Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 27. avgusta 1936 Štev. 195. Leto X. OTU MARIBORSKI Cena 1 Din VECEENIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Postni cek. rac. št. 11.409 §9 JUTRA PmŠ€čki PRIPRAVE ZA PROSLAVO ROJSTNEGA DNE KRALJA PETRA II. Kakor poročajo iz Beograda so se pričele tamkaj velike priprave za proslavitev 14. letnega rojstnega dne Nj. Vel. kra Ija Petra II. Proslava bo zelo svečana in bo v tem okviru tudi velik defile uaše vojske. MINISTRI RAZPRAVLJAJO O KMEČKIH DOLGOVIH. Včeraj dopoldne in popoldne je bila -Seja gospodarsko finančnega odbora ministrov v lovskem dvorcu Han Pijesek pri Sarajevu pod predsedstvom predsed. vlade dr. Stojadinoviča. Poleg devetih ministrov so bili navzoči tudi predsednik Priviligirane agrarne banke dr. Bogdan Markovič, predsednik delovnega kluba senatorjev Milan Simonovič in guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič. Na včerajšnji seji so se določile osnovne linije glede reševanja tega vprašanja. — Predsednik vlade dr. Stojadinovič je izjavil novinarjem, ki so se zbrali na terasi lovskega dvorca, da je treba pri reševanju tega vprašanja računati na to, da se ohrani sedanja vrednost našegadenara da se ne oškoduje državni kredit in da se ohrani zaupanje vlagateljev v naše kreditne ustanove. IZVRŠNI ODBOR JNS je imel včeraj v Beogradu svojo sejo, ki ji je predsedoval strankin predsednik g Peter Živkovič in ki so ji prisostvovali vsi člani izvršnega odbora. O omenjeni seji se je izdal sledeči komunike: Izvršni odbor JNS je imel 26. avgusta sejo pod vodstvom predsednika g. Petra Živ kovica. Izvršni odbor je vztrajal pri svo jih programskih vidikih stranke glede na pomen občine in volitve občinskih sve tov ter je določil stališče stranke na-pram razpisanim občinskim volitvam. Vsem organizacijam je dal v tem pogledu potrebna navodila. JNS bo v polni meri sodelovala pri občinskih volitvah in njeni pristaši bodo postopali v skladu s prilikami v posameznih krajih. Izvršni odbor je sklenil, da prične sredi novembra izhajati glasilo stranke. Končno je odobril tudi tekst proglasa stranke. SOKOLSKA PETROVA PETLETKA. SSKJ je sklenil, da proglasi v zvezi z letošnjo proslavo rojstnega dne kralja Petra II. »Petrovo Sokolsko petletko«. S tem v zvezi je SSKJ objavil proglas, ki pravi med drugim: »Letos bo ta proslava kraljevega rojstnega dne imela še poseben značaj, ker se bo omenjenega dne v smislu sklepa letne skupščine sve čano proglasil pričetek Sokolskega »Petrovega petletnega načrta«, pričetek epo he velikega in napornega dela sokolskih edinic na temelju in vsestranskem pripravljanju vsega Članstva, naraščaja in dece za veliki dan kraljeve polnoletnosti Veliko, požrtvovalno in ustvarjajoče delo na dvigu materialnega in duhovnega blagostanja našega naroda, za okrepitev vseh pozitivnih nacionalnih sil in duha ju goslovenskih idealov ter pripravljanje vojske hrabrih in neustrašnih borcev, neutrudnih, žilavih in odpornih delavcev — to vse jč treba, da postane dai Jugoslovanskega Sokolstva mlademu kralju, ko prevzame oblast.« SPREMEMBA PRI CELJSKEM UPRAVNEM SODIŠČU. Sodnik upravnega sodišča v Celju dr. Josip Bavdek je upokojen. Na njegovo mesto pride svetnik banske uprave 1-iubljani g. Rajko Mulaček UmA Vlil, Mmmeii, Mam, Staim, HUM m fhussoSm NEWYORK, 27. avgusta Reuter poroča: »Newyork Times« pišejo, da namerava predsednik Roosevelt sklicati mednarodno konferenco za učvrstitev miru, ki bo največjega historičnega stila. Zatrjuje se, da namerava Roosevelt pozvati na to konferenco kralja Edvarda VIII., predsednika francoske republike Alberta Lebruna, razen tega Stalina, Hitlerja in Mussolinija. Predsednik Roosevelt želj v smislu poročila navedenega lista, da bi se ta konferenca po možnosti sestala že v novembru tekočega leta. To konferenco namerava sklicati, če bo v novembru ponovno izvoljen za predsednika Zedinjenih ameriških držav. Modedica HMeejeveaa dekneta: H$da Stukh tak&jk I h VARŠAVA, 27. avgusta. Hitlerjev dekret radi podtBjšanja vojaške službene dobe je povzročil v poljskih krogih umljivo vznemirjenje. Nacionalistični »Gonijec« piše, da gre Hitlerjeva odločitev vsem sosedom na živce in tudi Poljski. V varšavskih krogih se spravlja pospešno potovanje generalnega inšpektorja poljske vojske Rydz Smiglyja, ki odpotuje v Pariz že 30. tm. mesto prvotno določeno 6. septembra v zvezo v navedenim Hitlerjevim dekretom. Povečanje efektivnega staleža nemške vojske zahteva tudi od strani Poljske hitre odločitve. Ttamja je okmmta mata km PARIZ, 27. avgusta. Včeraj je bila seja vrhovnega obrambnega sveta, na kateri so ugotovili, da uvedba dveletne vojaške službe v Nemčiji ni prišla nenadno, radi česar ne bo storila Francija v Berlinu nikakšne demarše. Bivši vojni minister francoski Jean Fabry je napisal v »Intrasigeantu« članek, v katerem pravi, da hoče Nemčija na Vsak način priti v položaj, da bo vodila vojno na vseh evropskih frontah. Te posledice Hitlerjevega dekreta bodo predvsem v tem, da bo tudi Francozom potrebna totalnešša organizacija francoske nacionalne obrambe. ttcmtu sa ftesSaii na Md LONDON, 27. avgusta. Po zanesljivih informacijah ni Abdei Krim pobegnil, ampak je izpuščen na svobodo ter se je vkrcal na neki francoski parobrod, kj ga bo izkrcal na področju francoskega Maroka, od koder ga bodo poslali med njegove rojake. Izpustili so ga na svobodo, potem ko se je baje obvezal, da bo v španskem Maroku dvignil upor proti generalu Franco in tako onemogočil njegovo bazo za oskrbovanje vojnega materiala legionarjem in dobro-voljcem. w iloMuoju, sMitkk d&itiMt&ki diki&Mt Shšhub MARSEJ, 27. avgusta. Semkaj jeprispel direktor španskega nacionalističnega lista »Informations« Viktor de la Serna, ki je izjavil, da je madridska vlada samo navidezna vlada, in