Leto 1972
maj-junij
Med knjigami je bilten pionirske knjižnice v Kranju (oddelek Pri Osrednji knjižnici Kranj). Na leto izide 5 številk. Ureja vodja oddelka Berta Golob. Uredniški odbor: Ada Hrovatin, Bojan Pisk, Alenka Bole-Vrabec, Ivo Zrimšek. Likovni mentor: Štefan Simonič. Razmnožuje Delavska univerza v Kranju.
pionirska knjižnica
je 6. aprila začela z novo dejavnostjo - z urami pravljic za predšolske otroke. Pravljice bodo do junija vsakih 1/! dni, in sicer:
ob 17h ob 18h ob 18h ob 18h
Pripeljite k uram pravljic miajše bratce in sestrice! S tem bodo postali rodni člani pionirske knjižnice.
V knjižnici smo namestili nove police. Razporeditev knjig je zdaj nekoliko drugačna. Če knjig ne boste znali sami poiskati, prosite za pomoč tov. knjižničarko. Skrbite za red na knjižnih policah!
Zamudnina je v pionirski knjižnici o,5o N-din za knjigo. Zamudnino zaračunamo že prvi dan! Če knjige ne utegnete prebrati , pravočasno podaljšajte rok izposoje!
Nova številka biltena MED KNJIGAMI bo izšla septembra.
PREBERITE
2o. aprila 4. maja 18. maja 1. junija
k e ker na hudi poti
kekec na voleji sledi
kekee nad samotnim breznom popotovanje naše je lice
Prvo povest je napisal že kot gimnazijec« Upal je, da bo postal zdravnik, a želja se mu ni uresničila. Postal je železniški uradnik. Sprva je bil zaradi tega tako nesrečen, da je službo pustil in šel za pastirja. Pasel je ovce in krave in pisal povesti. Potem se je spet vrnil v železniško službo in v njej vztrajal.
Že od otroških let je bil navezan na naravo in na zgodbe, ki mu jih je pripovedovala mama. Družina je bila zelo številna. Štela je šest sinov in šest hčera; Josip je bil deseti otrok. Hiši, kjer so živeli, se je reklo "pri Turnu". Pisateljev rojstni kraj pa je Kranjska gora. V tem delu Gorenjske so starši neubogljive otroke vedno radi postrašili z Dedancem in Fehto. Tako je pisatelj snov za mladinske povesti našel kar v domačem kraju.
Druga svetovna vojna ga je našla v Mariboru. Nemci so ga izgnali. Svobode ni dočakal.
JOSIP VANDOT ( 15. 1. 1884	-	11. 6. 1944 )
je eden najbolj branih mladinskih pisateljev. Njegova povest o Kekcu je bila že trikrat posneta na filmski trak.
Naslov filma je SREČNO, KEKEC!
3
KNJIGE z naših POLIC
Predstavljamo knjigo, ki si je v naši knjižnici še ni nihče izposodil , čeprav stoji na polici že celo desetletje! To je drobna knjiga z naslovom OBISKI PRI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKIH. Napisal jo je Vladimir Bartol.
Popelje nas na obisk k tehniškemu izumitelju, k raziskovalcu raka, graditelju letal in vodnih turbin, k raziskovalcu zgodovine zemlje, k prevajalcu, k biologu, šahistu in elektrotehniku, kemiku, atomskemu fiziku in k strokovnjaku za sodno medicijo.
Po naslednjem odlomku presodite vsebino, in če vas zanima svet znanosti, knjigo tudi preberite!
- Stopiva v ozek, podolgovat predel, iz katerega mi udari v nosnice naznosen smrad. Toda to, kar vidim, mi da kmalu pozabiti na neprijetni občutek. V prostoru so razporejene police, ki so polne velikih kozarcev. Dno teh kozarcev je posuto z ovsom, po katerem se urno sukajo številne bele miške. Zgrozi me, ko opazim, da so nekatere med njimi po hrbtu namazane za novec na veliko s črnim katranom, izpod katerega so ponekod videti rdeče iz-rastline. Druge miške so po hrbtu posute z rumenkastim prahom. Spet v drugih kletkah so mišje samice s celim rojem mladičev.
V laboratoriju delata dva laboranta. Ko mi dr.Košir pojasnjuje svoje poizkuse, potegne eden od njih iz kozarca miško za rep in si jo položi na dlan, da si jo morem ogledati.
V knjigi boste lahko našli zanimivo snov za govorne vaje. Priporočamo jo učencem 8.razreda.
