1 Novičar iz domačih io tujih dežel. z Dunaja. — Pretekli teden stali so v prvi vrsti vsakovrstni spomini na 6001etnico združenja staroav-strijskih dežel, kateri so se sijajno vršili v vseh deželah in pri vseh narodih. Odlikovani so bili zdaj k novemu letu trgovski minister baron Pino z redom železne krone prve vrste, tirolski deželni glavar dr. vitez R a p p z istim redom druge vrste, in ud deželnega odbora tirolskega ter državni poslanec dr. Graf z istim redom tretje vrste. Državni poslanec Gregor Dobelhammer, ud bivše centralne komisije, pa je odlikovan z vi tež ki m križem Franc-Jožefovega reda. Prav ob kratkem ima se razglasiti začetek delovanja poštnihhranilnic; po vseh deželah naših sprejemal se bode denar na 3991 mestih, v oddelku za Štajersko, Koroško in Kranjsko pa na 404 mestih. Prva seja državnega zbora po praznikih bode dne 15. januarija. Vojni minister Bjlandt okreval je toliko, da je uže vstal iz postelje. Iz Trsta. - V preteklem letu došlo je v Trst 6878 bark (40 več kakor leta 1881) z blagom teže 1,226.369 ton. Po suhem pripeljalo se je v Trst preteklo leto blaga 6,820.477 met. centov, izpeljalo pa 3,345,590 met. cent. Iz Celja, — Dne 26. decembra sklicalo je ^Slovensko društvo^^ shod svojih družbenikov v Celje, pri katerem je državni poslanec dr. Vošnjak v obširnem in po zaslugi pohvaljenem govoru poročal o delovanji državnega zbora. — Celjski župan prepovedal je shod , pa C k. deželno namestništvo v Gradcu privolilo je shod v zadnjem trenutku po telegrafični poti. Nemčija. — S porenskih mest naznanja se, da je reka Rena zopet zelo narastla, na več krajih-pretrgala bregove in preplavila več mest. Laska. — Neredi zarad Oberdanka se ponavljajo. — Vlada je sklenila odpoved glavnega tajnika v vnanjem ministerstvu, barona Blanc, sprejeti. — Kakor naznanja časnik ;;Rasegna^S sklenil je ministerski svet odreči izročitev tržaških begunov Levi in Paren-zani, soditi jih imajo laške sodnije. Iz Fariza, — Kakor je za čas največe moči Napoleona III. gledala vsa Evropa ob novem letu v Pariz, da bi čula, kaj bo on na politični dnevni red stavil za pričeto leto, ravno tako obračate ob novem letu dve dogodbi pozornost vse Evrope v Pariz. Dne 30. preteklega meseca decembra usmrtil se je v Parizu naš zastopnik na Francoskem, grof Wimpfen; zakaj, to zdaj še ni znano, samo iz okoliščine, da je za ministra Kalnoky-a pustil pismo, sklepa se, da bi bil vzrok iskati v službenem poslu umrlega. — Mnogo važneja pa je dogodba druga: smrt Gambette. Ta umrl je dne 31. decembra v zadnji uri starega leta. — Pred nekaj tedni razglasilo se je, da se je bil po naključbi 8 obstrelil z revolverjem po roki; drugi trdili so, da je strelila na-nj ženska, s katero je skupaj živel. Eni časniki trdili so, da so rane popolnem nenevarne, drugi so zopet trdili, da je ranjen nevarno. Iz vsega pa se je Tidelo, da se resnica prikriva z namenom. Šele zadnje dni pripoznalo se je, da hodijo k njemu trije sloveči zdravniki in da bi znal stan njegov postati nevaren. Dne 30. decembra naznanjalo se je še, da je veliko boljši; novega leta dan pa je šlo naznanilo na vse kraje sveta, da je o polnoči pred novim letom po agoniji dveh ur umrl iz francosko-nemške vojske leta 1870. po vsem svetu dobro znani diktator francoski Leon Gambetta, — Umrli bil je rodu judovskega iz Genove; oče njegov bil je mali kupec v Cahors-u, glavnem mestu departementa L o t. V tem mestu rojen je bil Gambetta dne 30. oktobra 1. 1838-, umrl je tedaj še le star 44 let in 2 meseca. Pravoslovja učil se je na vseučilišči pariškem in leta 1859. vpisal se je med odvetnike. V javnosti pokazal se je prvič 1. 1863., znan postal pa je še le leta 1868. vsled sijajnega zagovarjanja dveh časnikov, katera sta javno nabirala doneske za spominek onega Baudina, ki je bil vstreljen pri dogodbah od 2. decembra 1. 1851., s katerimi se je Napoleon polastil cesarske oblasti na Francoskem. To mu je prineslo izvolitev za poslanca v zbornico leta 1869., in v tej postal je hitro vodja demokratične stranke. Po zmagi Nemcev pri Selan-u in begu cesarice Evgenije proglasil je Gambetta na čelu ljudske množice dne 4. septembra 1870. leta z mestne hiše pariške za francosko republiko in začasno vlado za narodno obrambo, v kateri je sam prevzel ministerstvo notranjih zadev. Pa čez dober mesec prevzel je še veči posel; odpeljal se je dne 7. oktobra kot „diktator'' po balonu iz Pariza in je dospel dne 9. oktobra v Tours, da bi osnoval splošni boj in boj do zadnjega moža zoper Nemce. — Pa Nemci so bili silnejši in primorali so začasno vlado v Parizu skleniti mir dne 6. februarija 1871. leta; Gambetta je potem odločilno podpiral predsednika republike Thiers-a, drugemu predsedniku Mak-Mahonu, ki je hotel biti bolj samostojen, pa je nasprotoval; od onega časa pa je neprikrito sam skušal se spraviti na prvo mesto predsednika. — V ta namen podpiral je po odpovedi Mak-Mahona izvolitev Grevy-a za predsednika republike; dal pa je sebe na njegovo mesto izvoliti za predsednika zbornice dne 31. januarja 1879 Meseca novembra hotel je Gambetta sostaviti veliko ministerstvo 4 predsednikov z L. Say-om, Frey-cinet-em in Ferry-om, pa po opravičeni nezaupljivosti teh predsednikov mu je spodletelo in sostavil je mini- sterstvo „ničel", katero se je kmalu umaknilo sedanjemu ministerstvu. ^^ j^| Gambetta, srdit sovražnik katoliške cerkve in vere, občudovan je bil leta 1870., sicer pa se je kot državnik slabo obnesel. Močneja roka pristrigla je njegove časti-lakomne namene po naši sodbi, k sreči Francoske in Evrope.