognemo nekaterim znakom dementnega vedenja. Seveda vsak posameznik razvije lastne življenjske stile, ki omogočajo ohranjanje delovnih sposobnosti do pozne starosti (vsakdanja rutinska dela, spremljanje dogajanj v ožjem in širšem okolju, uporaba sodobnih telekomunikacijskih tehnologij in dr.). Ti ljudje so nam za vzgled, kako ohranjati spretnosti in sposobnosti. Ogledali si bomo nekatere preventivne vaje na fizičnem področju, ki ravno tako pomagajo ohranjati spretnosti in sposobnosti tako na fizični kot psihični ravni. Osebam starejšim od 70 let strokovnjaki priporočajo dnevne vaje. Vaje ne smejo biti fizično zahtevne in morajo vsebovati več odmorov. Opisali bomo primer vsakodnevne vadbe, ki jo lahko izvajamo doma. Prva vaja se sestoji iz dvigovanja najprej levega, nato še desnega kolena k prsim. Dvig noge naj spremlja zamah z rokami. Drugo vajo izvajamo laže na hrbtu, noge malo pokrčimo, roke so prekrižane na prsih. Rahlo dvignemo glavo in ramena od tal. Pri tretji vaji ležimo na trebuhu in roki sklenemo na zatilju. Dvignemo komolca, glavo in ramena kakih 10 cm od tal. Četrta vaja vsebuje počepanje po smučarsko. Stojimo z malo razmaknjenimi in vzporednimi stopali. Teža je na celih stopalih, počep pa ne sme biti preglobok. Peta vaja je mahanje z nogo naprej in nazaj. Z eno roko se lahko opirate, druga naj spremlja gibanje noge. Nekaj časa delamo z levo, nekaj časa pa z desno nogo. Pri šesti vaji smo na vseh štirih ter pomolimo eno roko predse, dvignemo pa tudi nasprotno nogo in to čim višje. Nato popravimo še drugo roko in drugo nogo. Glave ne dvignemo preveč (D. Ulaga, Šport starostnika, 1991). Telesne dejavnosti povečajo pretok krvi skozi tkiva celega telesa. Seveda ustrezno količino krvi dobivajo tudi naši možgani, ki ohranjajo celo vrsto spretnosti in sposobnosti. Zelo koristne so primerne telesne aktivnosti, ki se izvajajo zunaj ter jih je treba prilagajati individualno. Tako se za te dejavnosti štejejo hoja, manj naporno kolesarjenje, plavanje, vrtnarjenje s pogostimi odmori, tek na smučeh in druge dejavnosti. Omenjene fizične aktivnosti in še nekatere druge, ki so jih starejši ljudje prilagodili sebi ustvarjajo take pogoje v naših organizmih, da brez dvoma ohranjajo spominske sposobnosti, prostorsko in časovno orientacijo ter izboljšujejo socialne odnose. Seveda je še več dejavnikov, ki vplivajo na vprašanje, kako bomo živeli, v pozni starosti, kar bomo omenili prihodnjič. Pomembno je, da omenjene aktivnosti vzamemo resno, jih izvajamo redno in pričnemo z njimi že prihodnjič. Borut Hrovatin JE STAROST LAHKO LEPA? Jožefa Trošt bo kmalu dopolnila 84 let. Na videz čila bi skorajda lahko skrila nekaj let. Toda v bežnem pogovoru razkrije dejansko stanje, za katerega pravi, da ni prav nič rožnato. Ali je starost sploh še lahko lepa, se sprašuje. Pa je bila lepa. Nekoč. 33 let je delala v proizvodnji in skusila težko zasluženi delavski kruh. Potem ko se je upokojila, je bilo nekaj časa lepše. Rada je hodila v naravo; sla za gobami jo je kot pravega gobarja gnala v bližnji gozd. Leta pa so se nabirala in vsako je prineslo nekaj betežno-sti več. Lani je zbolela. Delna kap; tudi kakšen padec ji ni prizanesel. K temu so se začele kopičiti tudi starostne težave. Vedno bolj je, pove sama, pozabljiva. In vendar pravi, je lahko srečna, da se še sama obleče, da je vsaj toliko pokretna, da se počasi sprehodi po stanovanju, na vrt. Največje veselje, ki ji je še ostalo in s katerim preganja ure dolgočasja, je kvačkanje. Kako čudoviti prtički nastajajo pod njenimi od starosti utrujenimi prsti! Tudi oči jo že izdajajo, vendar na srečo dela vse na pamet. Tudi peharje je delala. »Nekaj moram delati, da mi mine čas, kaj bi sicer,« pravi. Drugi del zgodbe pa dodajajo njeni domači: zaradi vrste starostnih težav in posledic kapi mama ne more biti sama doma. To so vzeli v »zakup« in si tako organizirali življenje, da je vedno nekdo v njeni neposredni bližini. Včasih pa se tudi njim postavlja vprašanje, kako bi, kaj bi naredili takrat, ko to ne bi bilo več mogoče... Tega se dobro zaveda tudi Troštova mama. »Dokler mi še lahko pomagajo doma, je tako meni najlepše,« in le s težavo doda, da bi v dom šla le v skrajnem primeru, ker je bila vedno najraje doma. »Morda kdaj, za kakšno uro, da bi medtem moji lahko brez skrbi odšli po nujnih opravilih, jaz pa bi se srečala in rekla kakšno besedo s sebi enakimi, mogoče tudi o kakšnih ročnih delih,« je še razmišljala ob koncu bežnega klepeta. Drugačna pa je usoda 83-letne Presenove mame Marije in s tem vse njene družine. Kljub temu, da pri Presenovih raste že tretji rod in da je mama Marija včasih rada poskrbela za varstvo najmlajših, zaradi bolezenskih težav že nekaj časa sama potrebuje budno varstvo. Zgovorno niza, kaj vse mora narediti vsak dan; dolgčas bi ji bilo, če bi ne delala. A to so žal le želje in spomini minulih let... Že tri leta po prebolelem infarktu se vsa družina podreja njenim bolezenskim težavam in Alzheimerjevi bolezni. Niti za trenutek je ne morejo spustiti izpred oči, ker bi sicer ubrala svo- ČLANI DRUŠTVA UPOKOJENCEV GROSUPLJE SO SE ZBRALI NA OBČNEM ZBORU 2005 V uvodu je notar, Marjan Kotar, udeležencem predstavil oblike pravne zaščite starejših v zapuščinskih In drugih podobnih postopkih. Nato so predsednica in drugi »funkcionarji« društva podali poročila o delu v preteklem letu ter člane seznanili s planom dela in finančnim planom za leto 2005. Ker je predsednici društva, Malčl Žitnik, potekel štiriletni mandat, se je članom zahvalila za prijetno sodelovanje. Za novega predsednika društva je bil izvoljen Borut Hrovatin iz Žalne. Društvo šteje okoli 1.400 članov. Z minuto molka so udeleženci počastili spomin na 42 umrlih članov v času od zadnjega zbora. Program občnega zbora je pripravila in vodila predsednica Društva upokojencev Grosuplje, Malči Žitnik. Zbora seje udeležilo kar 145 članov, pa tudi župan Občine, direktor Doma za starejše občane ter Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana. Odkar se je ljubljanska mestna zveza združila s primestnimi društvi Dolenjske, Notranjske in Gorenjske, spada v njen okvir tudi Društvo upokojencev Grosuplje. PRAVNA ZAŠČITA V ZAPUŠČINSKIH POSTOPKIH. Veliko koristnih nasvetov je v svojem prispevku udeležencem srečanja podal notar, Marjan Kotar. Seznanil nas je o možnih načinih upravljanja z nepremičninami ter na pravne posledice različnih pogodbenih oblik. Ena od oblik razpolaganja s premoženjem so darilne pogodbe. Vendar Kotar opozarja, da je pri tej obliki potrebna velika previdnost. Tisti, ki premoženje podari, namreč ostane brez vsega, če si v pogodbi ničesar ne izbori. Izboriti si mora vsaj stanovanje do smrti ter dolžnosti obdarjencev, kot so plačevanje skupnih stroškov in stroškov vzdrževanja. Nadalje so na razpolago dedne pogodbe, ki so dveh vrst: preužitkarska in o dosmrtnem preživljanju. Pri preužitkarski starši lahko svoje premoženje kadarkoli prepustijo v last tistemu, kijih bo preživljal. Pri tem je zelo pomembno, da so vse pravice staršev zapisane (da jih bo dedič preživljal, da premoženja ne bo prodal pred smrtjo staršev,...). V primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa starši ostanejo lastniki do smrti, ob njihovi smrti pa preide v last prevzemnika. Kotar je še opozoril, da je potrebno izboriti tudi pravice zakonca, če ta ni lastnik. Izbor načina prenosa premoženja je stvar odločitve posameznika. Kotar je posebej navedel le primer s kmetijo in premoženjem, vezanim na delo naslednika. V takih primerih svetuje preužitkarsko pogodbo. »Če sin dobi kmetijo pri petdesetih, je to res malo pozno.