Po pošti projoman:
za
celo teto naprej 26 K — b pol leta , 13 „ — , Četrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V upravnlitvu projeman: za
celo leto naprej 20 K — b pol leta „ 10 , — , četrt „ , 6 „ — , mesec , 1 , 70,
Za pošiljanje na dom 20 H na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narofinino in inserate •prejema upravništvo v
Katol Tiskarni. Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izviemii
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 85.
V Ljubljani, v ponedeljek 15. aprila 1901.
Letnik XXIX.
Tavčarjev shod.
Včeraj je bil zopet vesel dan za »napredno« Ljubljano, zabaven pa tudi za nas, ker smo imeli priliko opazovati kapitulacijo Ivana Hribarja, tistega Hribarja, ki je na Reki obljuboval, da bode vplival na spremembo sedanje ostudne „Narodove" pisave. Ivan Hribar je včeraj kapituliral pred Tav čarjem in odobril njegovo postopanje Zabaven pa je bil včerajšnji Tavčarjev shod tudi zato, ker je dr. Tavčar vernim svojim ovčicam pravil, da bi lahko takoj napravil tak klub, kakoršnega ima dr. Suateršič, pa ga — ne mara! Zato pa dr. Tavčar noče takega kluba, zato pa bo „samostojno" postopal s svojimi tremi pristaši in se v družbi dveh pravoslavnih Srbov boril za napredek in liberalstvo.
Kakor po navadi zbralo se je na shodu precej trgovskih pomočnikov, pisarjev in dijakov. Resnih mož ni bilo mnogo na shodu, kar jih je pa bilo, igrali so žalostno ulogo, ker se jim je na obrazih poznalo, kako slabe volje da so. Ubogi ljudje, ki nimajo toliko eneržije, da bi se uklonili terorizmu, katerega neumnost je tako jasna kot beli dan! Na včerajšnjem shodu so bili navzoči celo italijanski trgovski učenci, ki so zvedavo povpraševali, kazoč na dr. Tavčarja: „La senta, chi e cjuello colla barba?" Shod je bil omejen na „napredne volivce", vendar nam je mogoče podati o tem zanimivem shodu, ki je zopet razkril kakovost duševnega obzorja „inteligence", podrobno poročilo.
Predsednikom shoda je dr. Tavčar pred lagal Hribarja, kateri je bil tudi per acclamationem soglasno izvoljen. Na to je izpregovoril dr. Tavčar ter podal sledeče poročilo, kateremu smo dodali samo nadpise za poglavja.
„Dobri nameni".
Cenjeni zborovalci! Kakor veste, so poslanci naše narodne stranke se podali na Dunaj z dobrimi naklepi in lojalnimi nameni in Btorili so vse, da bi se ti dobri naklepi in nameni uresničili. A resnica je, dragi zborovalci, da bi sploh Jugoslovani imeli vspešnejši položaj, ako bi edino nastopali.
Mogli ste to lahko sklepati iz mojega govora o priliki moje kandidature, da smo prišli z dobro voljo in želeli ustanoviti celoten jugoslovanski klub. To se nam ni posrečilo, ker nismo mogli pri tej akciji zatajiti vseh načel, katera tvorijo tako rekoč našo stranko, med tem ko Be je na drugi strani zastopalo ravno isto stališče, kot od začetka in se do pičice ni odnehalo.
Ni£ delal
Jaz ne pripadam k tistim, ki vedo mnogo poročati o svojem delovanji (!); jaz ne pripadam k tistim poslancem, ki govore o svojem delovanju (!) zato, da svojim volivcem pesek v oči mečejo. Poslanec, ki pravi, da je plodonosno deloval na Dunaji, je slepil svoje lastne volivce (I). Položaj je bil sploh tak, da vspešnega delovanja ni mogoče navesti nobenega. Jaz se ne morem sklicevati na mnogobrojne stavljene predloge, ki imajo itak le namen, da časniki, listi stranke pišejo: Glejte, to so naši poslanci! To je samo metanje peska v oči, ki nima nikakega pomena (!). Mogoče je, da se bodo našle druge razmere, in takrat bo tudi mogoče vspešneje delovati, kot dosedaj. Kar se je dosedaj edino dalo doseči, dalo se je doseči izven parlamenta, in smem reči in lahko rečem, da sem pri tem storil svojo dolžnost. A tudi zaradi tega ni sklican današnji shod, druge razmere so, ki so mn prisilile sklicati današnji shod.