da sta dejansko diktatorja v Madridu dva inozemca in sicer sovjetski Rus Brosky in prejšnji nemški komunistični vodja Neumann, ki je Stalinov svak, ki se že več let nahaja v Španiji in ki je bil v ozadju vseh nemirov. On je že precej časa sem eksponent moskovske vlade in Kominterne v Španiji. Hoanuija v nik vtkovUt BERLIN, 26. avgusta. Te dni je bil aretiran namestnik berlinskega »Gau leiterja«, državni svetnik dr. Gerlitzer. Aretacija se spravlja v zvezo s slučajem vrhovnega predsednika Kubeja, ki se sedaj nahaja v Kiistrinsklh trdnjavskih zaporih. Gre za veliko korupcijsko afero, in je škandal, ki je nastal v narodno socialistični stranki, zelo velik. Glasovi za energično Čiščenje v gotovih centralnih strankinih krogih so vse pogostejši. Homemtaa letalska lumfornua v haqi BUKAREŠTA, 26. avgusta. V dobro poučenih romunskih krogih trdijo, da bo s pričetkom septembra v Pragi zelo važna konferenca, na kateri se bo razpravljalo vprašanje čehoslovaškega, romunskega, francoskega in sovjetskega letalstva. Konference se bodo udeležili kot predstavnik Francije letalski minister Cote, kot zastopnik Romunije državni podtajnik Karanfll, sovjetsko Rusijo pa bo zastopal komisar za letalstvo, Istočasno se zatrjuje, da se bo v kratkem otvorila letalska proga Praga - Moskva, ki pojde preko romunskega ozemlja s pristajališčema v Klužu in Jašu. KONFERENCA JNS V KOLAČINU. Predvčerajšnjim se je vršila konferenca sreskega odbora JNS za sirez Kolačin, Na konferenci se je izvolil sreski odbor, ki mu načeluje odlični nacionalni delavec in član glavnega odbora JNS g. Lazar Andjelič. Podpredsednik je arliimaudrit Joviča Bulatovič. V odboru so še učitelj Bulatovič, posestnik Medenica in upravnik. pošte Ivanovič. S konference se je odposlala pozdravna brzojavka strankinemu predsedniku Petru 'Živkoviču. RUDARJI SE BORIJO ZA ZBOl .[SANJE PREJEMKOV. V sejni dvorani palače Trboveljske premogokopne družbe so se pričela včeraj dopoldne pogajanja med zastopniki družbe «in rudarjev za novo kolektivno pogodbo. Razpravo je vodil rudarski glavar inž. Močnik. Generalni ravnatelj Skubic je predloženi osnutek kolektivne pogodbe tolmačil s stališča družbe, ki ne bo sicer mogla sprejeti vseli rudarskih predl*gov, ki pa je pripravljena, pri stati na nekatera zboljšanja v posameznih akordnih postavkah. Danes se nadaljuje razprava glede zvišanja temeljnih mezd in revizije akordov. Na včerajšnji konferenci se je doseglo zvišanje akordnih prejemkov v Hrastniku in na Ojstrem. AFERA GROFA BOMBELLESA. V tovarni grofa Bombellesa v Petri-jancu pri Varaždinu so odkrili velike malverzacije ter ugotovili, da je tvorni-ška uprava prodajala špirit, ni po zanj plačevala trošarine, ki znaša 35 Din za liter. Uvedena je preiskava in sta prispela v Petrijanac odposlanca zagrešim finančne direkcije. SKUPINA JAPONSKIH GOSPODARSTVENIKOV je prispela včeraj zjutraj preko Caribro-da v Beograd. Izjavili so, da se v zadnjem času opaža med Japonci veliko zanimanje za našo Jadransko obalo. Ometi jena skupina se nahaja na redni letni poučni ekskurziji, ki se stalno prireja s ciljem, da bi se japonski gospodarstveniki seznanili s prilikami v svetu, NA JESENSKEM ZASEDANJU STALNEGA SVETA MALE ANTANTE, ki bo v Bratislavi, bodo razpravljali pred vsem o rezultatih Horthyjevega potovanja v Avstrijo in Nemčijo. Proučil se bo tudi mednarodni položaj s posebnim o-zirom na špansko revolucijo in najnovej-šem nemškem vojaškem dekretu, VOJAŠKA TEKMOVANJA V BEOGRADU. Kakor vsako leto bodo tudi letos v septembru pod pokroviteljstvom kralja Petra II. vojaška tekmovanja Male antan te za pokal romunskega kralja Karla II. Pri letošnjem tekmovnju bo nastopila poleg naše tudi posebna delegacija romunske in čehosloVaške vojske. Šef romunske delegacije bo polkovnik Poland-žani, šef čehoslovaške delegacije pa Ladislav Sander. NAŠ ODGOVOR NA ITALIJANSKO NOTO. Kakor doznava »Jugoslovanski Kurir« je včeraj sledil odgovor naše vlade na italijansko noto od 29. julija glede obnove trgovinskih odtiošajev med Italijo in Jugoslavijo. Naša vlada sprejema v odgovoru v glavnem italijanske sugestije m iznaša tudi neke modifikacije. Odgovor obsega vse detajle, tako da sc trgovinski odnošaji z Italijo lahko taijcoj obnovijo in sicer brez pogajanja in tako da bi trgovinski provizorij z Italijo lahko stopil v veljavo že 1. septembra t. I. Kar se tiče naših terjatev v Italiji je vlada mišljenja, da bi se morala vprašanja teh terjatev reševati posebej. Desno: General Mola, Stran 2. ■■KS&H&SMI iosiattstog uatodue (moihU Proslava 60letnice kulturnega dela Mali Nedelji Že od leta 1876. je Mala Nedelja središče kulturnega in prosvetnega dela v Prlekiji. Agilna sokolska četa, ki nadaljuje delo kmetskega bralnega društva, proslavlja letos 601etni jubilej, odkar se je začelo delati na polju narodne prosvete. V nedeljo pa je doseglo svoj višek s predstavo »Deseti brat« na prostem in z otvoritvijo novega letnega gledališča, kjer bodo vsako leto 15. avgusta redne predstave. Ker je za kmetsko prebivalstvo igra na prostem nekaj povsem novega, je bilo zanimanje zelo veliko. La žal da je vreme nekoliko nagajalo, da je najoddaljenejšim preprečilo poset. Vendar je bilo med številno publiko opaziti mnogo obiskovalcev iz Radgone, Štrigove, Ljutomera, Sv. Antona, Sv. Andraža in drugod. Igra, pri kateri so sodelovali večinoma domačini, kmetski fantje in dekleta, je uspela nad vse pričakovanje. Režijo je vodil br. Kolar Vilko, sceno pa sta napravila br. Lukačič in br. Golob, pevske točke pa je naštudiral br. Čeh. Vsi igralci čestitke! so odlično rešili svoje vloge. Posebno pohvalno moramo omeniti »Desetega brata« (br. Kolar), Krjavlja (br. Hanžela Janka), Manico (s. Hojsova), Dolefa (br. Kovačeca), Obrščaka in Meto (br. Čeh in s. Kolarjeva), nadalje Marjana (br. Prejac), Kvasa (br. Goloba), Piškav' (br. Škrjanec), Vencelj (br. Kapun), ki so odlično rešili svoje vloge in pokazali, da so diletantje prvega razreda. Zelo lepe so bile skupinske slike, deloma v narodnih nošah (grabljači, svatje itd.), ki so učinkovito prišle do izraza. Številna publika je nagradila igralce z velikim aplavzom, kajti z vsestransko dovršeno igro so igralci zbudili zanimanje vseh. Br. Soirnik iz Ruš je dosegel s svojo dramatizacijo sijajen uspeh. S to proslavo je agilna sokolska četa pokazala, da je započeto delo z vso resnostjo in požrtvovalnostjo nadaljevala in spomin na čase, ko so bili položeni prvi temelji temu delu, svečano proslavila. K lepemu jubileju in k uspešni, nad vse pričakovanje uspeli proslavi 60letnice naše lili I lllll« mil H ■— Kakšna ie bilanca jubilejnega V. Mariborskega tedna Predvčerajšnjim je bila, kakor smo že poročali, bilančno inf arin a t i vn a« s e j a uprave »Mariborskega tedna«, na kateri je med drugim poročal tudi blagajnik navedene zadruge g. A. Gilly o bilanci letošnjega »Mariborskega tedna«. Iz navedenega poročila povzemamo sledeče bilančne misli: Kakor vsako leto tako tudi letos je ■bila največja p^žnja posvečena propagandi za MT, ki seveda- ne gre le v korist našim prireditvam, temveč je neprecenljive tujskoprometne važnosti za Maribor in njegovo zaledje. Razposlali smo po vsej državi, po skoro vseh- evropskih zemljah, posebno pa v sosedne države naš propagandni material: 4000 velikih lepakov v nemškem in slivenskem jeziku, 5000 malih propagandnih tablic v slovenskem, srbohrvaškem (latinica in cirilica) in nemškem jeziku, 50.000 propagandnih letakov v štirih jezikih, veliko število okrožnic s prošnjo adresatom, da nas podpirajo v naši propagandi, nad 10.000 programov V. MT v slovenskem in nemškem jeziku ter številne okrožnice z navodili in splošnega informativnega značaja za obiskovalce in interesente. Razen tega smo razpečali jubilejno revijo V. MT, ki smo jo letos izdali v lastni režiji in s -prav pestro vsebino v več jezikih. Za obiskovalce MT smo zopet izdej-stvovali polovično vožnjo na železnicah in parobrodih ter popust na linijah Aero-puta. Zadevne legitimacije smo poslali razstava motornega in brezmotornega letalstva, za katero se je posebno zavzel komandant mesta brig. general g. Mi-lutin Milenkovič, dalje prva filatelistična razstava, na kateri je uradoval poseben poštni urad z razstavnim žigom, dalje razstave socijalnega skrbstva in razstave ženske obrti. Zelo obiskane so bile spominska razstava za pokojnim slikarjem prof. Gvajcem, razstava slik na steklo in domače keramike, dalje gostinj-ska razstava in kakor vedno razstava Tujsko prometne zveze. Prav uspela je bila letos modna revija naših obrtnikov. Zelo visoko stopnjo naše tekstilne industrije je pokazala nad vse okusno aranžirana tekstilna razstava. Na letošnji vinski razstavi, zvezano s pokušnjo štajerskih vin je bilo zastopanih preko 90 naših kvalitativnih vin, ki so žela nedeljeno priznanje vseh strokovnjakov. Na celo prvo nadstropje meščanske šole je bila razširjena obrtna razstava domačih obrtnikov, ki je pokazala res prvovrstne izdelke. Med industrijsko razstavo je bilo posebno zastopano poljedelstvo. Kakor običajno je tudi letos trgovska razstava zavzela vse prostore deške šole. Skupno je sodelovalo na letošnjem MT nad 200 razstavljalcev, podjetnikov in prodajalcev. Od tega je bilo 22 inozem-cev, ki so pa prodajali izključno proizvode, ki jih domači trgovci ne razpečavajo in ki so se sprejemali le v soglasju z Združenjem trgovcev. Uspeh letošnjega tedna je ponovno dokazal veliki gospodarski pomen te že tradicionalne in prepotrebne revije napredka našega žitja in naše delavnosti V SPOMIf’ OLIMPIADI Tik maratonskega vhoda v berlinski o-limpijski stadion so Nemci postavili spominsko ploščo v katero klešejo imena vseh tistih, ki so se izkazali s kakšnim posebnim uspehom na pravkar zaključenih igrah in nam je h v zadoščenje, da brez izjeme vsi do najvišjih merodajnih mest v polni meri izražajo priznanje našim strem ljenjem. Ti uspehi so plod vzajemnega in složnega dela vseh v poštev prih: -i.iočih činiteljev našega gospodarskega, kulturnega in javnega* življenja. vsem potovalnim birojem, agencijam pa-robrodskih linij im zračnega prometa. Posebno važno nalogo je vršil stanovanjski urad MT pri ekspozituri Putnika na kolodvoru, ki je moral velikokrat pomagati iz zadrege, ko . so bili vsi hoteli prenapolnjeni. Znano je, da je že lansko leto dosegla vsota, stroškov, za propagando Din 90.000, kateri znesek gotovo ne bo zaostajal za letošnjimi propagandnimi stroški. Z ozirom na neugodno vreme, ki je letos prvič motilo prireditev MT, je bil obisk še zelo zadovoljiv. Zaostajal je le za malenkost za lanskoletnim obiskom (70.000), pri čemur pa je treba upoštevati obisk udeležencev gasilskega kongresa, ki jim je uprava glede vstopnine šla kar največ na roko. Od zunanjih obiskovalcev so pokazali največ zanimanja za letošnji MT poleg obiskovalcev vse Dravske banovine gostje iz Savske banovine, 7e živtfenja m sveta KetuzaLemi, ki so let V starih knjigah čitamo, da izgubljajo ljudje v tekočem stoletju v poznih letih svoje moči v znatno večji meri nego je bil to slučaj prejšnjega stoletja. V današnji dobi naletimo le redko na krepkega in kljub starosti odpornega starčka, •kakršnih je bilo v prejšnjem stoletju mnogo več. Tako pišejo stare knjige... Misli se, da so ljudje doživljali tako visoko starost samo radi tega, ker so bili ali lovci ali pa kmetje in ker so kot taki živeli na svežem zraku in niso izgubili svoje moči tako hitro, kakor jo iz- gubljajo današnje generacije, ki so se dalje iz Beograda, Banata, Bosne in Sr- J odrekle skromnemu načinu življenja, bije, kar dokazuje, da je naša prireditev j V