« je razložil notar ter nadaljeval:«Če so vse pravice zapisane, je to običajno dovolj garancije, da do spora ne bo prišlo.« Lastnik pa lahko napiše tudi oporoko. Najbolj veljavna je lastnoročno napisana ter podpisana oporoka ali oporoka s pripisom:«Se strinjam.« ter s podpisom lastnika. Oporoko lahko napišemo vsak dan novo, tako da vedno velja zadnja. Oporoka se lahko izgubi ali uniči. »Najboljše zdravilo zoper to je, da jo prepustite v hrambo tistemu, ki bo največ dobil.« se je pošalil Kotar. Lahko jo hrani tudi odvetnik. In še nekaj je: še tako veljavna oporoka se z dednim dogovorom na sodišču lahko razveljavi. Vendar dediči v primeru, da oporoka obstaja, običajno upoštevajo voljo staršev, je zaključil notar. Župan je ugotovil, da se v Družbenem domu redko zbere taka množica. Po njegovih besedah občina po najboljših močeh sodeluje z društvi, vendar nikoli ni dovolj sredstev za vse. Ugotovil je še, da sedanji upokojenci spadajo v generacijo, ki ni bila vajena razkošja in je bila zadovoljna z malim. POMEMBNI DOSEŽKI DRUŠTVA V ZADNJIH ŠTIRIH LETIH. Predsednica društva, Malči Žitnik, je ob zaključku svojega mandata pripravila čustven nagovor članom. Ozrla seje na štiri leta svojega predsedovanja in delovanja društva ter opozorila na glavne dosežke v mandatu. Povzela jih bom na kratko. To je bila obeležitev in praznovanje petdesete obletnice društva. Slavje je v celoti uspelo, program je bil zelo zanimiv, udeležba nad pričakovanji. Ni čudno, da so pohva- le deževale od vse povsod. Obletnico so izkoristili še za izdajo biltena o društvu. Na socialno zdravstvenem področju so pridobili financiranje za 3 javne programe (med drugim za merjenje krvnega tlaka in sladkorja), letovali so v Izoli in na Malem Lošinju. Za vsak mesec so imeli planiran izlet, realizacija pa je bila odvisna od števila prijav. Sedmih izletov se je udeležilo 450 članov. Na področju športa aktivno sodeluje 52 članov. Grosupeljčani so celo državni prvaki v streljanju. Predsednica je nadalje ugotovila, da bodo morali delovanje na področju interesnih in izobraževalnih dejavnosti popestriti. Pri sodelovanju na tem področju se pozna, da so se nekateri člani vključili v univerzo za tretje življenjsko obdobje. »Tudi to je dobro, saj tudi za nas ostaja še veliko prostora za delovanje.« je o konkurenci spregovorila Žftnikova. Preuredili so klubske prostore. Sodelujejo tudi z društvi, ki izvajajo programe za starejše na osnovi podatkov iz ankete projekta »Starejši za kakovostno življenje doma«. Plan dela društva je tudi za leto 2005 predstavljen v koledarčku, ki ga prejmejo vsi člani in drugi zainteresirani kot opomnik, saj se praktično vsak mesec nekaj dogaja, razen julija in avgusta. Omenila bom le srečanje upokojenk in upokojencev Slovenije, ki bo 30. junija v Postojni, ter srečanje upokojencev Osrednjeslovenske pokrajinske zveze DU Ljubljana pod Snežnikom. IZVOLITEV NOVEGA PREDSEDNIKA DRUŠTVA. Občni zbor je v nadaljevanju sprejel dopolnitve statutarnih pravil, s čimer je društvo pridobilo status humanitarne organizacije. To je po novem pogoj za pridobitev financiranja kateregakoli zdravstvenega programa ali projekta. Po uspešno zaključenem štiri letnem mandatu je občni zbor razrešil predsednico društva Malči Žit nik in izvolil novega predsednika, Boruta Hrovatina iz Žalne. Podpredsednika Toneta Rauha je zamenjal Alojz Gaberšček, na mesto predsednika častnega razsodišča pa je bil za Milanom Rusom izvoljen Vinko Zupančič. Za kulturno popestritev delovnega programa so poskrbele pevke Ženskega pevskega zbora DU Grosuplje Lastovke. Tatjana Jamnik Skubic jo pot, šla po svoje, v svoj svet, kjer pogosto išče svoje starše, svoj dom iz mladosti, poti nazaj pa ne bi našla. »Dokler sem bila v službi,« pripoveduje hčerka, ki skrbi zanjo, »sem prosila za pomoč neko gospo, da jo je hodila pazit. Zdaj to varstvo potrebujemo še dvakrat na teden. Še sreča, da mi je to uspelo, kajti zelo težko danes dobiš človeka za takšno odgovorno in naporno delo. Kako bi sicer, si niti pomisliti ne upam. V službi te nihče ne vpraša, kakšne težave imaš doma, mame pa, takšne kot je, same tudi ne bi mogla pustiti. Misel na dom ni rešitev, saj vemo, kako dolge so čakalne vrste.« To sta le dve zgodbi. Nista osamljeni; takšnih podobnih in morda še bolj kritičnih, je še mnogo. Iz obeh pogovorov pa je ostalo le eno vprašanje, želja, da bi imeli svojci ostarelih, ki sami skrbijo zanje, vsaj to možnost, da bi morda enkrat, dvakrat na mesec za nekaj ur imeli v domu starejših občanov organizirano varstvo za te ljudi. V tem času bi domači, ki so s tem, da skrbijo zanje, zelo obremenjeni, lahko brez skrbi odšli od doma po najnujnejših opravilih, ostareli pa bi bili v družbi sebi enakih... Tako razmišljajo ljudje, ki so skrbi za ostarele in bolne svojce podredili tudi svoje življenje... Ali so te njihove želje res neuresničljive? Alenka Adamič IZZIVI INFORMACIJSKE DRUŽBE ZA STAREJŠE Vsak človek želi živeti lepše, kvalitetnejše, želi živeti tako, da bodo zadovoljene njegove potrebe, želje in interesi. Vse to uskladiti med seboj ni tako enostavno. Včasih to čovek zmore sam, včasih skupaj z družino - institucije, okolje, društva, civilna družba in mnogi drugi družbeni dejavniki so mu v pomoč za dosego omenjenih kvalitet. Starejši ljudje lahko svoje potrebe, interese in želje uresničujemo predvsem v različnih društvih in izobraževalnih institucijah. Programi društev upokojencev imajo v svojih dejavnostih veliko nastavkov, ki lahko zadovoljujejo posameznikove želje, interese in potrebe; enako tudi s programi Univerze za tretje življenjsko obdobje. Včasih so bile izkušnje, znanje in modrost starejših ljudi zelo cenjena družbena vrednota. Znanje in izkušnje so se prenašale od starejših na mlajše. V tistih obdobjih seje govorilo, koje umrl starejši človek, daje zgorela knjižnica. Danes - v informacijski družbi - smo na splošno starejši v zaostanku glede uporabe novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. V mlajših letih se nismo učili teh spretnosti, ker so te tehnologije nove in smo ostali funkcionalno nepismeni. Vse evropske dežele zaznavajo danes potrebo po usposabljanju in poučevanju starejših oseb za novo informacijsko družbo. V posameznih deželah obstajajo specifični programi za usposabljanje starejših (pisanje na računalnik, uporaba interneta, e- maila), saj je za nas potreben nekoliko prilagojen način poučevanja. Pred leti je bil na Dunaju v okviru EURAG-a (evropska organizacija za starejše) strokovni posvet, kije obravnaval učenje in usposabljanje starejših oseb za novo informacijsko družbo, kajti v razvitem svetu in seveda tudi pri nas postaja uporabljanje sodobne tehnologije sinonim za bogatejše in pestrejše življenje tudi v starejših letih. Tudi v našem okolju je v okviru komaj rojene Univerze za tretje življenjsko obdobje izjemen interes starejših ljudi za usposabljanje na računalniku. Zahvala gre vodstvu Osnovne šole Louisa Adamiča, daje dalo na razpolago računalniško učilnico in učitelje, kjer tečejo tečaji za vsakogar, ki želi spoznati delo z računalnikom; trenutno delujejo že tri skupine