Škoda, da ni več grmad!  Našim klerikalcem ne zadostuje več njih, moderna inkvizicija, to je izstradanje Piolitiških nasprotnikov, ampak si prav gotovo žele nazaj grmad, kjer bi cvrli vse neposlušne ljudi, osobito napredne uŁit»— Ije. Drugače si ne moremo toimačiti članka, ki ga je pobožni »Slovenec« v svojt 119. številki pod jokavim naslovom »ua!leč smo prišli!« posnel po veleučenem »Casu«, kakof. smo to že povedali zadnjič. »Učiteljski Tpvariš« namreč proslavIja v enem zadnjih..,podlistkov slavnega italijanskega^ffetfŠ^iiika in*tfiučenika Giordana Bruna, ki so ga tedanji rimski nestrpneži radi njegovih svobodnih idej sežgali na grmadi. — Seda> pa pride »Uč. Tovariš« — to po mnenju naših klerikalcev zakotno glasi!o naprednega učiteljstva — ter se upa svojim bralcem, ki so skoro vsi odvisni od milosti inkvizitorične S. L. S. — proslavljati »umazanega cinika in razuzdanega libertinca Giordana Bruna!« Med vrstami seveda pa kliče »Slovenec« in tudi učeni »Čas« vse grmadnike, naj vendar kako pritisnejo s svojimi strelami in biči na učiteljstvo, da ne bo čitalo takih člankov in da se »Učit. Tov.« vendar kako spravi na grmado.« (Res, daleč smo prišli!) Kranjsko učiteljstvo je »Slovencu« preomahljivo. — Ta udarec lahko vtaknejo v žep veternjaški Slomškarji, toda napredno učiteljstvo si odločno prepoveduje tak očitek od strani blebetavega »Slovenca«, v katerega taboTii kar mrgoli vrlih značajev izvenučiteljskih vrst! Tudi mu je (»Slovencu« namreč) kranjsko učiteljstvo v politiških vprašanjih premalo razsodno, zato pa bi mu morali vreči za vrat uzdo, za katero bi držali politiško zreli iajmoštri in zbesneli kaplanje. Toda to so stvari, po katerih se edinole lahko kolca. No, mi se ne bomo pričkali z učenim »Časom« in na »Slovenčeve« članke, polne nazadnjaških tendenc, bomo zrli le s pomilovalnim nasmehom. Toliko pa lahko rečemo. da bi se danes Giordano Bruno lahko skril (če bi bilo treba seveda) v vsaki dru.gi hiši na Kranjskem, dočim se y svojem času ni mogel niti v vsej Evropi. — Čast njegovemu spominu! —r—