Rusiji je doživel neki človek stacost-že po vsej državi popularna. Od številnih j no dobo 200 let. Takoj za njim sledita tujcev je treba omeniti sosede iz Graza. Ipo vrstnem redu Škot Samit Mungo in S svojim obiskom so počastili MT mnogiMadjar Peter Czarten, ki sta doživela odlični gostje, o čemer smo že poročali, j 185 let. Anglež John Surington je umrl Omeniti je tudi korporativni obisk čla- < v 160. letu svoje starosti, zapustivši več doživeli preko sto Nemec Georg Wunder je doživel 136 let, Šved Gurden Douglas pa 120 let. Pri tem moramo omeniti tudi našega današnjega Metuzalema Turka Zoro-ago, ki je umrl pred nedavnim časom in za katerega se še danes trdi, da je bil nič manj kakor 160 let star. Edina žena, ki bi jo lahko po starostni dobi sporedih z imenovanimi možmi, je bila Rusinja Marija William, ki je umna v svojem 115. letu starosti. V vsem življenju ni poznala druge hrane kakor kruh in čaj. Ko je bila 100 let stara, je izgubila šele svoj prvi zob, ki pa ga je takoj nadomestil na novo zrasli, še močnejši zob, tako da je ob času njene smrti imela še vse zobe. nov Rotary kluba iz Graza, Letošnji program MT je obsegal rekordno število razstav. Bilo je 23 gospodarskih in kulturnih/ razstav, od katerih so zbudile največjo pozornost publike: gasilska razstava, razstava odbora za obrambo mesta od plinskega napada, otrok, izmed katerih jc bil najstarejši star 103 leta, a najmlajši 9 let. Anglež Thomas Sanemeds je doživel 155 let, a Thomas Barre 152 let. Danec Draakenborg je opravljal do svojega 130. leta vse hišne posle. Preživel je 9 kraljev in umrl v 146. letu svoje starosti. TARZAN-ČLOVEK-OPICA V GOZDOVIH PRI RIGI. V neposredni bližini Rige se razprostirajo širni gozdovi, v katerih sta pred nedavnim časom našla dva gozdarja človeka, ki je bil popolnoma sličen opici... Bil je po vsem telesu poraščen z dlako in je skakal z enega drevesa na drugo, izogibajoč se ljudi. Gozdarji, ki so ga prvikrat zagledali, si niso bili na jasnem, s kakšnim stvorom imajo opravila. Eden izmed njiju pa se je vendar odločil in na to »opico« streljal. Ta nepoznani stvor »človek-opica« se je zadet po krogli prevrnil z drevesa na tla. Ker je pa bil le lažje ranjen na nogi, so ga prenesli v bolnišnioo, kjer so ugotovili, da gre v tem slučaju za podivjanega Človeka, ki se je skozi celo virsto let hranil izključno samo s sirovim sadjem, raznimi zelišči, pa tudi s sirovim mesom, če ga je le dobil. Kdo se • skriva za tem stvorom, se dosedaj še ni moglo dognati, misli se pa, da ne more biti nihče drugi nego drvar Gerbert Alenkintis, ki je izginil že pred sedmimi leti in ni bilo ves čas nobenega sledu več o njem. Mogoče je, da je tega drvarja zapustil razum, da se je izgubil v tamkajšnjih gozdovih in postal pravi »Tarzan«. Iz nemirne Šp«nje: L e vo: Begunci iz province Guipuzcoa zapuščajo svoje domove. veljnik severnih uporniških čet v Pampeluni. Na nekem križišču v Sloveniji ustavi neki avtomobilist mimo idočega kmeta, ter ga pokli&2: He Anton, katera cesta pelje v Kranj? Kmet ga pogleda in vpraša: Kako pa vi veste, da mi je ime Anton. Tako slučajno sem zadel, odvrne avtomobilist. Potem pa uganite slučajno že katera cesta pelje v Kranj! MmMkmske in jMiske Mouite EiSttK.asani Bratje in sestre! O olimpiadi v Berlinu bo predaval brat Štukelj! Pridite vsi v ponedeljek, dne 31. t. m. ob 20. uri v Narodni dom. Odlični gostje. Danes v četrtek, so na svojem potovanju po naši državi in Srednji Evropi prispeli v Maribor odlični gostje in obedovali pri »Orlu«. V skupini častnih, odličnih gostov tujcev so bili generalni guverner francoske Indo-kine Baudoin, S. A. R. princ Sisowath iz Kambodže, nadomestni upravitelj republike Prevoste, podprefekt Picot, dr. De Lara, policijski komisar iz Nice' Hen-net s soprogo in podpredsednik francoskega avtomobilskega kluba Bonne-ville so soprogo. Kaj bodo obravnavali mestni očetje. Na prihodnji seji mestnega sveta dne 3. septembra bodo med drugim obravnavali regulacijo Kopališke ulice v zvezi s preureditvijo Tattenbachove ulice, kanalizacijo Kacijanerjeve ulice, oddajo prostorov v Delavskem azilu, spremembo pravilnika mestne oskrbnišnice, sprejem 15 Prosilcev v Članstvo mestne občine ter 15 nrošenj za razne koncesije. Iz železniške službe. K strojnem oddelku železniških delavnic v Kraljevu je premeščen od tukajšnjih železniških delavnic inž. Miodrag Stojadinovič. ske plovidbe se vozite z velesejmsko legitimacijo in karto nižjega razreda v višjem razredu v Ljubljano od 20. avg. do 10. septembra, vrnete se pa lahko od 3. do 20. septembra 1936, pri Dubrova-čki parobrodski plovidbi pa velja enak popust za prihod v Ljubljano od 20. avg. do 13. sept., za vrnitev pa od 1. do 20., septembra. Društvo »Jadran« priredi danes v četrtek ob 20.30 v mestnem parku koncert SoSuks&e vtsfo Olimpijada v Berlinu — v Mariboru! Mnogim, katerim ni bilo dano, da prisostvujejo velikim olimpijskim tekmam v Berlinu, bo naš edini zmagovalec g. L. Štukelj prikazal v interesantnem predavanju zanimivosti Berlina, olimpijade, po samezne laze borb in življene naših ju-gcslovenskih udeležencev v olimpijski yasi. Posebno zanimivo bo predavanje o Od 1. do 13. septembra umetnih in narodnih pesmi. Sodeluje priljubljeni baritonist g. Anton Faganeli. Dirigira g. U. Virabec. Vstopnina Din 1.