starejših »učencev«. Računalnik lahko starejšim zelo koristi in jim napolnjuje življenje (raziskovalni rezultati v tujini). Računalnik posamezniku zelo spremeni življenje s tem, da mu dvigne samozavest in mu dokazuje, da je sposoben obvladati najmodernejše tehnologije. Starejši se ne počutimo, da smo za »staro šaro«, tem- več smo lahko v centru življenjskega dogajanja; to so misli uvodničarjev prej omenjenega posveta z Dunaja. Posvet je pokazal, da smo tudi starejši del učeče se družbe, ki zmoremo uporabljati najsodobnejše telekomunikacijske in informacijske pripomočke ter sredstva. Rdeča nit vseh strokovnih prispevkov je bila: • daje izobraževanje in usposabljanje osnovna človekova pravica in velja tudi za starejše osebe, • da se po evropskih univerzah oz. fakultetah povečuje število študentov - starejših oseb - bodisi v rednih kot tudi v izrednih programih, • da je sodobno znanje, ki ga prinaša informacijska družba, lahko most med generacijami, • izmenjava študijskih programov starejših študentov med državami lahko pomeni boljše mednarodno sodelovanje, • uporaba sodobnih informacijskih in telekomunikacijskih pripomočkov pri pridobivanju novega znanja mora biti tudi pri usposabljanju starejših oseb realnost, • internet in e-pošta sta nosilki vzpodbud za pridobivanje novih spoznanj in veščin pri starejših ljudeh. Prispevki na posvetu so omenjali, da lahko uporaba sodobnih informacijskih tehnologij zbližuje različne generacije. Ustvarja se občutek skupnega življenja, ustvarjanje in izkoriščanje prostega časa. Nekateri so poudarjali, da tudi preteklost in izkušnje starejših začno zanimati mlajše generacije. Izkušnje pa tudi kažejo, da mlajši pridobivajo boljši občutek za razumevanje problemov starejših ljudi. Naj končam z zaključki posveta, ki so zares vzpodbudni: • daje potrebno primerno in sistematično usposabljanje starejših oseb z uporabo najsodobnejše učne tehnologije, • organizirati študije na vseh ravneh za starejše študente, • razširiti programe vseživljenjskega učenja za starejše osebe z nižjo in srednjo izobrazbo, • izkoristiti vsako priložnost za medgeneracijska srečanja (nastopi, praznovanja, festivali, strokovna srečanja, športna in rekreacijska srečanja, usposabljanja starejših s strani mladih). Ob koncu pa še vzpodbudna misel: izkoristimo vsako priložnost, ki se nam ponuja, da osvojimo sodobne načine komuniciranja, to je pisanje na računalnik, brskanje po internetu in čim hitreje začnimo uporabljati tudi elektronsko pošto in koristiti poceni bančne storitve. Borut Hrovatin Odšel si tja. kjer ni solza, ni trpljenja, ne gorja. Ostala nam le tvoja je dobrina in v srcu našem bolečina in tiha so/za večnega spomina. ZAHVALA ob Izgubi življenjskega sopotnika, očeta In dedija. brata In strica FRANCA VOVKA iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se Zvezi šoferjev in avtomehanikov Grosuplje in Zvezi šoferjev in avtomehanikov SAP Ljubljana za organizacijo pogreba in lepa poslovilna govora g. Francetu Skubicu in g. Martinu Balasu. Zahvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik iz Žalne za lepo zapete žalostinke, zaigrano Tišino in sodelovanje pri sveti maši. Hvala g. Adamiču za nemoten potek pogreba. Hvala Zdravstvenemu domu Grosuplje za pomoč v času bolezni. Prav tako se zahvaljujemo ge. Kraljevi za urejanje cvetja. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti moža, očeta In starega očeta JANEZA ŽITNIKA 1917-2005 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedoma in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in izrazili ""V- '^■•^^o^Fi-sožalje ter ga pospremili na zadnji po- •lU>i-";V''"'"*~"^f ti. Posebna zahvala PGD Grosuplje za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi Območni organizaciji Zveze borcev Grosuplje za poslovilni govor, pevcem za lepe pesmi, osebju Zdravstvenega doma Grosuplje in Doma starejših občanov Grosuplje, ki so pomagali v najtežjih trenutkih. Vsi njegovi Zamrl je tvoj glas in zastal korak na nedohojeni poti. Brez tolažbe odhajaš in v naših srcih za vedno ostajaš. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage mamice, hčerke, sestre in tete IVICE HREN izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste nam skozi bolezen in težke trenutke stali ob strani. Hvala osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, patronažni sestri gospe Janji Žitnik za vso pomoč in nego na domu. Hvala vsem duhovnikom, ki so darovali sveto mašo in pogrebni obred - gospodu župniku Francu Šuštarju, patru Lojzetu Marklju ter kaplanu Klemenu Svetelju. Zahvaljujemo se pevskemu zboru Zgodnja Danica za zapete pesmi v njeno zadnje slovo. Hvala vsem sodelavcem Sodexha za vso pomoč in podporo in za poslovilne besede gospe Mariji Meznarič. Zahvala tudi gospe Fani Kralj za pomoč. Hvala vsem sošolcem njenega sina Andraža. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem in znancem za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše in ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Tako ste s svojim ravnanjem prižgali upanje v nas in spoznanje, da nismo sami, da bo jutri nov dan. Vsi njeni SAMOTNA VRBA Samotna vrba ob vodi stoji, v podobo skrivenčeno se zastrmi. Veje so stare, okorne postale. Nekoč so se z listi sapice nežne igrale. Skorja vsa hrapava je zdaj postala, nekoč na piščali iz lubja je mladež igrala. Vse je minilo, nežnost, mehkoba, starih korenin se loteva gniloba. Še sonce ne greje tako kot nekoč, staro vrbo oklepa ledeni obroč. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas Je zapustila naša draga hčerka in sestra MELITA KADUNC 1978-2005 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družinam Polajžer in Pečjak, župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljen pogrebni obred in pevkam za prelepo petje. Zahvala vodstvu in sodelavcem Kogast d.d. Grosuplje, sodelavcem Mercatorja in Biotehnične fakultete - smer živilstvo. Žalujoči vsi njeni V soboto, 28. maja 2005, bo na Igrišču pri OŠ Brinje potekala 7. tradicionalna športno - družabna akcija za mlade »Veter v laseh, s športom proti drogi.« Prireditev se bo pričela ob 10.00 uri. Vsi, ki bi želeli sodelovati, lahko prijavnice dobite pri učiteljih telovadbe na šoli, v Knjižnjici Grosuplje ali na prireditvi. Prijave zbiramo uro pred pričetkom, med 9. in 10. uro na kraju prireditve. Prijavnine ni. Svoje znanje In spretnosti boste lahko prikazali v nastopu mešanih trojk v košarki, nogometu in odbojki na mivki, posamezno pa v rolanju in risanju na asfalt. Udeleženci so starostno razdeljeni na dve kategoriji: do 15 let in nad 15 let. Lepo vabljeni na prijetno druženje. Društvo Explorik LETOVANJE OTROK V LETU 2005 Rdeči križ Grosuplje bo letos organiziral desetdnevno zdravstveno letovanje otrok za območje občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje v Mladinskem zdravilišču Debeli rtič. Letovanje bo v času od 7. do 17. avgusta 2005. Starši, ki želijo poslati svojega otroka na letovanje, morajo lastnoročno izpolniti prijavnico, ki jo bo otrok lahko dobil v času od 30. 5. do 3. 6. 20-05 v tajništvu šole ali svetovalni službi. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj učenci vrnejo v tajništvo oz. svetovalni službi najpozneje do 3. 6. 