4
V pionirski knjižnici imamo tudi precej knjig s področja naravoslovja. Našteli vam bomo le nekatere:
V svetu narave (W.Disney)
Poznate strupene rastline (A.Martinčič)
Užitne in strupene gobe (V.Petkovšek)
Cvetje naših gora (V.Ravnik)
Ilustrirana enciklopedija živali Nedotaknjene divjine (E.Schumacher)
Serengeti ne sme umieti (B.Grzimek)
Iz življenja ptičev (Heimoth)
Po sledovih neznanih živali (B.Heuvelmans) Pogovori z živalmi (A.Polenc)
Pogledi v živalski svet (A.Polenc)
Srečanje z gozdnimi živalmi (A.Polenc)
Izprehodi v naravo (A.Polenc)
Narava v muzeju (A.Polenc) revija	Živalski svet (A.Polenc)
za	Iz življenja pajkov (A.Polenc)
vrtičkarje
rejce malih živali in
ljubitelje narave
L.1972 smo naročili revijo MOJ MALI SVET, ki je sicer ne izposojamo, lahko pa jo prebirate v čitalnici. Prinaša zanimivosti iz življenja narave.
moj mali svet, izhaja enkrat mesečno na 48 straneh Izdaja ČZP »Kmečki glas«. Ljubljana; direktor: laka Bogataj ureja uredniški kolegij: inž. lože Guzelj, glavni urednik; inž. Nadja Engelman, odgovorni urednik; Bibiana Moško, novinar, strokovni sodelavec; prof. dr. France Adamič, Metka Marinček, prof. Engelbert Novak, dr. Tine Pardubsky, lanko Prislan, Ladislav Šiket,
Franc šušter, prof. France Šušteršič, lože Škofič, prof. France Vardjan,
Miroslav Zidar, Borut Žener
Inž. Grega Košak, ovitek. Tone Kovič, tehnični urednik uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva 2, tel. 317-331; uprava: Ljubljana,
Miklošičeva 4, tel. 20-884; tel. 21-872;
komerciala: Ljubljana, Kopitarjeva 2, tel. 323-841, int. 347; oglasi, naročnina, računovodstvo: Miklošičeva 4, tel. 20-884;
žiro račun: SDK Ljubljana 501-1-125/1; letna naročnina: 34 din. za tujino 54 din, posamezni Izvod 3 din, za tujino 5 din, nenaročenih prispevkov ne vračamo;
tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
O
U
«4*

Naj vas spomnimo še na knjige pisatelja Lojzete Zupanca, ki je za svoje delo dobil v preteklem letu tudi Prešernovo nagrado«
V pionirski knjižnici si lahko izposodite tele njegove knjige:
Značilno za pisatelja Lojzeta Zupanca je njegovo prizadevno zbiranje ljudskih povestit pripovedk, pravljic in basni; delo, ki ga je začel pred štiridesetimi leti kot učitelj v Beli krajini«
Knjige Lojzeta Zupanca priporočamo vsem bralcem, posebno pa tistim, ki imajo radi pravljične junake - velikane, škrate, vile.
ke — Bili so trije velikani, Dedek povej,
Velikan Nenasit, Svirel povodnega moža in Zaklad na Kučarju — ter pred	19
BILI SO ŠTIRJE VELIKANI KAMNITI MOST KRVAVI ZID PALČEK V ČEBRI POVODNI MOŽ V SAVINJI STO BELOKRANJSKIH VELIKAN NENASIT ZAKLAD NA KUČARJU ZLATO POD BLEGOŠEM
Ljudske povesti, zbirka »Cicibanova knjižnica«, izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani, 1971i 182 strani, ce-nai kart. 45 din.
ZLATO POD BLEGOŠEM
Lojze Zupanc
šestimi leti izdal izbor z naslovom »Sto
Ob izidu »Zlata pod Blegošem«, zadnje zbirke povesti, pripovedk, pravljic, bajk, legend in basni, ki jih je zbral in zapisal Lojze Zupanc, poleg Milka
6
NOVE KNJIGE:
Leposlovne:
V.Albrecht: Lupinica N.Kraigher: Mojsin v Kirgiziji
H.	Geiizhaus: Sanje o Eldoradu M.Hace: Vaška kronika
I.	Godina: Ljudje
A.Gaie: Pesmi. Povesti
Poljudnoznanstvene:
Papiga skobčevka (L.Šiket)
Od pešca do rakete I. (P.Mardešič)
Krajevni leksikon Slovenije II.
Ilustrirana zgodovina sveta od prazgodovine do danes Gusarji Jadranskega morja (J.Košutid)
Dražgoška bitka (I.Jan)
Mladost Ivana Tavčarja (B.Berčič)
Veliki atlas sveta
Dober atlas nam danes ne posreduje le imtančne podobe
podoba spremmjala.