-. »Jadran« vrši v našem obmejnem življe- Na narodnih šolah v dravski banovini Grajskem trgu, iz avtomobila Egipčana sc prične šolsko leto z naknadnim vpi- i Edmunda Levyja iz Kaira, ki je na noto-sovanjem učencev in učenk v torek, dne j vanJu iz Kaira preko Dunaja v Pariz, 1. septembra; v sredo dne 2. septembra j z*msJsp suknjo ter nahrbtnik, v katerem je šolska sveta maša in v četrtek, dne 60 bili štirje pari čevljev. Na policiji je 1 3. septembra začetek rednega pouka. V Ber(,el priznal tatvino in tudi povedal, | soboto, dne 5. septembra se praznuje po ' kJe ima Predmete skrite, ki so jih nato, vseh narodnih šolah rojstni dan Njego- zopet izr°č‘l» Egipčanu, ki je bil prijetno uspehih naših Sokolov, ki so edini nadvse častno zastopali našo državo. Predavanje se vrši v ponedeljek, dne 31. tm. ti ju pomembno poslanstvo, ko seznanja j ur* v Narodnem domu. naše obmejno ljudstvo raznih krajev z lepotami naše umetne in narodne p-esmi. Navedeno agilno društvo zasluži, da se Mariborčani v čim večjem številu udeležijo nocojšnjega koncerta. 36. redni občni zbor Društva jugoslo-venskih akademikov v Mariboru bo v četrtek dne 3. septembra ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma, z običajnim dnevnim redom. »Wunderdoktor« ne bo več ordiniral v , Mariboru. Mariborska policija je danes zjutraj, kmalu po polnoči aretirala zna-1 nega »Wunderdoktorja«, 63Ietnega Fr. Berdela, doma iz okolice Ptuja. Berdel je bil namreč osumljen, da je sinoči okoli 11. ure ukradel izpred hotela »Orel« na 50% popust na železnici, parobrodih, aviionih. Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2'—. Vsedržavna razstava „ZA NAS LES*. Živalski vrt. Divjad v parku. VELHA VRTNARSKA RAZSTAVA. Industrija, obrt, trgovina. Domače preproge. Perutnina, kunci, golobi. Ribe itd. Tekmovanje harmonikarjev 13. septembra. KRASNO ZABAVIŠČE. Velikomestni variete popoldne in zvečer. vega Veličanstva kralja Petra II. in to / zahvalno službo božjo in s primerno pro slavo v šolskih prostorih. Po končani proslavi se pustijo učenci domov, ker je ta dan pouka prost. Mariborska carinska skladišča se bodo presenečen, da je ukradene predmete tako hitro dobil nazaj. Ker je bil Berdel radi sličnih dejanj že večkrat predkazno- j van, so ga izročili v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča, kjer se bo moral za svojo najnovejšo tatvino zagovarjati, na- popravila in je v to svrho že odobren ito bo pas za vcdno ,zsnan ,z Maribora-kredit v znesku nad 120.000 dinarjev. Z Aretac,*a nevarne tatice. Mariborski adapcijskimi deli bodo pričeli prhodnji i pollci3i se je Posrečilo, da >3 aretirala 56 ioduje tdefieume vesti iUdkf je sd ftmil HMem sta mtndt PARIZ, 27. avgusta. Francoski časopisi se zelo zanimajo za obisk regenta Horthyja pri Hitlerju. Levičarska »Ere Nouvellc« je mnenja, da bo treba posvečati nemško-madjarskim odnošajem večjo pozornost. »Matin« poroča, da je Horthy informiral Hitlerja glede predstoječe uvedbe splošne vojaške dolžnosti na Madjarskem in pri tem zaprosil za podporo Nemčije za slučaj morebitnega odpora Male antante. left&ve m tetah aa Šftama PARIZ. 27. avgusta. Kakor se doznava iz Hendaya, so se razvile okoli Iruna in San Sebastiana srdite borbe v zvezi z novo vstaško ofenzivo. V vstaški vojski sodeluje tudi nekaj bataljonov Marokancev. Letala so pomnožila svojo aktivnost. Na Irun je bojda padlo 200 granat. Vest o padcu San Sebastiana nikakor še ni potrjena. Francoska ljudska stranka je imela včeraj v stadionu Bufallo veliko manifestacijsko skupščino pod geslom »Topove in letala za Španijo«. Navzočih je bilo okoli 100.000 ljudi. Tajnik komunistične *tranke Thorez je ostro napadel Nemčijo. 18. sefdmfoa nasedanje DH ŽENEVA, 27. avgusta. DNB poroča: Tajništvo Društva narodov je objavilo včeraj dnevni red zasedanja, ki prične 18. septembra. Med važnejšimi točkami dnevnega reda je vprašanje locarnske pogodbe in reforme Društva narodov. mesec. Za preureditev ptujske lavne bolnišnice je odobren kredit v znesku okrog 200.000 dinarjev. Jadranska straža sporoča, da se iz Bakra vrne kolonija v soboto dne 29. t. m. ob P.2.13. Prosimo roditelje ki imajo o-troke na letovanju v Domu Jadranske straže, da jih počakajo tedaj na postaji in sprejmejo od vodje kolonije. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved napoveduje za danes pretežno vedro in hladno vreme, morda pa bodo tudi vetrovi. Nočno lekarniško službo imata ta teden Kdnigova in Albaneževa lekarna. Jadralno letalski dan v Rušah. Prejeli smo; Z ozirom na poročilo, priobčeno v Vašem cenj. listu z dne 19. tm. Vas pro- letno Ljudmilo Starkovo iz Apač, ko je hotela na Glavnem trgu prodati neki kme tiči uro budilko. Pri njej so našlr še tri ure budilke ter neko žensko obleko, ženske visoke čevlje ter nekaj drugih manjših predmetov, ki jih je včeraj ukradla Mariji Tomažičevi iz Mlinske ulice. Ker ne vedo, kje so bile uire budilke ukradene naj se zglasijo oškodovanci pri pred-stojništvu mestne policije. Aretirana Ljud mila Starkova je radi tatvin nič manj ka kor 32 krat predkaznovana. Oddali so jo zopet v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Po prekrokani noči hud maček. Neki živinjski trgovec J. S. je prodal v torek na mariborskem živinjskem sejmu 4 kra ve. Z zneskom 8500 Din se je nato zabaval v razmh gostilnah in je zaključil svo simo, da priobčite sledeči popravek: Nad|jo zabavo v neki gostilni na Teznu, kjer vse uspeli jadralno letalski dan v Rušah so organizirali ruški fantje, ter so v ta namen naprosili svojega rojaka g. Frančka Tisovca, da jim razkaže ta jadralni šport. G. Tisovec živi stalno v Grazu ter ie član tamkajšnje Jadralne grupe ter je kot klubov zastopnik razstavil letalo na Mariborskem tednu. K lepemu uspehu tega dne so največ pripomogli g. Joško Bobmik. vulgo Čander, g. Ivan Kac, mesar v Rušah, kakor tudi ruški fantje, ki se pripravljajo na ustanovitev lastnega odseka.