2005. Število otrok, ki bodo lahko letovali, je omejeno. Prednost bodo imeli otroci, ki pogosteje obolevajo ali izhajajo iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih v ta namen dobimo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - OE Ljubljana in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo krili starši. Ker so priprave na letovanje še v teku, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje. Otroci, ki Jim bo odobreno letovanje, bodo na dom prejeli položnico o doplačilu v času od 4. 7. do 8. 7. 2005. Otrokom, ki v tem času ne bodo prejeli položnice na dom, letovanje ni odobreno. RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU 2005 OZ RK Grosuplje organizira desetdnevno letovanje na Debelem rtiču v času od 7. 8. do 17. 8. 2005. Za voditelje otrok in pedagoškega vodjo vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete, višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naslov: RKS, Območno združenje RK Grosuplje, Taborska 6,1290 Grosuplje. Prijave sprejemamo do 10. junija 2005. Izbrane kandidate bomo povabili na razgovor do 24. junija 2005. Tisti, ki ne bodo izbrani, na razgovor ne bodo vabljeni. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPUE S HOJO DO ZDRAVJA Zdravstveni dom Grosuplje je v soboto, 14. maja, organiziral test telesne zmogljivosti hitre hoje od Grosupljega do Spodnje Slivnice, v sklopu široko zastavljene akcije Slovenija v gibanju z zdravo prehrano. Pogovarjali smo se s koordinatorko akcije, dipl. medicinsko sestro Anico Kozinc. Ali ima test telesne zmogljivosti povezavo s svetovnim dnevom hipertenzije? Telesna nedejavnost močno vpliva na krvni tlak, na holesterol, zvišanje telesne teže. Če temu pridružimo še nepravilno prehrano, pridemo v začaran krog. Zato je vzpodbuda telesne dejavnosti zelo pomembna, poleg tega ima še številne druge dobre učinke na zdravje posameznika. Kakšni so podatki o povišanem krvnem tlaku? Je to bolezen sodobne dobe, katerih posledic se še premalo zavedamo? Informiranost je nekoliko boljša. Ljudje načeloma vedo za visok krvni tlak, vendar pa tisti trenutek, koje potrebno nekaj narediti, nanj pozabimo. Koje treba spremeniti zadevo na krožniku, iti na sprehod, smo manj aktivni. Mislimo, da tablete pozdravijo vse. Vendar mislim, da se stanje spreminja. Podatki kažejo, da v zadnjih letih dela na preventivi obolevnost srčno-žilnih obolenj pada. Test je tudi korak k preventivi. Čemu je namenjen v celoti? Test je namenjen ugotavljanju posameznikove telesne zmogljivosti. Posa- meznik prehodi 2 km, pri tem se upoštevajo čas, starost in srčni utrip, ki dajo podatke o njegovi zmogljivosti. Če je zmogljivost med 90 in 110, je v pravi jakosti, pod 90 je telesna zmogljivost prešibka. Vaš moto se glasi uro na dan, vsak dan. Katerim neprlllkam se lahko ognemo, če upoštevamo vaš nasvet? Telesna zmogljivost ima številne dobre učinke na zdravje posameznika. Telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni, raka na debelem črevesju in dojki, možganske kapi, zniža povišan krvni tlak in telesno težo. Že znižanje teže za vsak kilogram zniža krvni tlak za 2 miligrama. Tlak se lahko zniža brez zdravil, zgolj s telesno dejavnostjo posameznika! Ostali učinki so še: znižanje količine nekoristnega holesterola, pomaga ohranjati zdrave kosti, močne mišice in prožne sklepe, pri ženskah pomaga preprečevati osteoporozo, tveganja za zlom kolka, manj je težav z bolečinami v križu, kolenih, manj je psihičnih težav. Mislim, da je to velik del, zaradi katerega se splača potruditi. Zdravstveni dom poleg vzpodbujanja In vključevanja telesne aktivnosti v zdrav način življenja posreduje informacije In promovira zdravo prehrano. Lani smo peljali projekt Živimo zdravo in na delavnicah opozarjali na zdrav življenjski slog. Letos poskušamo te delavnice nadaljevati. Je test telesne zmogljivosti lahko stopinja na poti k bolj zdravi družbi? Vsekakor. Barbara Pance ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Ljubljana IZPOSTAVA GROSUPLJE, Kolodvorska c. 4,1290 Grosuplje Telefon 01 78-62-322.78-61-816 Od 1. junija 2005 dalje nove URADNE URE ZA STRANKE Vse naše stranke obveščamo, da od 1. junija 2005 velja nov urnik za poslovanje s strankami: Ponedeljek: Torek: Sreda: Petek: 8.00 - 12.00 8.00 - 12.00 8.00 - 12.00 8.00 - 13.00 in 13.00 - 15.00 in 13.00 - 17.00 Marija Pilko V okviru uradnih ur bomo zagotavljali poslovanje z neposrednimi stiki po telefonu in po elektronskih medijih. Z novim urnikom povečujemo skupno število uradnih ur, njihova prerazporeditev pa omogoča večjo dostopnost strank do naših služb v popoldanskem času. Za stranke bomo namreč poslovali tudi ob ponedeljkih popoldne, ob sredah popoldanske uradne ure podaljšujemo na čas od 13.00 do 17.00, za eno uro pa jih podaljšujemo tudi ob petkih dopoldne. Ob četrtkih ni uradnih ur. ZZZS, OE LJUBLJANA, IZPOSTAVA GROSUPUE OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO GROSUPUE organizira vrsto zanimivih srečanj, na katere vabi vse člane, prijatelje in simpatlzerje: • 21.5. ob 15. obletnici ZVVS organizirajo srečanje na GEOS-u pri Zrečah. • 4.6. ob 11. uri organizira Območno združenje VVS Grosuplje pohod do izvira Krke in prijateljsko srečanje v Lovskem domu v Znojilah pri Krki. • 18.6. bodo v Kočevju potekale veteranske igre (tekmovanje v šahu, streljanju, košarki, kegljanju, pikadu in orientacijskem teku). • Istega dne, 18.6., pa bo na vojaškem strelišču Crngrob pri Škofji Loki »Letni strelski preizkus 2005« z namenom obuditve spomina na dogodke v letu 1991. •8. In 9. julija pa se bodo podali na organiziran pohod na Triglav. Veseli bomo, če se nam boste pridružili! - OZVVS Grosuplje Vse člane Območnega združenja vojne za Slovenijo Grosuplje obveščamo, da smo se preselili na novo lokacijo in sicer Gasilska cesta 6, Grosuplje - Gasilski center. Uradne ure so vsako sredo od 18. do 19. ure. V tem času lahko kličete tudi na telefonsko številko 017861166. Sporočamo tudi, da bo pisarna v mesecu juliju in avgustu zaprta. Predsednik OZVVS Gregor Bregar IZJEMEN USPEH NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem v Lendavi, na katerem je nastopilo preko 500 najboljših slovenskih strelk in strelcev, so tekmovalci Strelskega društva Grosuplje dosegli izjemen uspeh. Po številu prejetih zlatih medalj smo postali najuspešnejše SD v Sloveniji. Že dejstvo, da je uspelo izpolniti zahtevne norme za nastop kar 17 Grosu-peljčanom, je bil dober obet pred prvenstvom, a le največji optimisti so pričakovali takšen razplet. Prvi tekmovalni dan je postregel z največjo senzacijo državnega prvenstva. Član SD Grosuplje Željko MOIČEVIČ je premagal olimpijskega zmagovalca Rajmonda DEBEVCA in zmagal v streljanju z zračno puško. Čeprav je bil to njegov prvi nastop v članski konkurencije nastopil zelo suvereno in s 592 krogi (izenačen osebni rekord) že po rednem delu vodil za 4 kroge pred Rajmondom, v finalu pa je razliko povečal na skoraj 6 krogov. Enak uspeh je uspel tudi Renati ORAŽEM VRŠIČ, ki je s puško zmagala med članicami. Po odličnih 392 krogih v rednem delu je z nekoliko slabšim finalom poskrbela za »infarkten« zadnji strel. Uspela je zadržati minimalno razliko in zmagati s prednostjo 0,9 kroga. Ekipa članov s puško je osvojila odlično 4. mesto, kar je tudi največji klubski uspeh v članski konkurenci na državnih prvenstvih. Drugi tekmovalni dan je zmagovalno pot nadaljeval Mario HOLOŠ, ki je s 359 krogi zmagal med mlajšimi mladinci s pištolo. Dru-gouvrščenega je premagal za 3 kroge. Bilo je zelo zanimivo opazovati njun nastop, saj sta streljala drug poleg drugega in praktično ves čas eden drugemu »nadzirala« rezultat. Zadnjo, četrto zmago, pa je Grosu-peljčanom v Lendavi pristreljal Matic BARIČ, ki je s 384 krogi zelo suvereno zmagal med mlajšimi mladinci s puško. Najbližjega zasledovalca je premagal kar za 5 krogov in tako potrdil svojo premoč v letošnji sezoni. Ob teh dosežkih pa velja omeniti še 6. mesto mladinca s pištolo Roka IVANCA, 11. mesto ekipe pionirjev, 20. mesto pionirjev Davida GLUŠCA in Anžeta HORVATA ter 21. mesto Eve VERBIČ med pionirkami. Zmagovalce lahko vidite na sredini. Foto: Andrej CUUKAR Peto zmago pa je istočasno v Ljubljani za SD Grosuplje prispeval v kategoriji puška invalidi-multiplaskleroza Anton PERKO, kije tokrat prvič zmagal. Jože Ko/ec 14. tradicionalni TEK SREČE 2005 Memorial atleta Alojzija Mišmaša od 3.6.2005 do 4.6.2005 Tradicionalni rekreativni 24 urni maraton, na katerem lahko teče vsak, ki ima rad zdravo življenje. Pomembno je sodelovati. 