Vse navedene knjige lahko dobite v pionirski knjižnici!
7
Pred kratkim je v Trstu izšel prevod Kosovelovih pesmi v italijanščini, opremljen z grafikami slikarja Spacala in Černigoja.
V	Prištini je izšel v albanskem prevodu Ingoličev roman Deček z dvema imenoma8 v Novem Sadu pa madžarski prevod romana Na robu zemlje« Napisal ga je Peter Božič»
Skriti dnevnik pisatelja Leopolda Suhodolčana je izšel v ruskem prevodu v nakladi loo ooo izvodov«
V	slovenskem prevodu je pri Državni založbi Slovenije izšla KNJIGA 0 JAPONSKI. Pripoveduje o zgodovini Japonske , o umetnosti in o tem j, kakšna bo ta dežela na prelomu tisočletja (knjigo lahko dobite v pionirski knjižnici).
S KNJIGO PO SVETU
Pri Državni založbi Slovenije je izšla že druga izdaja učbenika Slovenački jezik; namenjen je Hrvatom in Srbom« Napisal ga je dr«<Janko Jurančič«
Školska knjiga v Zagrebu je za učence hrvatskih osnovnih šol izdala učbenik Slovenski jezik« Napisal ga je prof« Franc Drolc«
Učbenik slovenskega jezika s ploščami pa je 1.1969 izdala Slovenska izseljenska matica« Napisal ga je dr«Jože Toporišič. Naslov učbenika se glasi ZAKAJ ZTE PO SLOVENSKO? Namenjen je tistemu rodu Slovencev v Ameriki, ki ne zna več jezika svojih staršev.
Pionirske knjižnica v Ljubljani
je ob mednarodnem dnevu mladinske knjige pripravi la razstavo z naslovom MLADINSKA DELA FRANCETA BEVKA
Med različnimi izdajami Bevkovih knjig so bili razstavljeni tudi rokopisi povesti Lukec in njegov škorec, Črni bratje, Jagoda.
Razstavljen" so bili prevod i Bevkovih povesti v naslednje tuje jezike: v
albanščino
češčino
danščino
francoščino
hrvaščino
italijanščino
japonščino
litovščino
madžarščino
makedonščino
nemščino
poljščino
romunščino
ruščino
slovaščino
srbščino
tadšiščino (= eden od jezikov v SSSR)
turščino
V največ jezikov so prevedeni Pastirci in Tonček, v japonščino pa Grivarjevi otroci.
Razstava je bila v prvi vrsti namenjena učencem osnovnih šol.
9
REKLI SO
Oton Župančič
Knjiga je najzgovornejša priča, da se narod zaveda sebe, da živi, da hoče živeti.
Napis v tebah nad vhodom v knjižnieo
KNJIGE SO ZDRAVILO DUŠI.
Knjiga mi pomeni več kot vsak uči-Učenec 7.razreda	t^lj*
Maksim Gorki (ruski pisatelj)
Vso nojlepše, kar imam, sem dobil iz knjig.
V	tej številki je naš gost FRANCE VURNIK, ki ga gotovo poznate po številnih radijskih šolah, naj omenim samo nekatere: Ti,kondor, soncu brat, Nina na Ceylonu, Šola v spominih prijateljev, O domovina, Moja knjižnica, Gore v besedi, Kaj je pesem?
V	uredništvu radijske šole pri RTV-Ljubijana so mi povedali, da imajo otroci zelo radi njegove oddaje, zato sem sklenila, da ga pobliže predstavim tudi vam.
O B I S K pri k n j i ž e v n i k u
MI 'LAHKO POVEŠ, V ČEM SO SE TVOJA OTROŠKA LETA RAZLIKOVALA CD MLADOSTI DANAŠNJIH OTROK?
V marša čemi Lahko :bi rekel, da so ostali isti le sonce voda in zrak. Ta leta so bila namreč pomešana z vojne j n tudi otroci smo jo doživljali po svoje: za velike dogodkov smo vedeli, ki pa jim nismo znali odmeriti pravih razsežnosti. Ob nemški šoli, ki so jo vse bolj prekinjali "alarmi™, pa tudi sicer smo jo dokaj neresno 'jemali, smo imeli svoje igre v oblikah, v katerih je odmeval čas. To so bile različne vojne med meščani in predtržani, prizorišče spopadov pa je bil Dol (moral sem pomisliti, kako se napiše, ker v Radovljici mu še danes pravijo Dou in tak bo tudi ostal tisti jarek pod graščino in cerkvijo na predtrško stran) 0 tem bi se dalo kaj napisati, kakšne so bile tiste igre -Vv jesenskih dneh sc se boji spremenili • tudi v napad na kakšno zrele hruško - pa kaj, ko smo iz ;$ne-va v dan bolj resni, tako da bo težko kaj iz tega^Ho-čem reči le to, da smo otroci"tudi v tistem žalostnem času odkrivali zase takšne oblike življenja, da se človek še zdaj razveseli, če se spomni na ta del življenja, pozneje povezanem tudi s Savo, z Jelovicp, Begunjščico,- Krvavcem in predvsem z domačim poljem na Gradišču.
