priložena od štajerskega gospodarskega društva. L. 1883. 25. februarja. Stev. 3. Darila za nasajanje gozdov. Da bi se nasajanje gozdov pospeševalo, podelila se bodo darila za aasajanja gozdov, ktera so napravili kmetski posestniki na Štajerskem. Ta darila vzela se bodo iz deržavne pomoči podelene od viso-cega e. k. poljedelskega ministerstva za leto 1883 iz katere se navadno brez plače delijo revnim po-sestnikom gozdne mladike in gozdna semena. Podelilo se bo dvanajst daril in sicer: Eno darilo 5 cekinov, dva darila po četiri cekine, četiri darila po tri cekine, pet daril po dva cekina, toraj skopaj 35 cekinov. Razdelijo se darila po naslednih pogojih: 1. Nasajene morajo biti mladike leta 1882 ali 1883 in morajo biti nasajene po gorah. 2. Nasajena planjava mora meriti narmanj en hektar. 3. Obdelovanje mora biti izveršeno z nasajenjem, in ne smejo mladike dalje ena od druge biti, kakor dva metra; ali je mladike izredil gozdni gospodar sam ali jih je dobil drugod, na to se pri razdelenji daril ne bo gledalo. 4. Sorta lesa in nasaja morate biti primerni krajnim razmeram. 5. Prošnje za darila morajo se poslati na zadnje pervo polovico meseca julija 1883 c. k. deželnemu gozdnemu nadzorniku v Gradecu ali c. k. gozdnim komisarjem v Mariboru in Judenburgu, in naznaniti se mora ime, stanovanje gozdovega posestnika kata-stralna občina, v kteri je obdelana planjava, in njemu parcelna številka; opomniti je pa, da tudi tista obdelovanja, ktera so bila zapovedana od gosposke, niso isklučena od daril. 6. Nasajo presodi! bo v jeseni Ifta 1883 c. k. gozdni nadzornik ali njegov poslanec, kteri bo imel presoditi posebno zemeljsko naravo, visočiDO obdelane planjave, in marljivost pri obdelovanji, po tem se bo pri delitvi daril ravnalo. 7. Pri ednako dobrih obdelovanjih predstvo ima nasajenje leta 1883. 8. Nasaje, ktere so dobile darila 2e leta 1882 so izključene od novih daril. 9. Na gozdne nasaje, ktere obsegajo prav velike planjave, in zadostujejo tudi vsim drugim pogodbam, se bo oziralo nar bolj, in dovoljeno je c. k. na-mestništvu takim podeliti več daril. Gradec, 10. januarja 1883. c. k. namestnik: K d b e c k. Tertna ui na Štajerskem. Ko se je razširil konec meseca avgusta leta 1880 glas, da se je našla v vinogradih ležečih na horvatski meji v Breškem okraji tertna uš, vstrašili so se vri štajerski vinorejci, ter mislili so, da bode na Štajerskem kmalu konec vinoreje. Ta strah bil je opravičen po skušnjah drugih dežel posebno Francoske, kjer sc bili popolnoma uničeni več sto tišoč hektarov plodovitih vinogradov po malem neznatnem merčesu, in kjer bil je ves trud zastonj, uničiti ali vsaj zaderiati to zlo. Tolažili pa so se pri nas Da Štajerskem, da morda štajersko obnebje ni tako ugodno pomnoženji tertne uši, kakor južno gorkeje obnebje. da bo naša zemlja zaderževala ras-šitjanje teh merčesov, in da sorte naših tert, ali vsaj nekatere temu merčesu ne bodo dale tako dobre piče, toraj se nš ne bo tako grozno množila. Če se tudi ne more tajiti, da se uš v našem kratkem poletji ne more množiti tako grozno, kakor n. pr. na Francoskem, Španskem in Laškem, množi se pa vendar dovolj, da se razširi po vinogradih, ker iz-pošiljs v zdrave vinograde svoje ferčeče uši, ki imajo peroti. Vsa druga upanja na zemljo, ali na sorte tert so ničljiva. Tako vidimo toraj razšiijati tertno uš v Breškem okraji od leta na leto in uničila bo sčasoma vse vinograde. Leta 1880 bila je namreč tertna uš razširjena po 6 katastralnih občinah po planjavi od 5'/t oralov razdelenih na 42 vinogradov, leta 1881 bila je že razšiijena na 59'/, oralov po 291 vinogradih na 15 katastralnih občin, in preiskava leta 1882 dobila je že 147'/, oralav, 652 vinogradov v 22 katastralnih občinah, po kterih naselila se je vže tertna uš. Razširjanje tertne uši je naravno toliko večje, kolikor več vinogradov je že napadenih od nje, ker če je več perutnih merčesov, v veči množini na-seljavajo se drugam po vinogradih, posebno tedaj ko jim je poletno vreme ugodno. Tako je bilo suho in vroče poletje leta 1881 prav ugodno razširjanji tertne uši, ker letale so uši 8 perotami deloma same, deloma nosil jih je vetor t druge