24 urni maraton je rekreativna prireditev, na kateri lahko teče vsak po svojih močeh. Je pa tudi dobro organizirano tekmovanje, na katerem se tekmovalci borijo za naslov najboljšega tekača v številnih ženskih in moških kategorijah. Udeležuje se ga iz leta v leto več tekačev. Vse več je domačinov, ki se pridružijo zagnanim rekreativcem in zagrizenim maratoncem iz vse Slovenije. Najmlajši udeleženci s pomočjo mamic in očetov opravijo kak krog že v otroških vozičkih. Za najstarejše udeležence pa šele pogled na monitor izda, da imajo bistveno več let kot jih kažejo navzven. Veliko je že stalnih udeležencev, ki iz leta v leto izboljšujejo svoje rekorde in rekorde proge. Pravilo je enostavno: v 24 urah je potrebno preteči čim več krogov. Zmaga tekmovalec z največ pretečenimi krogi. Krog v dolžini cca 1.700 m poteka po grosupeljskih ulicah. Vsak pretečen krog se beleži z računalniškim pro-1 gramom, ki omogoča v vsakem trenutku pregled števila pretečenih krogov po udeležencih. Rezultati so ves čas na voljo in se ciklično izpisujejo na monitorju. Prlčetek: 3. junija 2005, ob 18. url, pred OS Louis Adamič na Tovarniški cesti in zaključek 4. Junija 2005 ob 18. uri. Zaželene so predhodne pisne prijave na naslov: Atletski klub Spela, Trubarjeva 6,1290 Grosuplje. Prijavite se lahko tudi po elektronski pošti akspela@siol.net Prijave bodo možne tudi na dan tekmovanja na prireditvenem prostoru med 16. in 18. uro ali vsako polno uro v času prireditve. Startnina za odrasle je 1.700 SIT, za otroke do 14. leta pa 1.500 SIT. Vsak tekmovalec dobi majico, topli obrok in osvežilne napitke. Starostne skupine Ženske Cicibanke 1998 in mlajše MOŠKI Šolarke 1 1996 - 1997 Cicibani 1998 in mlajši Šolarke II 1994 - 1995 Šolarji 1 1996 - 1997 Šolarke III 1992 - 1993 Šolarji II ■ 1994 - 1995 Deklice 1990 - 1991 Šolarji III 1992 - 1993 Mladinke 1984 - 1989 Dečki 1990 - 1991 Članice 1 1973 - 1983 Mladinci 1984 - 1989 Članice 1962 - 1972 Člani 1 1973 - 1983 VABLJENI VSI, KI SE RADI Člani II 1965 - 1972 DRUŽITE IN STE RADI V DOBRI Veterani 1 1956 - 1964 DRUŽBI. PRIDITE, NAJ BO TO DAN Veterani II 1955 in starejši ZA VESELE UUDI. - AK Špela 5. KOLESARSKI MARATON VELO Športno društvo ŠPICA je organiziralo v nedeljo, 24. aprila 2005, tradicionalni že 5. kolesarski maraton VELO. Maraton sodi v akcijo Olimpijskega komiteja Slovenije, Turistične zveze Slovenije in Kolesarske zveze Slovenija -SLOVENIJA KOLESARI. Čeprav je bilo nekoliko hladno jutro in za popoldan napovedan dež. seje na parkirišču glavnega pokrovitelja maratona podjetja VELO - pravi naslov za kolesarje v Črnučah zbrala množica kolesarjev iz cele Slovenije. Prijave in priprave na start so potekale hitro in po krajšem nagovoru direktorja podjetja VELO g. Pavleta Fišerja seje skoraj 500 udeleženk in udeležencev podalo na 81 km dolgo pot. Kolesarje je spremljalo veliko vozil od policistov na motorjih in v avtomobilih, do vozil organizatorja, leteči servis podjetja VELO z Dušanom Hamu-nom, reševalno vozilo ter seveda obvezna METLA, vozilo ki pripelje na cilj tiste, ki so precenili svoje možnosti. Tudi vsa pomembnejša križišča so bila varovana s policisti ali redarji, saj je varnost udeležencev vedno na prvem mestu. Kmalu po startu smo premagali manjši klanec in že seje dolga kolona vila proti Vodicam, od tam pa naprej preko Valburge, Prebačevega, Šenčurja, Cerkelj do Komende, Tu smo se za nekaj minut ustavili pri okrepčevalnici pred Športno dvorano. Za nekaj trenutkov seje med nami ustavil tudi najboljši slovenski kolesar Andrej Hauptman, ki pa je potem pot nadaljeval v drugo smer, saj se pripravlja na nove velike tekme. Pot seje nadaljevala preko Kamnika, Mengša nazaj proti Šmartnemu in le še klanec in nato spust proti Črnuškemu mostu, pa smo bili v cilju. Vsak udeleženec je dobil pokal in spominsko majico, seveda pa tudi hrane in pijače ni manjkalo. Sledila je še tradicionalna preizkušnja v polževi vožnji za nagrade podjetja TRG iz Ljubljane. Preizkusilo se je preko 30 udeležencev, vendar jih je le 6 pravilno prepeljalo celotno progo. Po pogovoru z udeleženci lahko zapišemo, da so bili z organizacijo, nagradami... vsi zelo zadovoljni. Obljubili so, da pridejo tudi na naslednje prireditve v organizaciji našega društva in da jih bo naslednje leto na maratonu VELO še več. Na maratonu so zmagovalci vsi, ki pridejo na cilj. Posebne nagrade smo podelili vsem skupinam, ki so imele 10 ali več udeležencev ter najstarejši in najstarejšemu udeležencu. Ponovno je bila najštevilčnejša skupina kolesarjev društva TURBO M iz Ljubljane in tako so odločno napovedali, da nameravajo še 4 leto zapored osvojiti posebno nagrado, katero dobi društvo, ki ima na vseh 7 prireditvah našega društva v letu največje število udeležencev. SKUPINE 1. mesto TURBO M Ljubljana 22 udeležencev 2. mesto A BANKA Ljubljana 15 udeležencev 3-4. mesto ELEKTRONABAVA Ljubjana 14 udeležencev 3-4. mesto KK MEDVODE 14 udeležencev 5. mesto HITRI POLŽI Šmarje-Sap 13 udeležencev 6. mesto ŠP PEKLENK Ljubljana 10 udeležencev Najstarejša udeleženka: Vera Miketič, Ljubljana Najstarejši udeleženec: Rajo Miketič. Ljubljana (roj. 1929) POLŽEVA VOŽNJA za nagrado TRG 1. Peter GERM, 2. Sabina AVSEC, 3. Roman PEZDIR, 4. Franc PODGORŠEK, 5. Jože NERED, 6. Aljaž CANKO Jože Nered, ŠD ŠPICA STRELCI ZAKUUCILIZ LIGASKIMI TEKMOVANJI V aprilu so strelci zaključili z ligaškimi tekmovanji v streljanju z zračnim orožjem v sezoni 2004/2005. Strelke in strelci Strelskega društva Grosuplje so bili tudi v tej sezoni zelo uspešni. Ekipa v sestavi Renata ORAŽEM VRŠIČ, Alain VIDMAR In Željko MOIČEVIČ je v I. državni ligi z zračno puško osvojila končno 3. mesto, kar je doslej največji grosupeljski uspeh v tem tekmovanju. Če vemo, da je to najvišji možni rang tekmovanja v Sloveniji, v katerem nastopa 12 ekip v 7 krogih in da je večina drugih ekip okrepljenih z reprezentanti Italije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške ali BiH, potem je ta uspeh toliko pomembnejši. Med posamezniki je Renata ORAŽEM VRŠIČ osvojila 3., Željko MOIČEVIČ pa 4. mesto. V II. državni ligi z zračno pištolo je ekipa v sestavi Janko REMIC, Andrej CUUKAR In Rok IVANC osvojila končno 6. mesto. Med posamezniki je bil najboljši prav najmlajši Rok IVANC, ki je bil končno sedmi. VII. državni ligi s puško pa je ekipa v sestavi Matic BARIČ, Gorazd ARTAČ, Petra