JE IZ DOŽIVETIJ TEGA OBDOBJA' KAJ NAJTI. V, PRVIH PISATELJSKIH POSKUSIH?
Posredno bi se gotovo dalo. Moji prvi literarni poskusi so bili objavljeni v glasilu dijakov kranjske gimnazije, v Plamenici. V zadnji, tiskani številki našega letnika - izšla je 1953. leta, je med drugim
France Vurnik:
Smreke
i
S tresočo roko je pokril slamnat klobuk, segel po palici, se ozrl na uro, nato z nervoznim pogledom pobožal vnuka, ki je začudeno in plašno strmel vanj, zapustil dom ter zaloputnili vrata za seboj.
Stari oče Blaž je odšel.
Deček bi ga rad vprašal, kam odhaja. Toda takega, kot ga je zdaj videl, se je bal. Vedel je tudi, da mu stari oče ne bi povedal, kot mu ni doslej še nikoli, kadar je odhajal ves tresoč se in nagrbančenega čela ter tako ostrega pogleda.
France Vurnik:
Uprli so se
(Odiomiki iz prvega dejanja)
Dejanje se dogaja v fevdalni dobi, v dobi, ko je naš kmet tlačani! tujemu gospodarju.
Bajtar Tomaž, M ima z ženo Pavlo tri sinove, Martina, Janeza in Tineta, se je upri krutemu oskrbniku Fortunatu, ki je zahteval od njega več tlake, kot predpisuje urbar. Fortun at pošlje birič a, ki naj bi privedel Tomaža na grad k zagovoru, toda močni bajtar z njaiml hitro in pogumno obračuna: nažene ga. Ženo Pavlo vse moževo ptolčetje skrbi. Ve namreč, da
odlomki iv prvih tekstov v PLAMENICI, ki Jo je izdal literarni krožek na gimnaziji v Kranju leta 1955-
France Vurnik :
mit
Cvet iz papirja — lažeš!
Kje vonj je, k jo življenjska spčnost? izdelek rok si spretnih — na daljnji si pogled celo lepotec.
Ves drug je cvet, kil raste v vrtni gredi. Živi... V mameči barvi kar žari.
Ima tako prijeten vonj, da želje nam budi. Naravni cvet dragulj je spričo oni bedi!
Ko gledam množicam v oči, oba cvetova inajdem — pripadajo pa svoje vsakemu reči. V
V življenja jaz okolje le strmim, kjer ni laži; srce tam govori.
Da gledal cvet bi, si želim, ki na življenja gredi se razcveta.
objavljena moja krajša proza z naslovom Smreke.
Tam je popisan del življenja iz mojega takratnega okolja, bolje rečeno iz, izročila. Tudi v pesmih, objavljenih na začetku zbirke Pred zidom in onkraj, so dovolj značilni odmevi svet", v katerem sem živel, čeprav ni govora o otroštvu. S tem v zvezi bi opozoril tudi na pesem Legenda o treh sinovih. Sicer pa mislim, da ta svet zame ^e daleč ni izčrpan, kajti bolj ko se čas odmika od doživetij v domačijskem svetu, bolj čutim potrebo vsaj občasnega vračanja vanj, čeprav je seveda popolnoma drugačen.
Vse bolj sem tudi prepričan, da okolje otroških let pusti človeku tako močno zapuščino, da te v življenju spremlja kot spodbuda ali kot ovira, ker te določa, pa če te živijenjr še tolikokrat pregnete po svoje. Po starem pregovoru bi lahko rekel, da se na videz prilagodiš, v bistvu ostaneš isti; kot volk, ki menja dlako, čudi pa ne.
OBJAVE PRVIH TEKSTOV?

19 5 3
Sem že omenil, da so bili prvi teksti objavljeni v Plamenici, nekaj pesmi, proza in celo poskus ig-^ re. V študentskih letih sem nekaj proze objavil v TT^in v takratnih mariborskih Obzorjih, sicer pa -'sem se takrat veliko ukvarjal s knjižno in gleda-
liško kritiko, objavljal pa sem jo v Tribuni, Naših razgledih in hkrati tudi v Sodobnosti.