Tavčarjeva jezica nad »Slovanskim centrom«.
Te razmere so nam znane iz časopisov. Ustanovila sta se namreč na Dunaju dva kluba. Ustanovil se je na eni strani tako-zvani „lepi klub", ki pa bi se najboljše imenoval klub dr. Šusteršiča. Ta mož se je podal na Dunaj, da bi igral lepo in veliko ulogo. On hoče biti načelnik in zaradi tega je razbil jugoslovanski klub. Posrečilo se mu je, ustanoviti si svoj klub, ker mi lahko verjamete, da ni posebna težava, skupaj zgrebsti ostanke (!) v parlamentu. Ti ostanki se skupaj zgrebejo in se pod naslovom lepega kluba v lonec zbašejo.
Tavčarjevo »zatajevanje«.
Na drugi strani se je vsled našega velikega zatajevanja posrečilo ustanoviti hr-
vatsko-slovenski klub, v katerem bo bili združeni narodno-napredni in hrvatski poslanci. Že iz početka je bil položaj glede tega kluba tak, da je moral vsak član vedeti, s kom ima opraviti, to sa pravi: v klubu so bili različni člani iz različnih strank, ki so tvorile ta klub, in vsak je vedel, ko se je klub ustanavljal, pri čem da je. Vstopili smo
v ta klub tudi poslanci narodno - napredne gtranke na Kranjskem in na Goriškem. Ži veli smo tam takoj iz početka v lepi slogi, in nam narodno - naprednim poslancem se mora priznati, da smo pri ustanovitvi tega kluba v resnici pošteno postopali in nismo stavili nikakih pretiranih zahtev; narodni napredni stranki se mora pripoznati, da je pri ustanovitvi jugoslov. kluba zatajila celo ono načelo, ki ga zastopa napram javnosti na Kranjskem.
Načelo »inteligence«.
To načelo je, da ni treba krščanstva vedno in povsod naglašati v obširnem programu, ker se samo ob sebi razume, da so vse (!) stranke v Avstriji krščanske (!) in morajo biti krščanske (!) in ni treba, da bi se moralo krščanstvo sprejeti tudi v program (!).
Tavčarjeva »lojalnost«.
Četudi ga torej nismo sprejeli v tisti obširni (!) obliki, priznati se mora — da so narodno-napredni poslanci s tem, da so se podvrgli temu, da se izreče in postavi v program krščanstvo, jako lojalno postopali in da so se s tem celo v nevarnost postavili, da bi ne dobili očitanja v tem pogledu od svoje strani (!). Mi smo storili vse, kar smo mogli, da bi se postavil hrvatsko - slovenski klub na zdravo podlago in da mu bi bilo zagotovljeno daljše življenje, kakor ga je doživel. »Zarota in rovanje«.
Priznati pa moram, da te lepe razmere od začetka niso dolgo trajale, kajti začelo se je proti nam ruvati (!) in sicer, kakor sedaj vem, vsled slučajne intervencije knezo-skola (!) ljubljanskega, ki se je tajno posvetoval s c. kr. dvornim svetnikom dr. P1 o j e m. Nastala je neka zarota, tako da sva nekega dne v parlamentu s tovarišem
Plantanom zvedela, da Be pripravlja neka Bkrivna klubova seja, h kateri je bil od napredne stranke povabljen samo dr. Fer-jančič (!), a naju dva (!) se je prezrlo. Cula sva, da se namerava Dekak atentat proti nama in da se ta klubova seja ima vršiti samo v ta namen, da bi se sklepalo o tem, kako mene na sramoten (I) način spraviti iz tega kluba. Ruvalo (!) se je sicer neprestano ie poprej, in imeli smo že razne boje zar&di interpelacij. Mi smo že od začetka rekli, da lehko podpiše predloge, ki se stavijo v »Hrvatsko-slovenskemu klubu«, tudi »Slovanski cen-trum«, a zahtevali smo tudi, da se morajo nam predložiti v podpis. Ravno tako smo zahtevali, da se smejo tudi interpelacije »Slovanskega centra« podpisati, toda pod tem pogojem, da se dado tudi v podpis narodno-naprednim poslancem. Proti temu se je pa grešilo že koj s početka. V našem klubu so se stavili predlogi, kateri so se dali v podpis poslancem »Slovanskega centra«, ne pa nam.