zdrave vinograde, kar je kazala že preiskava leta 1882, in se bo skoraj gotovo poterdilo še letos, ker dobili bomo še kraje, kjer se je vselil škodljivi merčes, kterega lansko leto nismo mogli najti, ker se zavoljo kratkega stanovanji, še ni pokazal in ni tert še poškodoval, Temu nasproti pa zaderžavalo je deževno in hladno poletje leta 1882 razvoj tega merčesa, zaderžavalo je izlet perotnih tertnih uši, in tudi množenje merčesa na koreninah, in mislimo po pravici, da se merčesi niso pomnožili, in niso se naselili v velikem številu v druge še zdrave vinograde. Upanje pa, ktero so imeli mnogi vinorejci, da je mokro poletje lanskega leta pokončalo popolnoma tertno uš. se ni vresničilo, in tudi se ne more vres-ničiti, ker ima tertna uš terdno živlenje, kteri ne škoduje ne mokrota, ne mraz in ne drugo nezgodno vreme, tudi se je poskusilo vode spustiti na vinograde po nekterih krajih na Francoskem, da je stala voda čez čevelj visoko nad zemljo, pa uši še niso poginile. Tudi v začetku meseca decembra leta 1882 dobile so se tertne uši po vinogradih v Bres-kem okraji verh zemlje še žive in sicer v mnogem številu. Kako se je množila tertna uš v Breškem okraji leti 1881 in 1882 podamo ram tu skupen načert: V občinah: Kapele Vizelj Pišece, Bojzno, Globoko, Sromlje in sv. Petru pod sv. gorami imajo vinogradov 1639 oralov in 860 □ klafter. od tertne uši poškodovanih je bilo leta 1880 42 vinogradov s planjavo od 5 oralov 461 □klafter; letu 1881 291 vinogradov s planjavo 59 oralov 6S5 □klalter leta 1882 652 vinogradov 147 oralov 687 □klafter. Nar hujše poškovala je tertna uš občine Kapele, Staro vas, Vitmanovo vas in Brezje, in če se godi nadalje tako, moremo izreči za gotovo, da bo v kratkem času tukaj tertna uš uničila vse vinograde, in ne bo tu več v vinoreji ne duha ne sluha. Drugim občinam, kamor naselila se je že tertna nš, se ne bo godilo boljše, ker če se bo rajžirjal škodljivi merčes, kakor je naravno, ne bodo dobili Kranjci, kteri so do sedaj kupovali dolijno štajersko vino za drage denarje, nič več vina popraševali bodo zastonj po Vizelerju Pišeceiju, Sromleiju in drugih vinih, ktere so sedaj plačevali z dragimi denarji. Komur je znauo, koliko so donašali vinogradi (100 emerjev na oralo dobilo se je v slabih letinah), in komur je znano, kako dobro se proda tukajšno vino že iz preše, temu mora znano biti, koliko škode zgodilo se bo Breški okolici, kaka revšina mora tam nastati, in koliko zgube jim bo naredila tertna uš na nacijonal-nem (narodnem) premoženji. Vinorejcov pa ne moremo oprostiti, da bi ne bili krivi sami pomagati razäirjaoji te nadloge. Brez da bi se dali podučiti, ali da bi vbogali opominjanja k pozornosti, brez straha pred nevarnostjo, ktera je že v njihovih vinogradih in jim proti dalje, neverujoči dokazom ne- varnosti, ktere z roko lahko prijemljejo, še vedno dvomijo da se je naselil škodljivi merčes v njihove vinograde, delajo hlapci in gospodarji v vinogradu, v kterem se je naselila tertna uš, in jo zanašajo 8 čevljami ali drugo obleko v dosedaj še zdrave vinograde. Postavne določbe oziroma izraževanja tert, tertnih palic, gnoja, zemlje, v kratkem rečeno vsih tvarin, po kterih se mora zatrositi tertna uš, so sicer ostre, in se po okuženih krajih tudi gleda ostro, da se natanjko spolnujejo; teško pa je paziti na to, da bi ljudje ne hodili iz okuženih vinogradov v zdrave ali nasprotno. Obžalovati je to tembolj, ker se nahaja več-rat, da imajo vinorejci vinograde v tacih krajih, kteri so naravno obvarovani pred škodljivim merčesom, zraven teh pak imajo še vinograde po okuženih krajih, ti obdelujejo zdrave in okužene vinograde z ravno tistimi delavci, in tako nevarnost proti, da rastrosijo ti delavci s svojimi orodji po zavarovanih zdravih vinogradih tertno uš, in na tak način uničili se bodo nar lepši vinogradi za nepozornostjo in lah-komišlenostjo posameznih posestnikov, in ti od naravne lege proti škodljivemu merčesu hraneni vinogradi bili bi ostali dolgo časa, ali vedno ohvarovsni pred hudim sovražnikom. Ni je sicer občine v celem breškem okraji, kteie ne bi bila opomnila gosposka na to nevarnost, pa kako slabo ubogajo ljudje tim nasvetom, in