14
IN OBJaVE PESNIŠKIH ZBIRK?
V zadnji številki Problemov letnika 1964 je bil objavljen večji cikel pesmi z naslovom V kaplji časa. Te pesmi so h:le Že zasnova za zbirko, ki sem jo pripravil jeseni 1967. leta, izšla pa je pri. mariborski h Obzorjih dve leti pozneje. Letos konec februarja pa je izšla druga zbirka, VSEGA-ZAVEDANJE. Naslov je skovanka, ki razkriva poglavitni vsebinsko izpovedni del zbirke.
0 ČEM GOVORE TVOJE PESMI?
Vse te pesmi so bolj premišljevelne ali meditativne narave, njihovo vsebinsko jedro pa je vsaj z mojega stališča gledanja iskanje smisla in smiselne vsebine človekovega (svojega) življenja. To je gotovo dovolj naporna naloga, ki si je nisem hote zastavil, pač pa je verjetno vzniknila iz mojih življenjskih situacij.
LELO PRI RADIU, POSEBNO ŠOLSKE URE?
Dobro desetletje sem delal v uredništvu kulturnih in literarnih oddaj in ob dnevnih obveznostih pripravil tudi nekaj opaznih literarnih oddaj in šolskih ur. Med posrečene oddaje sodijo gctovo montaže starih tekstov in komentarja - Imam denarju kakor žaba perja ali Pozabljeni poetje, pa tudi take o Prežihovem Vorancu, Dostojevskem in podobno. Nekaj veselja sem imel tudi s šolskimi urami, za katere pa sem večkrat slišal (prijazen) očitek, da so bile prezahtevne, tako je bilo s tisto za 1.novem L er , pa tudi za oddajo o moji knjižnici in morda še za katero. Vsi se učimo, eni, da bi razumeli
bolj zapletene reči, drugi pa, da bi zamotane reči povedali preprosto in razumljivo. To nam je usoda ali kaj takega.
IN NAČRTI?
Preveč jih je obležalo v jarku ne tej čudni nemirni poti, po kateri hitimo med zahtevami za obstoj in vse manjšim veseljem do lepe misli in čustva. Gotovo ima naključje prste vmes, da ima človek tako malo možnosti za zbranost, ki pa je in ostane zibel resi ega in temeljitega dela. Ostanimo torej pri upanju!
Rojstni kraj prve knjige nikakor ni tiskarna in prve knjige tudi po obliki niso bile take kakor so danes.
Za zgodovino knjige je pomemben srednji vek. V tem času so veliko kulturno vlogo odigrali samostani, v katerih so menihi knjige prepisovali. Ti redovniki so se imenovali skriptorji. Za knjigo je bilo potrebno izdelati tudi pergament. Menihi, ki so se ukvarjali s tem poslom, so se imenovali pergamentarji. Nekateri so morali prepis primerjati z izvirnikom. To so bili korektorji. Srednjeveški prepisi knjig so imeli lepe ornamente in okrašene inicialke (začetne črke). Te so risali menihi, ki so jih imenovali rubrikatorji. Barvna osnova teh okraskov je bil minij, od tod tudi izraz miniatura, kar pomeni danes najmanjši format kake knjige (npr. miniaturna izdaja Prešernovih pesmi). Prepisano knjigo je bilo treba še zvezati. Samostani so Imeli zato tudi svoje knjigoveznice in menihe k n j i-g o v e z e.
Lahko si predstavljate, da je bilo prepisovanje knjig zamudno dele. Po eno knjigo so prepisovali po mesece in leta. V prepi-sovalnici ali skriptoriju, kakor se je prostor imenoval, je mo-Tala biti nepolna tišina. Razen prepisovalcev in samostanskega vodja v ta prostor sploh ni smel nihče stopiti.
Prepisovanje knjig se je najbolj razmahnilo v 13. in 14. stoletju. Vsebina knjig je bila po večini nabožna. Velik skriptori j je bil na primer v švicarskem samostanu Sanet Gallen. Na Slovenskem so bili skriptoriji v stiškem, vetrinjskem in kosta-njeviškem samostanu, pa tudi v Pleterjah in drugod.
Razumljivo, do je tak način dela zamrl, ko je v 15. stoletju nastopila zmagovito pot tiskana knjiga.
S KNJIGO SKOZI STOLETJA

w IkirsimiJuE
IIIC2.