Dr. Ploj je stavil celo samostojni predlog, katerega je dal v podpis »Slovanskemu centru«, ne pa nam. Nasprotno pa se ni v Susteršičevem klubu noben predlog dal v podpis od naše stranke, tako, da mi nobenega predloga »Slovanskega centra« nismo podpisali. To je bilo nazadnje le preveč in smo se uprli in dr. Ploj je obljubil, da se bo poboljšal (!). A zgodilo se je pa, da ravno tisti dan ali pa koj drugi dan se je zopet od Hrvatskoslovenskega kluba dal predlog v podpis celemu »Slovanskemu centru, a nam narodnonaprednim poslancem v »Hrvatskoslovenskem klubu« pa ne.
To mora vsak po mojih mislih priznati, da na ta način se do sočlanov v klubu ni smelo postopati, in gotovo je, da ako so imeli slovenski napredni poslanci kaj časti v sebi in spoštovanja do svojih volivcev, da s takim postopanjem niso smeli biti zado-volj ni. Jaz sem bil vsikdar (!) pripravljen izstopiti (!), in ako imam le kaj takta v sebi in ako pridem v hišo, v kateri me ne marajo, ne bom čakal, da bi me vrgli ob tla. Dr. Ploj (Nolli: To je bil le marijo-neta!) je vedel: Dr. Tavčar bo rad prosto-
LISTEK.
O Levčevem „Slovenskem pravopisu" in njega kritikah.
.Spisal dr. K. Štrekelj.
(Dalje.)
Nekončni l pred soglasniki je v izposojenkah največkrat prešel v naš trdi l (t): balda 'Falde, Falte'; balha 'Falch, fahl'; gaige 'Galgen'; jelce srgn. Mise, hilse 'Schwertgriff'; kattmer iz 'Galzenschneider'; kelder iz srgn. keller, kellre (d je prešel v imenovalnik iz kosih padežev, kjer je bilo sprva kelra, kelru; med l in r, ki se vkupe težavno izrekata, je v olajšavo izgovora vstopil d); kelžih iz 'Kehlsucht'; kora\da iz 'Koralle', it. corallo z nepojašnjenim da; kolter n. Kolter; malha srgn. malehe; macolt 'Eierfladen' z nejasnim prvim delom, v drugem tiči pač srgn.se/te 'flaches Backwerk, Kuchen, Fladen'; meltra, meltrga iz 'Mehltruhe'; polšter i z 'Polster'; štalt iz srgn. stalt 'Gestalt', štelca, Strelca iz 'Stelze'; valpot iz 'Waltbote', salba iz 'Salbe', Smalec (zmawe) iz'Schmalz'; žulca iz 'Sülze' (na Krasu Siwca z naslombo na Siv, ker se žulca trese in se je beseda izgovarjala Sywca); Solnir iz 'soldenaere'; Solt iz n. 'sold', toda iz it. soldo, soldato imamo sold, soldat itd. itd. Tudi v sufiksu avt, ki je iz nemškega alt, olt, holt, vidimo za nemški l naš trdi t.