UUBANOVIČ oz. Klemen BUČAR zasedla 8. mesto, kar je lep dosežek, saj so še lani nastopali v III. državni ligi. VIII. državni ligi s pištolo pa je ekipa, ki sojo sestavljali Franci IVANC, Mario HOLOŠ In Ivan GRLIC osvojila končno 3. mesto. Istočasno so potekale tudi državne lige za mlajše kategorije, in sicer za pionirje (do 15 let), mlajše mladince (15-17 let) in mladince (17-20 let), v katerih je nastopalo kar 14 strelk in strelcev SD Grosuplje, ki so pridno izpolnjevali norme za nastop na državnem prvenstvu. Najvidnejše rezultate so po kategorijah dosegli: - pionirji: David GLUŠAC -11. mesto posamezno, ekipa: 6. mesto - pionirke: Eva VERBIČ - 20. mesto posamezno, - mlajši mladinci puška: Matic BARIČ -1. mesto posamezno, - mlajši mladinci pištola: Mario HOLOŠ - 3. mesto posamezno, - mladinci pištola: Rok IVANC - 5. mesto posamezno. Jože Ko/enc 9. MEDNARODNI TURNIR V KOŠARKI NA VOZIČKU V OKVIRU 25. POGAČNIKOVEGA MEMORIALA. Turnirje organiziralo Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine. Ekipe so bile razvrščene v dve skupini (A in B): SKUPINA A: S.K. Hobit Brno (CZ) Castelvecchio (I) DP Kranj (SLO) SKUPINA B: A.S.P.G. Frassatl (I) Tj Meta Praha (CZ) DP Ljubljana (SLO) SOBOTA, 23. april 2005 1. tekma: DP Kranj: S.K. Hobit Brno - 59: 56 2. tekma: DP Ljubljana : TJ. Meta Praha - 50 : 28 3. tekma: Castelvecchio : S.K. Hobit Brno - 58 : 27 4. tekma: A.S.P.G. Frassati: DP Ljubljana - 46 : 50 5. tekma: Castelvecchio : DP Kranj - 71:41 6. tekma: A.S.P.G. Frassati: TJ. Meta Praha - 50 : 23 NEDEUA, 24. april 2005 za 5. mesto: TJ. Meta Praha : S.K. Hobit Brno - 26 : 42 za 3. mesto: DP Kranj: A.S.P.G. Frassati - 48: 54 za 1. mesto: Castelvecchio : DP Ljubljana - 66 : 51 KONČNI VRSTNI RED PO ODIGRANIH DEVETIH TEKMAH: 1. mesto: Castelvecchio iz italijanske Gradiške (ITALIJA) 2. mesto: Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine (SLOVENIJA) 3. mesto: A.S.P.G. Frassati iz Verone (ITALIJA) 4. mesto: Društvo paraplegikov gorenjske regije - Kranj (SLOVENIJA) 5. mesto: S.K. Hobit Brno (ČEŠKA) 6. mesto: TJ. Meta Praha (ČEŠKA) Podelitev priznanj je potekalo ob 13.30, pokale je podelila županja Danica Simšič. Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, Gregor Gračner Potekalo bo v soboto, skoraj cel dan. - Vabimo čim več navijačev! os prirejamo Glasilo prebivalcev občine Grosuplje TEČAJ PRVE POMOČI Grosuplje, 23. aprila 2005 - Od 28. februarja 2005 do 23. aprila 2005 Je v Gasilskem centru Grosuplje potekal tečaj prve pomoči za usposabljanje bolničarjev, ki so se ga v udeležili člani in članice iz gasilskih društev ter nekateri zaposleni, ki so Jih napotila na usposobitev grosupeljska podjetja. Tega dne pa so slovesno podelili izkaznice 38 tečajnikom, ki so tečaj opravili, poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Brodnik pa je ta tečaj opravil že pred približno tremi desetletji v sklopu tečajev za gasilske podčastnike oziroma častnike in so mu zaradi njegovega neprekinjenega delovanja Izkaznico samo »podaljšali«. ZLOGLASNI« E- Poveljnik Štaba civilne zaščite v občini Grosuplje Niko Mihičlnac ob pozdravu udeležencem, organizatorjem in gostom. Podelitve so se udeležili poleg poveljnika Civilne zaščite v občini Grosuplje Nika Mihičinca še koordinatorica in organizatorka pri Občinskem odboru Rdečega križa Slovenije in ena od predavateljic na tečaju Marija Jesih, predavateljica Nežka Dular, strokovni delavec na občinski civilni zaščiti ter predstavnik Uprave za zaščito in reševanje RS Franc Skalja, predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec in grosupeljski župan Janez Lesjak. Vsi navedeni so se zahvalili (so)organizatorjem tečaja in vsem tečajnikom, ki so vztrajno hodili na predavanja in skoraj 100 % opravili izpit (odstopila je le ena tečajnica od vseh prijavljenih), govorniki pa so povedali kar nekaj lepih pohval in komplimentov. Med njimi je Andrej Bahovec dejal, da je zelo vesel, ker seje odločilo za ta tečaj toliko mladih ljudi, še posebej deklet (in nato v šali, če bi se kateremu fantu karkoli hudega pripetilo, bi jih že bližina mladih deklet najbrž ozdravila). Še posebej je bil zadovoljen Niko Mihičinac, ki je dejal, da je zanj in verjetno tudi za občino, to velik praznik. Županu Janezu Lesjaku pa so bili v posebno zadovoljstvo prav veseli obrazi novopečenih bolničark in bolničarjev, čeprav bodo naloge, za katere so se usposobili, večkrat tudi zelo naporne, zahtevne in odgovorne. Ob tej priložnosti je kot vodja ekip prve pomoči doktor Darko Taseski prav tako čestital vsem, ki so ta tečaj opravili. Hkrati pa je povedal, da se s svojim strokovnim delom vključuje že vrsto let v izobraževanje različnih ekip prve pomoči, pa tudi za Slovensko vojsko in pri tem spoznava, da je poleg znanja ob nesrečah nujno poskrbeti tudi za hierarhijo, ki mora še prav posebej zagotavljati red in disciplino v nesrečah. Upa pa tudi, da bodo kmalu uspeli zbrati ekipo, ki jo bodo lahko poslali na dodatno izobraževanje v Center za usposabljanje na Igu. Po končani podelitvi smo opravili še skupinsko fotografijo z gosti (nekaj tečajnikov se fotografiranja ni udeležilo), nato pa so se še nekaj časa zadržali skupaj na sproščenem klepetu. Jože Miklič ► Vodja bolničarske ekipe pri Štabu CZ Grosuplje dr. Darko Taseski. PRI GASILCIH Dne 23. 3. 2005 smo iz Društva Sožitje Grosuplje obiskali Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje. Videli smo: gasilsko brigado, gasilsko opremo, kako se opravlja gasilsko delo, pa tudi pokale, ki se jih je gasilsko društvo zaslužilo in gasilska vozila. Najprej so nam pokazali, kako se gasi, nato pa smo se tudi mi oblekli v gasilske obleke in to tudi poskusili sami. Ko je bil čas, da se vrnemo na sedež Sožitja, so nam postregli s sokom in bonboni. Dali so nam tudi gasilski koledar. Obisk nam je bil zelo všeč. Ljubica » E 301, E 250, E 252 so aditivi, dodani v kraški zašink, kjer preprečujejo oksidacijo oz. žarkost maščob, prijetno rdeče obarvajo meso in preprečujejo mikrobiološki kvar. E 270, E 330, E 163, E 300 so aditivi dodani v trde bonbone s sadnim okusom, ki uravnavajo kislost, preprečujejo oksidacijo in obarvajo sladkarijo, da je lepša na izgled. Postavlja se vprašanje, ali in če da, koliko vsi ti E-ji škodujejo človeškemu organizmu. Vsi aditivi, ki se uporabljajo v živilski industriji, morajo iti na test toksičnosti, ki ga opravlja strokovna komisija po mednarodnih predpisih, izvajajo pa se na živalih, najpogosteje na miših ali pa na bakterijah oz. celičnih kulturah. Problem pa je vtem, da človeški organizem mnogokrat drugače reagira na določeno snov, poleg tega so testi opravljeni samo na posamično snov, tako da niso ugotovljene reakcije na različne kombinacije aditivov, še posebej, ker je bilo ugotovljeno, da povprečen potrošnik v Sloveniji zaužije malo manj kot 6 kg različnih aditivov na leto. Strokovnjaki na svetu so aditive razvrstili v štiri skupine glede na varnost le teh in zato ne bo škodilo, da ob nakupovanju živil kdaj pa kdaj pogledamo na embalažo in premislimo o nakupu določenega živila. Prav možno je namreč, da določene zdravstvene težave (glavobol, utrujenost, depresije,...) izvirajo iz zaužitja različnih aditivov. Pri odločanju, za kakšno vrsto prehranjevanja se bomo odločili, naj bo vodilo tudi vsebnost in vrsta E-jev v hrani, škoditi ne more. Matej Urbanija IZREDNO ŠKODLJIVI DODATKI. Če