PETER LIPAR - dirigent
Rojen: 1912 v Mengšu Poklic: glasbeni pedagog
Službuje: ravnatelj Glasbene šole v Kranju
Delo: veš kot 12o skladb za otroške in mladinske zbere, za
ženske in moško zbore ter za mešane in množične zbore; od 1.1945 vodja zbora, ki si je dve leti kasneje izbral ime po pesniku Irancetu Prešernu; vodja Učiteljskega zbora; dirigent množičnih zborov;
Za svoje delo je Peter Lipar prejel več nagrad in priznanj,
1. 1972 pa Prešernovo nagrado mesta Kranja.
Povejte nam, kako je potekalo vaše glasbeno življenje?
- Že v otroških letih sta me zanimala glasba in šport.
Kot 11-letni deček sem že igral v pihalnem orkestru, ki ga je vodil mej oče. Glasbo sem študiral na državnem konservatoriju , kjer sem tudi diplomiral. Že v času mojega študija sem vodil pevske zbore in godalni orkester. Poleg glasbenega udejstvovanja sem se veliko bavil s športom. Najljubše mi je bilo planinarjenje - stik z naravo.

JZajČek' u snegu
Z^erc7 filbreht
HLangibano
PeJ-er Lipar
IZIavir
Se


inf ft



rref
'mm
I
m

Peter Lipar vodi Prešernov zbor od njegove ustanovitve$ tj. od
maja 1945®
t;rns.«rvrgvs; rt~n.y



DR. AN TON POLENC - znanstvenik Rojen: 191o v Škofji Loki (Puštal)
Poklic: profesor-biolog
Službuje: direktor Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani Delo: znanstveno in poljudnoznanstveno
-	Nastanek življenja
-	Kako so nastala živa bitja
-	Isprehodi v naravo
-	Pogovori z živalmi
-	Iz življenja žuželk
-	Iz življenja pajkov
članki in razprave
Ali tudi v nrostem času doživljate naravo kot znanstvenik?
Najbrž bi radi vedeli, s čim se ukvarjam in kako izrabljam prosti čas? Res prostega časa ni veliko. Ko pridem iz Ljubljane domov,s e moje delo pravzaprav šele začne; največ pa naredim ob sobotah in nedeljah. Vse, kar je bilo že napisanega, je bilo napisano v "prostem času". Sicer pa v tem pogledu nisem nikakršna izjema, saj ga skoraj ni Slovenca, ki bi tako ali drugače ne izrabljal tistih ur in tistih dni, ko mu ni treba na delo ali v službo.
Kako torej doživljam naravo v prostem času? Zelo različno. Zadnje čase so me kar precej zaposlili razni prevodi: Nižje živali in Sesalci za "Ilustrirano enciklopedijo živali"; tudi "Pisani živalski svet" je zahteval svoje, dalje dvoje Disneyevih del in Huxleyeva knjiga "Čudoviti svet evolucije". Kot vidite, oziroma boste šele videli, ko bodo vsa ta dela tudi izšla, je v teh knjigah, namenjenih v glavnem mlademu člov-ku, obravnavan živalski svet z zelo različnih vidikov. Enkrat je v ospredju življenje posameznih živali, drugič je poudarek na zgodovinskem razvoju in spet tretjič je pomembno okolje kot npr. v Disneyevem Oceanu in njegovem življenju.
Najlepše pa je izrabljen čas, kadar se lahko ukvarjam s pajki, ko jih grem iskat in nabirat v naše gozdove, na polja, na gore. Slovenija tudi glede pajkov še ni raziskana: res naša domovina ni velika , toda če stojiš pred nalogo, da je treba pregledati vse njene predele: Primorsko, Notranjsko, Bolonjsko, Štajersko, Koroško, Gorenjsko je pa strašno velika, prevelike za enega samega raziskovalca. Moje dosedanje skromne- p os »ganje v naš pa jč ji svet je bilo omejeno v glavnem na gozdove okoli Kranja, Škot je Loke in .ohinja. Zelo me zanima, kakšni pajki žive v naših gorah, v Julijskih, Kamniških alpah in Karavankah. Zame je največji užitek brakati pd listju, obračati skale in pregledovati pasti, ki jih nastavljam tem csmeronožcem (kozarci s formalinom, zakopani v zemljo in pokriti). Ko potem doma pod mikroskopom pregledujem, kaj s-em' u jel, se ponovno veselim: večinoma so stari znanci, tu pa tam pa najdem
še kakega pajka, ki doklej še ni bil znan ali pa je bila znana samo samica, ne pa samec. Pri pajkih se namreč samci in samice kar precej ločijo.