kako teško je čuvati, da bi se spol-novali! Skušnje kažejo, da bi se tertna uš ne bi bila razširila nikoli tako zlo po štajerskih vinogradih, če bi ne bili hodili delati hrovaški delavci v tamošne vinograde hrovaških posestnikov iz sosednega okuženega hrovatskega. Ta navada pa je bolj ali manj povsod poleg Sotle gori do Rogateca. Če naši hrovaški sosedje nočejo storiti nič, da bi se obranilo tertni uši proti severu čez Klanjec, ali ne morejo za to nič storiti, grozi celi štajerski vinoreji od tega kraja veliko večja nevarnost, kakor iz breškega okuženega okraja, za kterim so proti Štajerki goznate gore. ktero zaderževale bodo, kakor upamo, naselitev tertne uši v kozjiški okraj. Na vprašanje, kaj se je storilo na Štajerskem do sedaj zatreti ali vsaj krotiti nevarnost, odgovoriti se mora, da ni bilo več misliti zatreti popolnoma nevarnosti s sredstvi, kteia so znana do sedaj, ko se je zapazila tertna uš pervikrat leta 1880, tembolj , ker se po sosednih hrovaških vinogradih ni storilo nič odpraviti hudega sovražnika, toraj naseljevale so se letajoče uši od tod neprenehoma v naše štsjerske vinograde. Delati se je moralo enako, kakor pri velikem požaru, to je nevarnost lokalizirati. Vsa rešilna dela imela so toraj namen zaderževati razširjanje merčesa. Zaderževal se je s tem, da so se po zadnem krogomeru okuženi kraji iiči&tili z žvepljenem ogeleom v obilni meri, potem pa se terte in tertne palicc poruvale in sožgale, ter se na tak način tertna uš popolnoma uničila, po druzih okuženih krajih pa se je zmanjšalo veliko število naseljenih tertnib uši, da so se škropili vinogradi z žvepljenim ogeleom. Ker se je zmanjšalo po tem takem število merčesovo, zmanjšala se je tudi nevarnost preselitve letajočih uši v druge vinograde. Vspeh teh rešilnih del prav presoditi se bo mogel še le letošno leto, ker se je iiveršilo to rešilno delovanje namerno in o pravem času še le leta 1882. Da je mogoče ohraniti terte sadonosoe z rabo üvepljenega ogelca po raslem (tako imenovano kulturno ravnanje) in i dobrim gnojenjem, če vinogradi še niso ilo okuženi, na to se ne sme ozirati, ker se smejo po postavi od 3. apiila 1875 g 5 izveršiti na stroške vsih vinogradnih posestnikov v deželi ali na stroške deželne taloge. le taka dela, ktera so sposobna tertno uš popolnoma zatreti, ali pa sosedne vinograde obvarovati pred okuženjem. Ker pa je žvepljeni ogelc drag (velja v Brešeah meterski cent 30 goldinarjev), in ker je zlo ležavno navaževati gnoja v vinograde, dvomiti smemo, da bi si hoteli posamezni posestniki ohraniti terte sadonosne na svoje stroške, ker so ti stroški preveliki (vsako leto 100 goldinaijev na oralo) v razmeri z dohodki od vinogradov. Pričakovati pa je bilo, da bodo posestniki podpirali žvepljeno ogelcevo moč z dobrim gnojem, da bi «i ohranili svoje terte sadonosne, tam kjer se je to kulturno ravnanje izveršilo po gosposkinem ukazu. To pa se je storilo le malo-krat, in sicer vsakokrat s prav ngodnim vspehom. Večidel se bili posestniki proti temu ravnanji, na-mestu podpirati ga, in terdiii so, da ni tertna uš, kteia jim kvari vinograde, temveč žvepljeni ogelc. Misliti moramo toraj, da je našlo ravnanje zatreti tertno uš marsiktere zaderške, in se ni moglo izveršiti. brez mnogoterih sitnosti. Po drugih vinogradih na Štajerskem se v veliko srečo do sedaj tertna uš še ni pokazala. Treba pa bo vinograde na tanjko opazovati, da se zapazi nova naselitev tertne uši, preden se je razširila, ker le na ta način je pomoč še mogoča. Nevarnost ne proti samo od Brežic, temveč tudi iz sosednih dežel, iz Hrovaške Ogerske, in spodnjo Avstrijanske, ne sicer tako zlo po naravnem razširjanji, kakor po zastrošenji. Narvišja naloga prav dobro organiziranih okrajnih komisij in krajnih komitejev bo toraj svojo dolžnost natanjko spolnovati posebno meseca julija in avgusta, zraven tega naj pa preiše vsak vinogradni posestnik ali vincar pri vsakem delu vse terte po vinogradih prav natanjko, če bi morda najdel česa, kar bi kazalo naselitev tertne uši; da mora to storiti se ve da je treba temeljitega poduka. Preiskave v jeseni ali celo po branji ni priporočati, ker se ne moremo zanašati na r