Bolj redki so primeri, v katerih je nekončni l v izposojenkah prešel pred samoglasniki v Ij. Sem je šteti
pred vsem besede: biljfa 'die bewurzelte Rebe, Würzling', temnega izvira, najbrž iz italijanščine; foljk (fuTk); pre-felk 'Befelch'; veljb 'Wölbung'; fetčar 'Fedscher'; golj-dinar; šaljdo it. saldo; štanjgeljt 'Standgeld'. V bačiVka 'Basilenkraut' in praiiljka 'Brasilienholz' je prišel Ij pred soglasnik še le v našem jeziku; narejeni sta obe kakor brisaljka iz '-'brisalja itd. Cesto je Ij v takih primerih prešel v srednji /, tako da ne moremo o njih dandanes več določiti, ali imamo v njih že starejše izposojenke z om za Ij, ali pa tujke, ki smo jih sprejeli v naš jezik še le zadnjih 150 let. Take besede so : kolba 'Kolben' pulver 'Pulfer', pilpoh 'Büllpech', piltačice neke rože... Pri pulver bi se dalo misliti, da je pisati Ij, ker poznajo neka narečja purbelj, kar je nastalo po preskoku glasov I (Jj) r. Ako je pilpoh, piltačice, kolba navadno na Koroškem ali Gorenjskem z /-<™ in bi se dalo dokazati, da so to že starejše izposojenke, je pač pisati za l tudi v njih Ij.
Teh besed nikakor ni mnogo, če odštejemo moderne izposojenke. Škrabec piše tudi za te, četudi narod izgovarja l — ako so mu znane — vendar povsod Ij, torej psaljem, psaljter, Daljmacija, normaljni, češ, če bi bil narod sprejel te besede v šestnajstem stoletju, bi jih bil gotovo tako prepariral. Temu ni oporekati, da bi jih bil takrat narod res spremenil in bi za l govoril ali t ali 1, katero od obojega, pa ne moremo določiti, ker je pri starejših izposojenkah zlasti iz nemščine oboje mogoče, kakor smo videli: nekatere imajo V, druge i. Škrabec je
za Ij, ker tudi ruščina zamenjuje sedaj tuji / najrajši z mehkim /-«m. Vprašati pa moramo, ali bi ruščina, če bi imela kakor naša slovenščina trojni l, res tako delala? Najbrž ne; v tem mnenju me podpira hrvaščina ali srbščina, ki je prehodila že pred slovenščino pot, katero ta hodi kakih 150 let sem. Kakor mi u, so namreč tudi Srbi ali Hrvati začeli govoriti pred soglasniki in na koncu o. To je v prvi dobi te premembe veljalo seveda kakor pri nas tudi za tujke: te so morale dobiti ali o ali Ij. Ker so tujke v srbščini ali hrvaščini (če se ne oziramo na kajkavščino) vzete večinoma iz madžarščine, italijanščine, latinščine, grščine in turščine, je pri njih za l nastopil navadno o, pri tujkah iz nemščine pa kakor pri nas navadno Ij. Tako beremo v starih listinah dobrovniških Paomotiki. za Palmotič, psaomista za psalmista, Dao-macie za Dalmacie (Rešetar, Die ragusanisehen Urkunden Archiv XVII. 22, 23); v primer za nemške tujke pa nam služi šiljbok iz 'Schildwache\ Toda ko je / za starejši t prodrl v srbščini ali hrvaščini tudi pred vokali, kar se je zgodilo pač davno prej kakor pri nas, se je začel na mesto pričakovanega o rabiti l tudi v tujkah, pač vsled vpliva nekih določenih oblik: iz psalm je moralo na primer nastati v imenovalniku psalam in l je iz imeno-valnika zašel tudi v kose padeže; iz moškega falot za i tal. /also je / prestopil tudi v obliko za ženski iz srednji spol, katero Vetranič še piše z o (faoso). Tako se je začela izpodbijati upornost čuta zoper neslovansko skupino telt, talt itd-	(Dalje sledi.)
voljno odstopil, in ako ta izstop na tak na čin zasučem, da bom dr. Tavčarja dal ven vreči, se bom prikupil spodnještajerskim klerikalcem. Ker so take razmere nastale, tedaj je zahtevala že čast (!) volivcev ljubljanskega mesta, da Vaš poslanec ni mogel ostati v tem klubu, da bi ga smeli z nogami teptati. Izstopili smo tedaj iz slovensko hrvatskega kluba. — Kaj sedaj početi ?