je le mogoče, se jim povsem Izognite. E102 tartazin Povzroča alergije, astmatične napade, migrene, zamegljen vid, srbečico, vnetje nosne sluznice, škrlatne kožne madeže. Povezujejo ga s tumorji ščitnice in poškodbami kromosomov. Še posebej je nevaren za osebe, preobčutljive na aspirin, ter za astmatike. V kombinaciji z E210 povzroča hiperaktivnost pri otrocih. E110 oranžno FCF Povzroča želodčne težave, slabost, bruhanje, kožne izpuščaje, podobne koprivnici, otekanje kože, alergije, ledvične tumorje, poškodbe kromosomov, bolečine v trebuhu, poslabšanje prebave, zavračanje hrane. Povezujejo ga s tumorji pri poskusnih živalih. Še posebej nepriporočljiv za osebe, preobčutljive na aspirin. Povzroča hiperaktivnost pri otrocih. E131 modro V Povzroča kožne izpuščaje, podobne koprivnici, srbečico, slabost, bruhanje, motnje v krvnem pritisku, drhtavico ter težave pri dihanju in druge alergijske reakcije. Povzroča hiperaktivnost pri otrocih. E132 indigotin Isto kot E131. Povezujejo ga tudi z možganskimi tumorji. E173 aluminij Povzroča številne alergijske reakcije, povezujejo ga z Alzheimerjevo boleznijo, povzroča osteoporozo. E249 K nitrit Rakotvoren. Povzroča težave pri dihanju, omotico in glavobol. E250 Na nitrit Dokazano rakotvoren. Povzroča hiperaktivnost. E310 propil galat Povzroča vzdraženje želodca ali kože ter krvne motnje (metemoglobinemija). Potencialno rakotvoren. E311 oktil galat Enako kot E310. E312 dodecil galat Enako kot E310. E620 glutaminska Enako kot E621. kislina E621 mononatrijev glutaminat Povzroča glavobol, pekoč in ščemeč občutek v vratu in na podlakteh, napetost obraza, žejo, hladen znoj, omotico, slabost, diarejo, trebušne krče, motnje v srčnem ritmu. Povzroča možganske poškodbe pri laboratorijskih živalih. E622 monokalijev glutaminat Enako kot E621. E950 acesulfam K Povzročil raka pri poskusnih živalih, škodljivo vpliva na ščitnico. E951 aspartam Povzroča: glavobol (tudi zelo močan) in migreno, slabost, vrtoglavico, nespečnost, izgubo kontrole nad udi, zamegljen vid, slepoto, izgubo spomina, nejasen govor, vse vrste depresije, ki pogosto vodijo v samomorilske težnje, hiperaktivnost, črevesne in želodčne motnje, epileptične napade, kožne poškodbe, izpuščaje, napade tesnobe, bolečine v mišicah in sklepih, neobčutljivost, spremembe razpoloženja, utrujenost, menstrualne krče (tudi izven cikla), izgubo sluha ali zvonjenje v ušesih, izgubo ali spremembo okusa, simptome podobne tistim pri srčnem napadu, astmo, stiskanje v prsih. Kronične posledice, h katerim aspartam bistveno prispeva: multipla skleroza, hormonske težave, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, hipoglikemija, možganske poškodbe (tumorji), neuro-endokrine okvare. E952 ciklamat Povzroča migrene, je potencialno rakotvoren, povzroči raka in poškodbe na modih pri poskusnih živalih. E954 saharin Potencialno rakotvoren. Povzročil raka pri poskusnih živalih. E924 K bromat V večjih količinah povzroča slabost, bruhanje, diarejo, bolečine. Povzročil raka pri noskusnih živalih. ŠKODLJIVI DODATKI. Poskusite se jim povsem izogniti, oziroma omejite zaužite količine na minimum. E122 azorubin Povzroča kožne izpuščaje, podobne koprivnici, ter zadrževanje vode. Še posebej nepriporočljiv je za osebe, preobčutljive na aspirin in astmatike. Povzroča hiperaktivnost pri otrocih. E123 a mara nt Lahko povzroči astmo, ekceme in hiperaktivnost. Pri laboratorijskih živalih povzroči poškodbe in smrt zarodkov. Potencialno rakotvoren. E127 eritrozin Povezujejo ga s tumorjem ščitnice in poškodbami kromosomov. E235 natamicin Povzroča slabost, bruhanje, anoreksijo, diarejo, vzdraženje kože. E251 Na nitrat Potencialno nevaren zaradi pretvorbe v nitrit v telesu. E252 K nitrat Dalj časa trajajoče uživanje že majhnih količin lahko povzroči slabokrvnost in vnetje ledvic. Pri zaužitju večje količine lahko povzroči močne bolečine v trebuhu, bruhanje, mišično oslabitev, omotico in nepravilen pulz. V nekaterih primerih se v želodcu pretvori v nitrit, ki je potencialno rakotvoren. E320 butil hidroksianizol (BHA) Povzroča alergijske reakcije in hiperaktivnost. Potencialno rakotvoren, povzroča raka pri poskusnih živalih. E321 butil hidroksitoulen (BHT) Enako kot E320. E407 E421 karagenan manitol Povezujejo ga z rakom in čirom na želodcu._ Potencialen alergen. Povzroča diarejo, motnje v delovanju ledvic, slabost, bruhanje. E508 K klorid V večjih količinah povzroča čir na želodcu. E553(b) talk Povezujejo ga z rakom na želodcu. Nadaljevanje tabele v prihodnji številki Grosupeljskih odmevov gasilski center grosupue v gasilskem domu smo si ogledali ZA požarno varnost. videli SMO gasilski avto, čelada, maska, pokale. medalje. NA steni so HII.K OHŠkNK SI .IKK, kjer so bile priznanje gasilcev in gasilk. božo je nam pokazal kako se gasi požar. v primeri! požara se pokliče st 112, za konec smo se poslatkali s sokom in bonboni in se odpeljali z gasilskem avtom, nazaj v društvo sožri.u.. kocma.N i ros OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9.1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK okvirni površina korokcijtki točk« dimenzije v cm2 faktor (točka j« oglasa v cm 0,511292 F UPA) 50x100 M 1949 77 60« 100 60 1468 88 80x100 80 1306 104 10 0 x 100 100 1192 119 15.0x10.0 190 1066 160 100x 200 200 101/ 203 15.0x200 300 961 288 200x 200 400 930 372 25 0 x 20 0 500 919 46(1 POL STRANI 554 912 909 30.0 x 20.0 600 907 944 40.0 »20.0 800 878 702 CELA 1108 864 997 Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA okvirne tečaj EURA neto končni dimenzije 17.1 2004 vrednost znesek z oglasa v cm oglasa DDV 5.0x10.0 237.03 9387 11264 60x100 237 03 10675 12810 8.0 x 10.0 237 03 12662 15195 100x100 237.03 13962 16754 150x 100 237 03 19379 23255 100 x 200 237 03 24651 29581 15 0 x 200 237.03 34S41 41929 20 0 x 200 237 03 45085 54102 25 0 x 200 237 03 55689 66827 200x277 237 03 61234 73491 30 0 x 20 0 237.03 65955 79145 400 <200 237 03 95126 102153 40 0 x 27 7 237.03 116022 139226 Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja) ali TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslovjozem@siol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom IV/5), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpoz-neje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, REDSTAVITVENE PR (plar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. 11 SIL Glasbena šola Grosuplje Partizanska 5 1290 Grosuplje razpisuje VPIS OTROK V GLASBENO ŠOLO ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006, ki bo v soboto, 28. maja, od 10. do 13. ure na vseh enotah. Omejitev vpisa: Ker je vpis omejen, bodo učenci, ki se vpisujejo na oddelek pihal in trobil, pri sprejemu imeli prednost. Ravnatelj Franc Korbar, prof. motvoz MOTVOZ IN PLATNO D.D. www.motvoz.si NUDIMO ZANESUIVO IN ZANIMIVO DELO V UREJENEM DELOVNEM OKOUU, Z DOBRO PLAČO ZA KAKOVOSTNO (DOBRO) OPRAVUENO DELO. ZAPOSLIMO 1. OPERATERJA NA FLEKSOTISKARSKEM STROJU Pogoji: • V. ali IV. stopnja izobrazbe grafične smeri, • zaželene delovne izkušnje na podobnih delih. 2. POSLUŽEVALCA LINIJ V EKSTRUZIJI Pogoji: • V. ali IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri, • večizmensko delo 3. KUHARICO - KUHARJA Pogoji: • IV. stopnja izobrazbe gostinske smeri - kuhar, • zaželene delovne izkušnje na podobnih delih. 