« Važno za posetnlke Jesenskega ljub-liankega velesejma. Če si pri postajni blagajni kupite celo vozno karto in si za ceno Din 2 nabavite še rumeno železniško izkaznico, ki jo nato pustite na ve-'esejmu potrditi, se z isto karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 13. septembra vključno. a za povratek od 1. do 18. ^ept. 1936 vključno. V Ljubljani se boste lahko vozili 7, električno železnico, ker bo-s*e na podlagi velesejmske legitimacije 'rneli znižano voznino. Z velesejmsko legitimacijo velja 50°/o popust tudi na progah Aeroputa, dokler traja velesejem, ^ Prevoz ročne prtljage do 15 kg je v letalih brezplačen. Na parobrodih Jadran- se mu je pridružila lahkoživka Neža. Ko se je prebudil, ni imel pri sebi niti ficka. Nežiko in še dva druga so aretirali. Srake. V stanovanje gostilničarja Julija Vernika na Tržaški cesti se je vtihotapila neka mlajša ženska, ki je ukradla iz omare denarnico, v kateri je bilo o-koli 70 dinarjev. Vrtnarju Josipu Prašlu, stanujočemu na Koroški cesti 63, pa je zmanjkala srebrna žepna ura in verižica v vrednosti 600 dinarjev. V Strihovi pa so neznani storilci vlomili v stanovanje posestnika Petra Mioviča ter odnesli 600 dinarjev gotovine. Velika vlomna tatvina se je izvršila danes ponoči v Št. liju. Doslej še neznani storilci so vlomili v trgovino Ivana Šefa ter odnesli raznega manufakturne-ga blaga, precej prekajenega mesa in druge predmete v vrednosti nad 10.000 dinarjev. Vlomilci so prišli v notranjost poslovnih prostorov na ta način, da so najpreje razbili železni drog, nato pa s ponarejenim ključem odprli glavna vrata. Po izvršeni tatvini so vlomilci izginili v Avstrijo. Na kraj vloma se je danes dopoldne podal daktiloskop mariborske mestne policije. Kopica sena je zgorela posestnici Mariji Kranerjev! v Ceršaku ob severni državni meji. Škoda znaša nad 2000 Din. Prometna nezgoda na Kralja Petra trgu. Včeraj popoldne je na Kralja Petra trgu neki kolesar zavozil v 52 letno Marijo ZehtI, ki je pri padcu zadobila občutne poškodbe na desni roki. Beg iz bolnišnice. Iz tukajšnje splošne bolnišnice je pobegnila 18 letna Marija Fermevčeva. ki se je zdravila na medicinskem oddelku. Ker je pri begu vzela s seboj tudi bolniški plašč, jo sedaj iščejo varnostni organi. Kuhar se šali: Če kuham slabo, ne morem jesti, kuham dobro pa nič ne ostane... če Dober šofer (v največji brzini nad prepadom); Za Boga, volan se mi je odtrgal! Potnik: Ne brigaj se zato, kupim ti novega. * »Hitro, hitro žena, pojdi v hotel in pripravi vso prtljago. Jutri odpotujeva.« »Ali se pregledal vozni red?« »Ne, tega ne, pač pa denarnico...« DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Pri žrebanju V. razreda, 32. kola, dne 26. avgusta so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 100.000: 80810 Din 60.000: 89170 Din 20.000: 52387 Din 10.000: 2898 18333 39316 66649 67967 74769 87127 Din 8000: 5481 38111 43590 56590 70294 72859 86481 Din 6000 : 512 1706 7213 14344 35926 44513 47882 56409 57898 60199 62040 630<)9 63569 84530 Din 5000: 10880 11057 17988 30150 33567 42788 49682 54836 62138 63422 87142 89005 89552 90996 90999 95681 Din 3000: 3303 25822 28642 34225 52230 63277 64719 69550 701,95 81480 85369 88359 93220 96345 Din 2000: 215 5130 5329 6218 :i799 15413 17921 38793 44827 54679 93839 99671 99774. Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor. Gosposka 25. Razno GRAFOLOG. HIROSOF N. Sadluckl v Mariboru. Hotel »Zamorec«, ostane še do 31. avgusta. Od 1. do 6. septembra GuštanL Prevalje, potem Zagreb. 4180 Diiak SPREJMEM DIJAKINJO na hrano in vso oskrbo, gla-sovir na razpolago, istotam se odda prazna soba učiteljici ali uradnici. Naslov v upravi. 4210 Službo dobi FRIZERKO. perfektno v železni, trajni in vodni ondulaciji išče za takoj ali po dogovoru, salon Jura-tič, Maribor. Glavni trg 1. 4206 UČENCA. dobrih staršev, zdravega z najmanj 2 izdelanima razredoma srednje šole sprejmem v uk v specerijsko trgovino Albin Novak. Glavni trg i8, Maribor._________________4205 MARLJIVO DEKLE sprejme cvetličarn^ Weiler, Gosposka 26. 4204 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam s 1. septembrom. Tat-tenbachova 20-1. 4199 OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Betnavska 73. 4212 SOBA. lepo opremljena, velika, zračna. se odda. 300 Din. mesečno. Uporaba kopalnice. — Špindler, Strossmajerjeva ul. 28-11, 9. stan. 4211 MALO OPREMLJENO SOBICO oddam. Koseskega ul. 35. 4203 Proti neresničnim govoricam je še vedno otvorjen. Točijo se vedno boljša v i a a po nizkih cenah. lep nedeljski izlet Zveza: avtobus Sv. Martin Sfrati rA. Mariborski »Ve čarni k« Jutra V Mariboru, dne 27. VIII. 1936. dogodki fte svetu facaote u* V deželi racijotializacije in industrializacije, v Združenih državah severne Amerike, so odkrili tajno društvo »črna legija« izrastek zloglasnega Klu-Klux-Klana. To je bilo zadnje zavetišče največjega srednjeveškega romantizma. Policijska preiskava se je spremenila v pravi škandal, ki bo po obsegu res ameriški. Policija je trdno odločena postopati brezobzirno v nadi, da se ji bo posrečilo pojasniti mnogo zločinov in sumljivih samomorov, ki jih je morala zaradi pomanjkanja dokazov in točnejših podrobnosti uvrstiti 'med nepojasnjene kriminalne dogodke. Preiskavo vodi energično prokurator iz Detroita Duncan Mac Crea. Na njegovo odredbo so bili mnogi člani »črne y ktuijevstvu laka Šahovska olimpiada v Monakovem se je včeraj nadaljevala, in sicer se je odigralo 13. kolo. Stanje je sedaj naslednje. Poljska 71.5, Nemčija 69, Jugoslavija 67.5, Madžarska 66,5. Le tonska 65, Avstrija 63, Češkoslovaška 61.5, Danska 60 Estonska 54, Švedska 52, Litva 47.5. Holandska 42, finska 41.5, Romunija 40.5, Brazilija 39.5, Norveška 38.5, Italija 37.5, Švica 37, Islandija 36, Francija 25.5, Bol garska 22.5. Šahovski veleturnir v Nottinghamu je v 13. kolu prinesel naslednje rezultate: Partije Aljehin-Bogoljubov, Capablanca-Alexander in Reshevsky-Thomas so bile prekinjene. Lasker je porazil Euweja, Botvinik Vidmarja, Partiji Flohr-Fine in Tylor-Winter sta se se končali remis. Stanje po 13.