»Bi lahko — pa nečem.'«
Rekel sem, da ni nobena težava napraviti poseben klub v parlamentu, ker je zmi rom dovolj takih, ki jih ne sprejme noben klub, ki jih je pa sprejel dr. Šusteršič, dosti je Szajerjev, ki so takorekoč dika njegovega kluba. Jaz mislim, da naši stranki ni (!) treba (!) velikega kluba (!). Bodite prepričani, da Šusteršičev »Slovanski centrum« nima prav nobenega pomena. Stavil je predlog Szajer, da naj se da ga-liški deželi 200.000 K za razne naprave, in vsi poslanci »centruma« so ga podpisali. Tak klub bi še konečno tudi mi (') sestavili. Jaz mislim, da je konečni položaj ta: Narodna napredna stranka je s svojimi načeli si izbrala svoje poslance. Poskusili smo, dragi zborovalci! na Dunaji nekoliko odnehali in ublažili okoliščine na ta način, da bi se dalo napraviti skupni klub, a ta poskus se je popolnoma ponesrečil.
Ogenj, voda, konglomerat, coklja
In zakaj se je ponesrečil ta poskus? Dragi zborovalci! Pokazalo se je namreč zopet, da se ogenj in voda ne dasta družiti. Vse je brez uspeha.
V našem klubu so bile 4 stranke, ki imajo vsaka druga načela; v »Slovanskem centru" so tudi različne stranke, tako, da imajo v takih klubih člani vedno c o k 1 j e na nogah, z eno besedo, vsaka stranka mora gledati na drugo in vsled tega tudi ni mogoče, da bi taki konglomeratni klubi na Dunaju sploh mogli kaj doseči. Veliki (!) klubi so velike (!) vrednosti, (!) toda le takrat, ko so sestavljeni iz kompaktne mase iz pristašev ene in iste stranke, ko nobenemu članu ni potreba gledati na svojega soseda, ako nima on drugega stališča nego sam.
Osamljenost = „samostojnost." Bla-maža = „imponiranje."
Jaz mislim: narodna napredna stranka naj poskusi v parlamentu samostojno (!) nastopati. Naj pokaže, da je vredna (!) te samostojnosti, da ima može, (!) ki znajo, če je treba imponirati (!) tudi kakemu ministru (!).
Gotovo je, da bodo ti poslanci, ako bodo samostojno v zvezi z dvema Srboma (!), boljši (!) utis napravili, kakor pa poslanci, ki tvorijo klube od danes na jutri in ki se morajo ozirati na različne stranke. Jaz pravim, da bodo ti poslanci, ako imajo dovolj samostojnosti v roki, ministrom (!) bolj imponirali, (!) kakor Szajer, in pa dr. Šusteršič, ki ima vse te talente v svojem klubu. Moje stališče je: Narodna napredna stranka naj tudi v parlamentu ne zataji ničesar več. Očitati si ne more ničesar. Hoteli smo poskusiti s samo-zatajevanjem, a s tem ni šlo, ponesrečili smo se popolnoma. Odslej naprej naj bo narodna napredna stranka s a -mostojn-a (!) na Dunaju, kakor je samostojna v deželi.
# «
„Inteligentni" volivci.
Tako je govoril dr. Tavčar. Nerodnejše in neumnejše se ni izgovarjal še menda noben poslanec, kadar so ga vrgli iz kluba. Moral je konstatirati dejstvo, da jugoslo-venski poslanci ž njim niso mogli izhajati, ker se jim studi njegova proti verska gonja in ker jim smrdi pisava „Slov. Naroda." Smešno je bilo, ko se je bahal, kako bo „imponiral" ministrom. Kako bo neki impo-niral ministrom, če je še v klubu toliko imponiral, da so ga vrgli ven.
Pametnejši poslušalci so pričakovali, da bo Tavčar vsaj besedico i z p r e g o -voril o ljubljanskem potresnem posojilu. Saj to je najvažnejša zadeva, katera Ljubljančane bolj peče, nego pa razne „zarote" proti dr. Tavčaju. A Tavčar je kar cinično priznal, da ni storil nič, in je še zmerjal one, ki so kaj za Ljubljano s t o -ili. To je pač vrhunec predrznosti!