4. POMOČNIKA (obrat folij) Pogoji: • V. ali IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri, • večizmensko delo. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Motvoz d.d., Grosuplje, Taborska 34, 1290 Grosuplje ali na elektronski naslov: info@motvoz. si, tel. 78 88 100 (110). Spoštovane občanke in občane obveščamo, da bo TRADICIONALNI KONCERT ob koncu šolskega leta v petek, 27. maja, ob 19. uri v avli OŠ L. Adamič. Nastopil bo Combo Brass in Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje pod vodstvom Boštjana Dimnika. Posebno vabilo pa velja vsem, ki bi želeli s svojim obiskom pripomoči k uspehu našega PIHALNEGA ORKESTRA, ki bo s pihalnim orkestrom Komen imel koncert v SLOVENSKI FILHARMONIJI, v petek, 3. junija, ob 19.30. Na klavirju bo solistka naša pedagoginja, prof. Lovorka Nemeš, orkester pa bo vodil dirigent Boštjan Dimnik. Koncert bo snemala nacionalna televizija, zato ste še posebej vabljeni, da se ga udeležite. Ob povabilu na koncerta se vam hkrati tudi zahvaljujem za razumevanje. Ravnatelj Glasbene šole Grosuplje: prof. Franc Korbar KULTURNO DRUŠTVO SKOCJAN in KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOCJAN vas vljudno vabimo na PRAZNOVANJE KRAJEVNEGA PRAZNIKA in 9. TRADICIONALNO PRIREDITEV STATI INU OBSTATI, ki bo v nedeljo, 12. junija 2005, ob 11. uri, pred šolo v Škocjanu. Prireditev vsako leto Škocjanci pripravljamo v počastitev obletnice rojstva našega rojaka Primoža Trubarja, ki je bil leta 15-08 krščen v naši škocjanski farni cerkvi, pod katero je takrat med drugimi kraji spadala tudi njegova rojstna vas 'Rašca'. V sklopu te prireditve, ki jo organizirata KD in KS Škocjan, bodo ČLANI TRUBARJEVE KONJENICE IZ ŠKOCJANA dan prej, v soboto, 11. junija, ob 16. uri, prav tako v Škocjanu uprizorili VITEŠKE IGRE. Škocjanci, še posebej pa člani Kulturnega društva z gosti obljubljamo pester kulturni program in veliko prijetnih trenutkov, ki jih boste obiskovalci preživeli med nami. Vljudno vabljeni! Za KD in KS Škocjan Martin Tomažin Otroci, pridružite se nam na OTROŠKIH BARJANSKIH ŽABARUAH v soboto, 18. junija 2005 Od 10.00 do 13.00 smo za vas pripravili pester program: - Gasilci vam bodo razkazali gasilsko opremo in pokazali, kako se gasi. • 0 žabah boste slišali pravljice in pripovedke. - Po svojih močeh boste risali in izdelovali žabice, vaše izdelke pa bomo ta dan razstavili. - Klovnesa Mika - Maka bo za vas pripravila prave klovnovske vragolije. ■ Prav na koncu pa boste lahko zajahali ponija ali pa se popeljali z vozom. Udeležba na Otroških barjanskih žabarijah je brezplačna! Za pijačo in sladke prigrizke bo za vas poskrbela Kolinska d.d. Ob 20. uri, istega dne, vabimo vse, ki si želite doživeti veselo in razigramo BARJANSKO NOČ, Z glasbo za vse generacije nas bo zabaval vedno nasmejani SMILE BAND iz Žalca, mi pa bomo poskrbeli, da bo v topli junijski noči za vse obiskovalce dovolj hrane in pijače pa tudi nagrad za vse udeležence srečelova. Lokacija dopoldanske in popoldanske prireditve je na Sejmišču pred Zadružnim domom Barje na Ižanski cesti 305. Najlažje nas boste našli, če boste z obvoznice zavili na izhod Ig in nato zavili levo proti Ižanski cesti. Že po nekaj sto metrih boste na desni strani zagledali omenjeno sejmišče. Lahko pa se pripeljete tudi iz smeri Ljubljane ali Iga. Mi vas bomo čakali na križišču Ižanske ceste in Črne vasi. Organizator obeh prireditev je Turistično društvo Barje Vabljeni na Barje! NIKO MIHIČINAC K.D. €- PREMIČNI KOLODVOR^ 3, 1290 GROSUPUE TEL: 01-786 5$ 60, FAX\ 01-786 56 65 GSM.041-405 258 SMS: 40525S@LINUX.M0BITELSI ^@MIHICINAC-NEPRE^ffr1E.Si podariti, izročiti ali jo pridobiti vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! c j h 956 (P / /f & Ć a Ć7 c a o / * e- d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE ■ Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurentnih cenah, zahtevajte naše ponudbe: ■ meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; ■ vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; ■ izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; ■ naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA 1 Naša nova ponudba je urejena specializirana discontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstala-terjem, vzdrževalcem, samograditeljem, gospodinjstvom; i v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. immsmmmM^m VSE OBČANE, PRAVNE OSEBE IN DRUGE ZAINTERESIRANE VABIMO na javno razgrnitev predloga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Grosuplje - Generalni PUP Občine Grosuplje. Gradivo bo javno razgrnjeno v prostorih občine Grosuplje in v prostorih krajevnih skupnosti v času med 30. 5. 2005 In 30. 6. 2005. Vse zainteresirane pravne in fizične osebe lahko v času javne razgrnitve podajo pripombe in predloge k predlogu Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Grosuplje -Generalni PUP Občine Grosuplje, v pisni obliki na Urad za prostor Občine Grosuplje, Taborska c. 2, Grosuplje ali pa na zapisnik javne razprave. KO)UR£:DJ«IHlP,0,GftJIH V času javne razgrnitve bodo organizirane javne razprave po naslednjem razporedu: - KS Račna v ponedeljek, 6. 6. 2005, ob 18. uri, - KS Nova gora v ponedeljek, dne 6. 6. 2005, ob 20. uri, - KS Šmarje - Sap v torek, 7. 6. 2005, ob 18. url, - KS Polica v torek, 7. 6. 2005, ob 20. url, - KS Mlačevo in KS Žalna v sredo, 8. 6. 2005, ob 17. url, v Gasilskem domu na Velikem Mlačevem; KS Grosuplje in KS Sp. Slivnica v sredo, 8. 6. 2005, ob 20. uri, v Družbenem domu, Taborska c. 3, Grosuplje; - KS ŠtJurij v četrtek, 9. 6. 2005, ob 18. url, - KS Škocjan v četrtek, 9. 6. 2005, ob 20. uri Vodja Urada za prostor, Mojca Lovšin, univ.dipl.inž.arh KOZMETIČNI SALON 10 LET ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA GROSUPLJE, Adamičeva 30 01 787 34 13, 041 723 731 Petrovič Goran dr.dent.med KMETIJA ZUPANČIČ ZUPANČIČ VIDA Vrh 19 1294 VIŠNJA GORA DOMAČE, SLADKE J 1% G G) D; E KOPALKE 2005 Lektos d.o.o., Adamičeva 3b, 1 290 Grosuplje Tel./fax: (01) 786-46-49 tli TEL: (01) 788 42 90 GSM: 031 555 058 www.thaIgo-slo.com il d.o.o. Kl I H rnri Del. čas: pon.-pet. 7-l8h, sob. 7-12h PRODAJNI PROGRAM • keramične ploščice • granitogres • masažne kadi • tuš kabine • sanitarna keramika • kopalniško pohištvo • laminati • talne obloge • gradbeni material in orodja • barve, laki, lepila MM LM73\!7LMIIMDQ - MAVČNE PLOŠČE POHIŠTVENO ŽELEZO Z MOŽNOSTJO RAZREZA BLAGOVNI CENTER Grosuplje, Rožna dolina 9 ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje ffi 011 787 14 51, GSM: 031/ 640 100 POOBLAŠČENI ZASTOPNIK VELIKA IZBIRA AKCIJSKIH NAROČNIKI NMT, POSKRBITE ZA PREHOD NA GSM! APARATOV NAVTI K A napihljivi čolni izvenkrmni motorji U 01 786-33-66,786-33-63 TOHATSU outboards HRANILNICA LON d.d., Kranj NOVOST - LON KREDIT -STANOVANJSKI KREDITI DO 25 LET BANKOMAT HRANILNICE NA KOLODVORSKI CESTI VAM JE NA VOLJO 24 UR PREJEMANJE PLAČE NA OSEBNI RAČUN (plačilne kartice, limiti, trajniki) POTROŠNIŠKI KREDITI v enem dnevu- tudi do 6 let VARČEVANJA Z ODLIČNO OBRESTNO MERO ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO, PLAČILNI PROMET, KREDITI, LIMITI ZA PRAVNE OSEBE MENJALNICA IN PLAČILO POLOŽNIC PO NAJUGODNEJŠI TARIFI! Obiščite nas in z veseljem Vam bomo svetovalil PE Grosuplje, Kolodvorska 3, telefon: 01/7862-925, e-mail: info@lon.si, http:llwww.lon.si /poslovna enota« ^(.rosuplje— Kolodvorska 3* Telefon: 4)1/78 62,925-H Faks '01/7861*719.