* kolu: Botvinik 9. Euwe 8 (1), Fine in Reshevsky 7 in pol (l), Capablanca 7 (2), Flohr 7, Aljehin 6 in pol (2), Lasker 6 in pol, Vidmar 5 in pol (l), Bogoljubov 5 (l), Tartakover 5, Tylor 4, Thomas 2 in pol (l), Alexander 2 (2), Winter 2 točki. fespadtushe k&ežke Obiranje hmelja se je tudi včeraj nemoteno nadaljevalo in bo predvidoma do konca tedna končano. Sklenili so se že nekateri večji zaključki. Ptujski svinjski sejem. Svinjski sejem v Ptuju, ki se je vršil v sredo 26. trn., je bil srednje založen in tudi kupčija je biia srednja. Prignali so* 120 velikih svinj in 121 prascev, skupaj 241 ščetinarjev. Od teh so prodali 76 komadov. Cene svinjam so ostale na isti višini, kakor so bile pri zadnjem sejmu in sicer so bile naslednje: prolenki 5.50—6 Din, mastne svinje 6.50—7 Din, plemene 5—5.50 Din za kg žive teže; mrtve teže 8—8.50 Din. Prasce stare 6 do 12 tednov so prodajali po kakovosti in po starosti od 55 do 135 Din komad. Nemci žele zklatj v Jugoslaviji tovarne avtomobilov. Skupina uglednih nemških emet&ke legije« aretirani in ko so jih zaslišali, so povedali nekaj podrobnosti o delovanju te tajne organizacije, o njenih članih, ciljih in zločinih. Prosili so pa sodišče, naj jih obdrži v preiskovalnem zaporu, češ da se boje strašne osvetc izdane legije. Za »črno legijo« so vedele oblasti že dolgo, niso ji pa mogle priti do živega. Šele umor Harlesa Pooleja, čigar truplo so našli v jarku ob cesti, je prinesel nepričakovano in povsem slučajno priliko zasačiti zločine. Poola so pripeljali na polje z avtomobilom in ponoči ga je v svitu bakelj ustrelilo 12 mož, ki so imeli glave zakrite s črnimi kapucami. Zaviti so bili v črne dolge plašče, pokrite z belimi mrtvaškimi glavami s prekrižanimi kostmi, kakor je bila to navada pri podjetnikov se je začela pogajati z našo vlado in to v namenu, da se čimprej postavi velika tovarna avtomobilov in to z nemškim kapitalom. Ta tovarna bo instalirana na ta način, da bo lahko izdelovala tudi tanke. Naša vlada bi morala prevzeti obvezo za nabavo avtomobilov v letnem iznosu od 10 milijonov dinarjev in to za določeno vrsto let. Neka druga skupina nemških gospodarstvenikov pa je v razgovorili z našo vlado za vposta-vitev tovarne za barve, od katerih izdelkov bi potem oskrbovala ves Balkan. Suattua Službene objave Okrožnega odbora LNPa v Mariboru. Za nedeljo, dne 23. 8. t. 1. prijavljena tekma SK Mura : Grad-janski SK. Čakovec v Murski Soboti je preložena na 30. 8. 1936. Tekma I. moštev prične ob pol 17. uri. Službujoči odbornik g. Peterka. V Dolnji Lendavi bo istega dne prijateljska tekma SK Lendava :SK Koprivnica, (Koprivnica). Za tekmo, ki prične ob 16. uri je določen za službujočega odbornika g. Mirko Milho-fer. Vsi gg. službujoči odborniki se pozivajo, da pošiljajo poročila o tekmah redno in pravočasno na naslov odbora. — Tajnik. Jtutuikaue kanite Ponovno opozarjamo na Putnikove izlete, ki jih priredi in sicer: 3. in 4. sept. v Maria Zeli, 5.—20. 9. tradicionalni izlet v Omišalj na otoku Krk ter 6.—10. sept. na dunajski velesejem z vlakom in z avto karom od 6. do 8. in 9. do II. septembra. Od 30. avgusta do 2. septembra pa vožnja na GroBglockner - Edehveisspitze -Salzburg. Vse nadalnje informacije dobite pri Putniku v Mariboru tel. 21-22 in Putnik v Celju tel. 119. Putnikov avtobusni izlet na GroBglock ner. Snoči so se v odličnem razpoloženju vrnili v Maribor udeleženci drugega Putnik-ovega kompenzacijskega izleta na GroBglockner, Salzburg in Salzkamer ie" članih Ku-Klux-Klana. Poole je bil namreč v »črni legiji« obtožen, da je pretepal svojo ženo. Cilj in naloga »Črne legije« je bila boj proti nemoralnosti in vsemu, ki se upira ameriškemu duhu. Po doslej neznani logiki je prišla legija do definicije svojega delovanja istočasno kot protikatoliškega, protižidovskega, p rotiboljše viškega in protizamorskega. Policija je dognala, da je prišlo nad 50 ljudi navzkriž s predpisi te tajne organizacije in vsi so plačali to s smrtjo. »Črna legija« šteje nad 135.000 članov in med njimi je mnogo uglednih politikov. Največ članov je pa imela med srednjimi sloji, zlasti med delavstvom in ti so ji bili tudi najbolj zvesti. gut. Vsi brez izjeme so bili z izletom nad vse zadovoljni in navdušeni nad lepotami, ki jih je nudil ta izlet. Tretji in to letošnji zadnji Putnik-ov izlet na GroBglockner se vrši od 30. avgusta do 2. septembra. Cena Din 380. Potuje se s .skupnim potnim listom. Takojšnje prijave pri Putniku, Maribor, tel. 21-22, 21-29. Stupice Mame Vpisovanje na ptujski gimnaziji za šol. leto 1936-37 se vrši dne 1. septembra za I. razred 2. septembra, za II. in III. dne 3. septembra, za IV. in V. dne 4. sept. za VI., VII. in VIII. razred. Vpisovanje dijakov vseh razredov, ki pridejo na pt-uj sko gimnazijo s tujih zavodov, bo dne 5. septembra. Natančnejša obvestila in pojasnila se najdejo na gimnazijski razglasni deski. Neverjetna krutost napram nežni divjačini. V nekem vinogradu v Krčevinah pri Vurbergu je žela viničarka A. G. travo oziroma je čistila vinograd od plevela. Nenadoma pa se pojavita pred začudeno viničarko dve mladi, še komaj mesec stari srni, in se začneta tamkaj pasti. Ker so kakor znano, mlade srne krotke in se ne bojijo Človeka, sta se živalci približali naveden iženski, ki pa ni imela do ubogih živalic toliko obzira, da bi ju prepustila svoji usodi, temveč je obe srnici prijela in ju zadavila. Orožniki, so kruto žensko naznanili sodišču. Havice g Hunskega fu/ija ' Osebne zadeve. Za ,upravnika pošte v Križevcih- je imenovan g. Drolc Ciril iz Murske Sobote. S tem je rešeno vprašanje osebja te pošte. — S Kapele je premeščena učiteljica Kemperle Ljudmila k Sv. Juriju v Prekmurje. Z njo odhaja iz našega sreza odlična sokolska delavka; na njeno mesto je imenovana učiteljica Pišec Ana od-Sv. Jurija v Prekmurju. Poslanec Lukačič med volilci svojega sreza. Poslanec