Sedaj bi bil moral vsaj Hribar kaj odgovoriti. On kot ljubljanski župan bi bil moral zabičati dr. Tavčarju, da ima pred vsem skrbeti za rešitev Ljubljane iz sedanjega obupnega stanja in da mora po tem uravnati vse svoje korake, kar je za Ljubljano koristno.
Hribar bi moral Tavčarju povedati, da si Ljubljančani prepovedujejo, da bi njih poslanec delal kozle v državnem zboru.
A čudno: Hribar niti ust ni odprl, da izpregovori o tem najvažnejšem vprašanju. Vprašal je, če se kdo oglasi k besedi. A strahu pred Tavčarjevim in Hribarjevim terorizmom koprneči narodno-napredni volivci so lojalno molčali. Govorili sta prvi glavi
—	kdo sme še kaj reči?
Hribar da besedo dr. Kokalju, ki prebere resolucijo, ki predlaga zaupnico dr. Tavčarju
Ko se zopet nihče ne oglasi, se da ta predlog na glasovanje, ter je zaupnica seveda — saj so pustili le liberalce noter
—	bila sprejeta.
Nato je ob koncu Hribar svečano kapituliral pred Tavčarjem. Hribar je včasih rad hodil k hrvaškim škofom in so ga tam imeli celo za krščanskega človeka, ter sodili, da je on le prisiljen v Tavčarjevem taboru. Sedaj je Hribar odkrito pokazal, kakšen da je. Hribar je rekel, da zahvaljuje poslanca za poročilo, češ da njegovo postopannje odobrava vsa narodno napredna stranka.
Nato je bil zaključen shod, ki je pričal, da so bravci „Slovenskega Naroda" tako „inteligentni", da jim more Tavčar natveziti vsako neumnost; lahko Ljubljano pripravi ob odpis posojila, lahko jo kompromitira pred vsem svetom, pa — na povelje dobi vkljub temu zaupnico.
Idrijski liberalci v hudih škripcih.
Pretekli torek smo priobčili dopis z Dunaja, ki je razjasnil vso modrost liberalnega občinskega zastopstva idrijskega v zadevi višjega učnega zahoda v Idriji. Kakor strela z jasnega neba udaril je ta dopis mej idrijsko prebivalstvo — nad vse pa razburil živce liberalnih mestnih »očetov«, osobito župana Lapajneta. Posvetovali so se, župan se je menda peljal v Ljubljano, nekdo menda celo na Dunaj, kuhali so, in končno tudi nekaj izkuhali. Sobotni »Narod« priobčuje brzojavko, po kateri je baje neki »zaupnik« poizvedoval na Dunaju, a izvedel, da ni bilo nobene »akcije« za gimnazijo. S tem, mislijo liberalci, hode vse potolaženo in nespametni projekt nižje realke se lahko nadaljuje.
Informovali smo se na merodajnem mestu in sprejeli potrdilo, daje vse resnično, kar nam je naš dopisnik z Dunaja poročal. Zadeva glede gimnazija je bila dobro vpeljana in to je bilo znano tudi liberalcem — saj je bilo že januvarja letos čitati v raznih listih o zadevnem posredovanju g. dr. Šusteršiča. Kaj pa je storil liberalni mestni zastop ? Namesto da bi bil svoje nadaljne korake za učni zavod v Idriji storil v sporazumu s poslancem 5. kurije, je na lastno pest operiral. Ko bi bil mestni zastop stopil v dotiko z g. dr. Šusteršičem, bi bil takoj izvedel, kako stvari stojijo, in s združenimi močmi bi se bilo lahko doseglo najboljše za Idrijo. Toda liberalci so hoteli bolj pametni biti, so se izogibali dr. Šusteršiča in pro sili na Dunaju, li sme občina na svoje lastne stroške napraviti nižjo realko. Ta prošnja oficijelnega zastopstva občine podrla je seveda mahoma vso nado, dobiti v Idrijo državno gimnazijo. Učna uprava je zelo zadovoljna, da nima ničesar prispevati — in ker je občina po svojem zastopstvu tudi zadovoljna, je oficijelno bilo vse v najlepšem redu, da ne bi bil prišel naš dopis pretekli torek.