Naj povem, kako sem iskal samca k samici, ki jo je leta 1928 ujel naš svetovno znani zoolog akademik prof. J. Hadži nekje v Triglavskem masivu. Torej treba je bilo najti še samca, toda kje? Triglavski masiv je ogromen, pajek pa majhen, in če ni sonca, je pod skalo, skal se pa pod Triglavom ne manjka. Ko sem ga šel leta 1969 iskat, sem imel slabo vreme, dež, veter. Leta 197o sem se odpravil znova; iz doline V oj e sem jo mahnil proti Vodnikovemu domu. Tam sem prespal, naslednji dan pa sem se povzpel na Hribar-ce. Sonce je pripekalo kot nalašč za mojega pajka. Ko sem prišel na vrh, sem so pri obračanju skal spotaknil, padel in si zlomil desno roko. Malo sem si jo obvezal in lovil dalje. Že sem se začel spuščati v dolino Sedmerih jezer, ko zbeži in se skrije pod skalo velik črn pajek. Previdno sem privzdignil kamen in ujel osmeronožca - bil je samec, tisti, ki sem ga iskal! Na zlomljeno roko sem skoraj pozabil, pot do Bohinja pa mi je mimogrede minila v prijetni zavesti, da je naša znanost spet za majhen, majhen drobec bogatejša. -
Anton Polenc
Mreže pajkov iz rodu Meta (družina križev cev) so v sredini prazne
i
moj odnos do partizanske knjige
Dovolj prostega časa posvetim branju knjig. Poleg vseh drugih knjig prebiram tudi partizanske knjige.
S partizanskim življenjem so me seznanile že mnoge knjige. Že pri svojih desetih letih sem sec^l po Seliškarjevih Mulah in liščkih. Seliškarjevo šegavo pisanje me je v trenutku osvojilo. Že tedaj sem vzljubil partizansko knjigo. Nadalje sem sklenil prebirati povest Učiteljica Breda Irančeta Bevka. Povest je napisana nazorno in bralec se vživi v trpljenje mlade učiteljice Brede. Izbral sem tudi knjigo Iva Zormana Izza obroča. Odlika knjige je njena preprostost. Pisatelj je obrnil pozornost na hrabre dečke, ki so se spoprijeli z nevarnimi, a koristnimi dejanji. Veliko pozornosti sem posvetil tudi knjigi S partizani, ki jo je iz svojih doživetij napisal Vladimir Nazor. V knjigi Čudoviti prah sem spremljal pogumna borca, ki sta kljub mnogim oviram ostala na pravi poti. Zelo me je navdušila zgodba Branka Čopiča Orli vzlete zgodaj. Na hudomušen način je pisatelj prikazal junake od nog do glave. Prebiral sem še mnoge druge partizanske knjige, ki so mi obogatila moja spoznanja o nedavnem življenju.
V vseh knjigah stoje junaški borci junaško in odločno okupatorjem nasproti. Preveva jih ena sama želja: "Ej.ti svoboden!" Sovražnik hoče te naklepe zrušiti, zato se vrsti krvavi pokol, izseljevanja, uničevanje družin, naselij, pokrajin. Uspehi borce podžigajo k še več j4 borbenosti, zato se jim pogosto razgrne zasluženo osvojeno ozemlje.
Vsaka partizanska knjiga zasluži bralčev najlepši odnos. Čim bolje bomo seznanjeni z vojnimi tegobami, tem bolje bomo znali ceniti prostost in braniti svobodo.
Tone Brezar,8.a
(iz šol.lista Odmevi izpod Krvavca XV/2,str.67)
MAS RAZGOVOR
ZAKAJ SI SE VPISAL V PIONIRSKO KNJIŽNICO?
if/OJOvUM&čT	A£syyl Ji	«&&&<&
jiHtkl	^7 f ’J^yyipa^/	j£trhf /cjo^&jc?
ii /Ocdl(U*z£ -<t /K&sOlih Av
kod /OtacUČ^lo, S	\JOvv Jt
ccx4 j /3Q. /<f	d jižtJč -^-//-čo	-
o^ j^JausokiviIIl j/cfOh? '/^	/y^f
KOLIKO LET SI ŽE IZPOSOJAŠ KNJIGE?
HO KOLIKO KNJIG SI IZPOSODIŠ?