Lukačič je imel v preteklem tednu lepo uspele sestanke INS v Štrigovi, Cezanjevcih, Sv. Juriju ob Ščavnici in v Ljutomeru okolici. Na vseh sejah je podal politično poročilo, razvil gospodarski program, ki je bil svojčas sprejet na seji sreske JNS v Mariboru ter govoril o ukrepih, ki bi bili potrebni za omiljenje gospodarske krize. Zborovalci so z odobravanjem vzeli na znanje poročilo svojega poslanca, ki jih je v tem letu obiskal že drugič, ter vzklikali predsedniku JNS Petru Živkoviču. Jesenske konjske dirke. Velike jesenske konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru se bodo vršile 6. in 8. septembra. Zopet požar. V Gajševcih je zgorel na Ščavnici se nahajajoči mlin, last g. Štu-heca Matije iz Lugarovcev; kako je nastal požar, še danes ni znano. Lastnik trpi veliko škodo. Sm^e vesti Reje dirkalnih konjev država ne bo več podpirala. Radi dolgoletne reje v smeri čim večje dirkalne kapacitete, se je pri nas, zlasti v Slovenskih goricah in Prekmurju, gojil poseben konj, takozva-ni ameriški dirkač, ki pa je dobil tako telesno konstrukcijo, ki je nekoristna za rabo pri poljskem delu. Zato ni umestno mešanje te krvi z domačo konjerejo, kjer ie naloga konja, da ekonomično opravlja kmetsko delo. Za gospodarsko slabe ; kmetovalce tudi ni primerno gojiti šport ; nih konj, ker to mnogo stanc in odvra- : ča kmetovalca od njegovega pravega i poklica. Spričo tega nima baje reja ameriških dirkačev za domačo konjerejo ni-kakega pomena in je radi tega ministrstvo za kmetijstvo poslalo banski upravi v Ljubljani dopis, v smislu katerega se ne smejo za rejo teh konjev več izdajati javna sredstva. KEDAJ JE ZAGRMEL PRVI TOPOVSKI STREL. Če so podatki liburškega pisatelja Iute-rianusa pravilni, je zagrmel v Evropi prvi topovski strel pred 600 leti. V Aziji se je to zgodilo mnogo prej. Kitajski zgodovinarji pripovedujejo, da so bili topovi v rabi že pred vojno Kitajcev s Tatari, seveda povsem primitivni. luterianus piše, da so leta 1336, ko je divjala med Benetkami in Genovo krvava vojna, Nemci ponudili Benečanom dva majhna železna topova -na smodnik in krogle. Topova sta se zelo dobro obnesla in povzročila med sovražnimi četami paniko. Prve topove, ki so jih rabili na bojišču med vojno Florentincev z rodom Medici, je pripeljal v Italijo Bartolomej Ca-glioni. Ko je topovska krogla ranila fe-rarskega kneza na nogi, je obdolžil Ca- j glionia čarovništva. Med obleganjem Ca- | rigrada leta 1419 je sam sultan Mohamed \ nameril topove na mesto in tudi sam j izstrelil več 150 kg težkih krogel, dočiin j so obleganci odgovarjali s polovico laž- \ jimi kroglami. Leta 1455 so oblegali Ar*- j gleži Mons in topovi so porušili mestno zidovje. Karel VIII, se je moral istega J leta zahvaliti samo svojemu topništvu, j da je zasedel neapolsko kraljestvo* Po- | zneje se je topništvo hitro razvijalo in j zdaj ne more biti brez tega težkega -3 orožja nobena moderna vojska. Žrtev zveste Zgodovinski roman 48 »Ne?« — skoči k zrcalu in se pozorno A. K.: Teresitta ine razume čudnih besed svoje gospodarice, kljub temu pa zajoka. »Zakaj jočeš? Ali mogoče jaz jočem, ali nemara jaz tožim? Na zemlji je moja sreča prazen san, tam pa, v nebesih, v raju, z njim Bog je usmiljen, srečna bom.« V tem potrka nekdo na vrata, bil je pošteni major. »Samo trenutek,« — reče dekle proseče, — »za minuto bom tam.« Major odide. »Teresitta, z Bogom, ne pozabi me, na vsem svetu sl ti edina, ki me ljubiš.« Padeta si v naročje in zajokata. »Dosti, dosti,« — šepne dekle, hitro o-tare solze in skoči k vratom. pogleda, — »ne vidim.« Sobarica ihte pristopi k mizici; sredi neštetih vrvic in ženskih drobnarij leži na njej cvetlični venček iz briljantov, deviški venec, v njen* pa je nekoliko sve žih oranžnih in mirtinih vejic. »To vam moram dati v lase, gospodična.« »V moje lase Teresitta?« — vzdrhti, zastoka. »Norčuješ se iz mene,« — vrže venček na tla in ga pohodi z drobnimi nežicami. »Ali naj ga nosim, da njega goljufani, preslepim pred Bogom in pred ljudmi? To bi bil zločin. Ne, nikdar!« Odhiti iz sobe. Svatba je bila svečana, kakor nobena druga v tistem času na Španskem. Ne- vesta je bila tako lepa, da je vsa mladina v navdušenem občudovanju govorila; »To je angel. Kako je ta general srečen!« Spoštovane matrone pa kljub temu godrnjajo: »Kaj pa je to, v laseh ji ne vidim deviškega venca; to je menda francoska moda. Strašno, grešno!« Pri oltarju me priteče grofici niti ena solza iz očesa, iz njih sije na videz le radost in sreča. Matrone zopet zašepečajo: »Kako je srečna, kako se veseli, da dobi za moža francoskega generala! — Vsaj /radi ljudstva bi morala skrivati svojo radost.« Če je bila sijajna ta svatba, je bil prav tako sijajen tudi večerni ples. Kralj Jožef ga je res osrečil s svojo navzočnostjo. Za to je imel dva razloga: najprej si je ho/tel pridobiti hrabrega generala, poleg tega pa doseči naklonjenost velikašev, ki so bili v bližnjem ali daljnem sorodstvu i z grofico di Mendoza. I Nekaj minut pred polnočjo izgine don- na Frančiška iz plesne dvorane, spremi pa jo grofica d’ Ossuna, njena sestrična, ki ji je pri današnji svečanosti nadomeščala mater. Ta in oni, ta in ona opazi čudno spremembo na grofičinem obrazu, njeno drhteče telo, meki nerazumljivi strah in bol, vendar pa smatrajo in opravičijo to kot deviško čednost in sramežljivost mlade ženske — saj se za njo tako tudi spodobi. »Tako mi moje duše, srečni ste, zelo srečni, dragi general,« reče neki komornik, nekoč komornik kralja Karla IV., potem komornik kralja Jožefa, eden tistih ljudi, ki obračajo plašč po vetru. »Srečni ste, do/bili ste za ženo angela z zlatimi perotmi, predvsem pa pravi biser nedolžnosti.« Tudi mladina si slične in še smelejše opazke šepeče med seboj. (Dalje sledi.) Tiska Mariborska tiskarna d.