Sedaj pa pravijo liberalci, da so po »zaupniku« poizvedovali na Dunaju. Ta zaupnik je baje izvedel na Dunaju, da za gimnazijo ni bilo nobenega prizadevanja. Ni nam znano, k d o je bil ta »zaupnik«, pa tudi ne, k j e je poizvedoval. Tudi to ni znano, če je ta »zaupnik« v resnici poizvedoval na kakem pristojnem mestu. Pa bodi, kakorkoli.
Vzemimo, da je »zaupnik« res poizvedoval. Recimo še celo, da je zaupnik tudi v r e-8 n i c i dobil sličen odgovor, kakor trdi »SI. Narod« in trdijo idrijski liberalci. Kaj potem? Ali je res kdo tako n a j i v e n, misliti, da bodo danes, ko so v ministerstvih tako izredno zadovoljni, da so se sitnosti glede višjega učnega zavoda v Idriji na račun idrijsko občine srečno odkrižali, — merodajni faktorji v ministerstvih v tej zadevi drugače odgovarjali, nego tako, da potrdijo občinski zastop v nameri, delati na občinske stroške nižjo realko?--
Cel realčni projekt je bil iz vsega po-četka ponesrečen, ker nižja realka za ogromno večino idrijskega prebivalstva ne bode imela niti najmanjšega pomena. K večjemu par uradniških rodbin se bode znabiti tega zavoda poslužiti zamoglo. Posebno nesrečna pa je bila tozadevna akcija liberalnega občinskega zastopa.
Iz dna srca privoščimo Idriji in nje pridnemu prebivalstvu boljšo bodočnost, resničen napredek. Zato mislimo, da bode najbolje, realčni projekt takoj opustiti in se z vso silo potegniti za državno gimnazijo, zzedinjenimi močmi. V tej stvari naj poneha vse strankarstvo, ker se gre za skupni blagor vsega idrijskega prebivalstva. Na svoje stroške občina vsak čas lahko napravi učni zavod, zato ni treba nobenih prošenj, pravica Idrijčanov pa je zahtevati, da država, ki od leta do leta dobiva velikanske dohodke od žuljev in znoja idrijskega ljudstva, tudi kaj stori za kulturni napredek tega ljudstva, skrbi za boljšo bodočnost potomcev onih, ki končajo svoje moči, svoje zdravje, svoje življenje v službi državnega pod|etja. Torej na delo! Zadeva je sicer že močno zavožena, toda z združenimi močmi se vendar morebiti da še vsepopra-viti.
Važnost trgovinskih pogodeb.
(Piše državni poslanec vodja Fr. PovSe.)
(Dalje.)
Mi vidimo, da je Rusija prva, ki tekmuje s pšenico na naših žitnih trgih. Toda v zadnjih letih nastala je še druga konkurenca od strani Amerike in Argentinje, Kanade in vshodne Indije.
Le Argentinija izvozila je leta 1894. 16 milijonov kvintalov pšenice. In vidimo že noverjetno prikazen, da je Argentinija v Nemčijo izvozila 1. 1894. — 8 462.000 kvintalov pšenice, ko je 1. 1890. še le 78.000 kvintalov poslala tje
Te številke nam kažejo, kako nas bo v nam najbližnji sosedni državi, ki je doslej bila najboljši odjemalec našega žita. izpodrinila ameriška in argentinjska konkurenca.
Prašal me bo in z vso opravičenostjo marsikateri naš kmetovalec, kako da je to mogoče, da preko morske, tako oddaljene pokrajine, morejo nas spodrinjevati, ko smo sosedji Nemčije. To omogočuje neizmerno nizki vozni tarif, za katerega pre-važujejo amerikakske železnice in parobrodi ondotno žito. Le, da morejo ondotni trgovci žito spečati v denar, vozijo državne železnice žito celo v zgubo obratnih stroškov. Kedaj pridemo pri nas do takih razmer!