AS^oA/dlL siO/m sCOut(l$ ^ JUjU7 JkAyX^t joa AbM M jlA iAcp*c><4cy'oJ/*<r/	»
/Zlih/O&Jbm o*	ASž&l Mcl9>/OCr A6c^h// /<r
^ OhH C-J>-<4 / O&T Alhvt /vUD^j^C^ '^
^ 'Mm A& ^	' ožb $0^
^C^J^UC^. A %A&'yLC>l/MX $ j jO CX	f*? g~
cU& o£Ll fJu\
KNJIGE IN REVIJE PREBIRAŠ TUDI V ČITALNICI.ZAKAJ SE TI ZDI TO PRIJETNO IN KATERE REVIJE REDNO PREBIRAŠ?
IjboObO^teri^wl!hXOnt jVU^diM	M*
aio&UA o.	i?c(j' /ml	Ma^s/ fovatc*
kzfti cr^zottodjm
Ib	o- Wo4 'Jkufr^ /S%LL/'-
Mlf/i/U rtfahje, X<yn^o^W s At,
A pzšik£Wi hevtja isu	^
z/tusnl	t^uS&o6g’->?>
/&>^/ cta WAyjp?, ^ vi/
foU&Za£ (	'Ofohv-aJlč
( j£Xf y/)ftčUX ^	yž> 'č/$ -
ItCbTV'
Koliko knjig in kakšne knjige imaš v zasebni knjižnici?
oškab ’dodoc^Ad. 4,/ ^	'
AlihdMd: potofoivoH/ i^cCliii Me^c'^QjM
A	Si	%	(	j
UQ AjoHoonišnu’ cA&di lo<^Au.~4
Vlo^iu. čJz^ J

Aif	j&Jke	'-<z^'q =
ZciA**
cUicm ML-fra
^ ^^ozosb-
i/n <oiiw2Ax>i^tjp' Snj jatCUr
v<Uo* o(jy /otiD-^di t ko^^gf'u$MiU, IrmO, o&botk oLc $Uy'/q.
C"yKc-trr*l oo&CL
4^:Sk
KNJIGE
KI STE JIH NAJRAJE BRALI
marec:
Fojte,pojte, drobne ptice Smolček (J.Ciganski)
Čarodejni klobuk (T.Jansson)
Lupinica (V.Albreht.)
Koromindija doma (B.Zupančič)
Dekla Ančka (I.S.finžgar)
V	puščavi in goščavi (H.Sienkiev/icz) Dobra volja (H.Šmahelova)
Koča strica Toma (Beecher-Stowe)
Drejc z Višave (V.VVinkler)
Hitra Noga in Bela Puščica (l.Steuben) Vsa čuda sveta (R.GSftck)
Čarobni kompas
V	svetu narave(W.Disney)
Zakladnica narave (B.Parker)
POVEDANO S ŠTEVILKAMI
Za nakup knjig in revij smo v preteklem letu porabili
29.696,25
Trenutno je v pionirski knjižniciy15 800
Marca smo izposodili 4286 knjig.
Knjižnico je obiskalo 1849 članov..
Na novo se je vpisalo	C K bralcev.
N-din.
knjig.
V marcu so si učenci 8.razreda osnovne šole Simon Jenko prišli ogledat ureditev knjižnice in katalogov.
k d o ?	kdaj ?	kje?
A. Ingolič	5.1.19o7	Sp.Polškava
S. Rozman	28.1.1927	Celje
0. Župančič	23.1.1878	Vinica
E. Peroci	11.2.1922	Sv.Križ
M. Bor	14.4.1913	Grgar
I. Zorman	3.5.1926	Gora (Kamnik)
L. Suhodolčan	lo.8.1928	Žiri
L. Zupanc	21.9.19o6	Ljubljana
M. Kranjec	15.9.19o8	Polana
N. Grafenauer	6.12.1940	Ljubljana
k a j ?
LITERARNE
Rojstne kraje vpiši v zemljevid!Zaznamovani so s točkami. Na črtice sodi naslov kakega pisateljevega dela.
UGANKE
KAZALO
Preberite str. 1 Josip Vandot 2 Knjige z naših polic 3 S knjigo po svetu 7 Obisk pri književniku lo S knjigo.sl ozi stoletja 16 V Kranju živi in ustvarja
Pater Lipar 18 Anton Polenc 2o
Moj odnos d c partizanske knjige 23 Naš razgovor 24 Knjige, ki ste jih najraje brali 28 Povedano s številkami 28 Literarne uganke 29
Priloge so delo mladih likovnikov iz varstvene ustanove Kekec in Centra za estetsko vzgojo v Kranju:
Pomlad - Nina, 6 let Irena, 6 let
Na gradbišču - Matjaž Turel, lo let Železniški vozel - Leon Mazi, 12 let
K ran j
P GORENJSKA revije
MED knjigami 1972
027.625(497.12 Kranj)(055)
127205280,4/5
COBISS o