Nauk Iz nadloge Meseca septembra preteklega leta so bile z uredbo kraljevske vlade znižane plače vseh državnih uslužbencev. O tem je bilo mnogo govora in tudi javnost si je ustvarila o tej uredbi 'povsem točno sodbo. Dasiravno jih je zelo težko pogodila, je imela ta uredba vendar le zelo povoljno posledico: Ona je odprla oči vsem državnim uslužbencem in spregkdali so, kako zelo je zanje potrebno, da so združeni. Dasiravno člen 76. uradniškega zakona prepoveduje »vsako sporazumno akcijo raznih udruženj« brez predhodnega odobrenja pristojnega ministra, — lakota, ki nažene volka iz gozda, je nagnala ljudi, da se združijo kot eden človek in da složno stopijo v obrambo svojih življenjskih interesov. To stališče, — ostro v svojem bistvu, umerjeno po formi, a podčrtano z utemeljenimi razlogi, — je napravilo globok vtis, tako na javnost, kakor tudi na kraljevsko vlado. TerAu stališču, ki se ni dozdevalo dovolj energično samo nestrpnežem in onim, ki so toliko ostrejši z jezikom, kolikor so mlačnejši pri delu, se imamo brez dvoma zahvaliti, da je tako hitro prišlo do gotovih korektur v omenjeni uredbi. To stališče je bilo morda posredno tudi razlog, da se je prenehalo misliti na nova znižanja, o katerih se je uporno šepetalo nekaj mesecev. Složen nastop državnih uslužbencev jim je dvignil v javnosti ugled tudi v drugi smeri. Ljudstvo je pri nas kaj rado gledalo v državnih uslužbencih samo najete delavce, ki hočejo od države, svojega delodajalca, iztisniti čim večji zaslužek, ne računajoč z ničemer drugim. Neki zelo znan politik s piretenzijami državnika visokega stila se ni sramoval, na nekem zboru obtožiti državne uradnike, ki da mislijo samo na svoj želodec in se ne brigajo za bedo širokih narodnih slojev. — Ta primer je dobrodošel (vsako zlo ima svojo dobro stran!), da pokaže vsemu svetu, kako napačna so taka mišljenja, v kolikor se tičejo državnih uradnikov. "'\%. ^', ,.„ \- -...^»š&zL *-i " "V>fe %.M\- •;¦!; \ •-)>%: 'Vkv;7;^ "k- ¦ «•"¦'¦->• -\'A ¦ i " -' n v-".;f '.'*¦:¦ ¦';•*!* & '*. %V'-p -.-, 4i ? • d;. t ~ vs:^< -t^- tt^rr*>. \S - .» - -,-iv. • .tr.v '2? -^: %^-s ¦ " ••'>'- j . t • d ~z :«Ł } :•«{? •. T!*)^'^ . ' k.it-*. :> V*», '\* ¦>.i3 ,-'f\.\ ;». **nJ,:3 ;'"3)> V).O'. j /¦ v'''i :'ir>-'fl.. ~& 3r, t\': ..'v- •¦ v;r*i, i-•¦'- - • * 'V. -',r«» rfr: ¦ r /^. &§-* ]5 <!i?-.'SVr*»i Toliko o našem odnošaju napram uradništvu, ki so izven naših vrst in večkrat na žalost proti nam. Ampak iz svo.je velike nadloge moramo tudi zase izvleči poseben nauk. Mi ne moremo biti niti v eni organizaciji zadovoljni sami s seboj. V svojem opredeljevanju je treba iti vedno s sledečega osnovnega stališča: Tvojo pravico spoštujejo samo v toliko, v kolikor jo rnoreS ti vsiliti, odnosno — drugače rečeno — kolikor si sposoben se žrtvovati zanjo. To mora prodireti v zavest vseh državnih uradnikov. In ko se ustvari ta splošna stanovska zavest, tedaj se ne bo mo-# glo dogajati: da bi na stotine in tisoče učiteljev, ali profesorjev, ali poštarjev stalo izven svojih strokovnih organizacij — iz najsebičnejših pobud (da ne plačujejo članarine!), r&čunajoč, da se bodo v vsakem primeru tudi oni okoristili z rezultatom, ki jih dosežejo oni združeni njegpvi tovariši, ki se ne plašijo materialnih žrtev. Kdorkoli tako računa, ni dober človek in ne zasluži pažnje svojih tovarišev; še vcc nego to; on je neposreden sovražnik svojim tovarišem kakor tudi samemu sebi, ker udruženje, ako bi imelo tudi njega v svojih vrstah, bi, ker bi bilo močnejše, prišlo tudi do hitrejših in povoljnejših rezultatov. Zaradi tega je treba take sebičneže po pravilih bojkotirati. Prvi problem je, kakor vidimo, v tem, da s širjenjem stanovske zavesti in obračanjem glave od sebičnežey zberemo v evojih strokovnih udruženjih vse brez razlike. Drugi problem je >prav tako važen. Ko se izvrši zbiranje vseh, je treba nadaljevati, da se ustvari in obdrži visoko enoten duh, enotna volja, da tudi javnost in odgovorni činitelji vidijo pred seboj vedno ves stan složen in pogumen kadarkoli so v vprašanju stai^vski interesi (ne samo materialni!). Trezna atanovska zavest mora onejnogočiti razne puntarje in sejalce nudora, *ki —¦¦ včasib if »trankairstjclh, največkrat pa iz sebičnih razlogov — vnašajo n^slogo in razdor in z brezsmiselnimi prepin paralizirajo vse moči celote. S kakimi besedami naj označimo gospoda, ki je- na nekem stanovskem zborovanju zahteval, da se izglasuje nezaupnico piredsedniku stanovske organizacije zaradi tega, ker je prišel v spor z oblastmi, — a njemu in vsem ljudem je dobro znano, da je prišlo do spora, ker je ta predsednik pravilno in možato branil interese svojega stanu! Treba je delati v tej smeri, da bo razvita stanovska zavest stala borbenejša nego kdajkoli za človfckojn fcli za Ijudmi, ,ki stavijo na kocko sv6f osebni položaj za dobrobit celote. Šele tedaj, ko se v stanovskem pogledu toliko popravimo, da nas na vprašanju stanovske solidarnosti nikdo in nič ne more razdružiti, in niti omajati, šele tedaj bomo mogli s pravico misliti: Sedaj nas bodo spoštovali, kejr smo močni in pripravljeni na borbo. R. Kneževič, preds. Jugpsl. pfof..udruženja.