Kako neizmerno nizki so vozni tarifi, moramo presoditi iz tega, da velja za en kvintal žita za daljavo vsakega kilometra tarif 1-2 soldov, torej dober krajcar! Iz Chikage do Liverpoola velja vožnja za en kvintal pšenice 1 fr. 8 cts. !
Iz Argentinije do Hamburga stane vožnja anega kvintala l1/» gld. Manjše barke prevažajo celo za 90 kr. kvintal.
Te razmere voznih tarifov je treba poznati, potem pač lahko spoznamo, kaj je krivo, da propada naše poljedelstvo.
Za promet v kupčiji s pšenico tudi doma v državi je merodajna Ogrska. Ker se sedaj pripravlja Nemčija za sklepanje novih trgovinskih pogodb ter je državni kancelar obljubil v obrambo domačega poljedelstva vpeljati višjo uvozno carino na pšenico, so Ogri v veliki skrbi, ker sedaj so s Češkega precej žita izvozili v Nemčijo. Ostane jim torej izvoz le v Avstrijo in vzlic tem razmeram se cndotni prenapetneži protivijo skupnosti Ogrske z Avstrijo, v katero Ogrska prodaje do 90 odstotkov svojega žita in le 10 odstotkov v inozemstvo. Zal, da je naš
ljudski zastop v večnem medsebojnem boju ter naša vlada nezmožna povedati Ogrski, da je ona od nas odvisna, ne mi od r.je.
Ko bi tudi prišlo po želji Košutove stranke do ločitve obeh državnih polovic, jasno je, da bi Ogrska prišla v silno zagato, ker v Nemčijo ji bo vsled od leta do leta naraščajoče konkurence po Rusiji, Ameriki in Avstraliji in vsled nameravanega zvišanja uvozne colnine na žito oddati malo žita. Na vshod pa ni sploh mogoče, ker balkanske državo (Rumunija, Srbija i. d.) same ne vedo kam z žitom.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 15. aprila.
Novi člani gospodske zbornice.
Dunajski uradni list »Wiener Ztg.« je objavil včeraj osem novih članov avstrijske gosposke zbornice, ki so pozvani v ta zastop vsled smrtni nekaterih nje članov. Novi možje so naslednji : dr. Anton Dvorak, profesor na praškem konservatoriju, doktor Emil Frida (Jaroslav Vrchlicky), profesor na češki univerzi, dvorni svetniki dr. Božidar G o m p e r z , dr. Ernst Mach ter dr Adolt M u s s a f i a , profesorji na dunajskem, vseučilišču, dvorni svetnik dr. Slanislaj vitez S m o 1 k a , profesor na vseučilišču v Kra-kovu, dvorni svetnik dr. H. Z s c h o k k e , stolni kustos metropol, kapitelja pri svetem Štefanu na Dunaju, in Kaspar vitez Z u m -husch, profesor na umetn. akedemiji na Dunaju. — S tem imenovanjem se razmerje strank prav nič ne premeni. Čeha Dvorak in Frida, Poljak Smolka ter kustos Zschokke bodo pripadali desnici, Nemci Gomperz, Mach in Zumbusch levici, Italijan Mussafia bržkone srednji stranki.
Folivna dolžnost katolikov.
Pred nekaj dnevi so razni liberalni listi, mej temi seveda tudi dunajska Židinja, grozno prijemali patra Coube ja, ki je v jednem svojih postnih govorov v pariški cerkvi Saint - Honore toplo priporočal katoliškim možem, naj zvesto izpolnujejo svojo volivno dolžnost. Rekel je govornik: „Tretja dolžnost kristijana državljana je volivna dolžnost. Voliti moramo, to je naša dolžnost; vzdržati se volitve, je strahopezljivo in sramotno. Voliti moramo po svoji vesti, pom-neč resničnih besedij škofa v Bayonne, ki je rekel: Spominjajte se, da se volivni listki, ki jih položite v posodo, dvakrat razgrnejo : prvič pred ljudmi, drugič pred prestolom božjim. — Katolik naj nikdar ne voli proti svoji veri. Vsak naj se dejanjsko udeleži volivne akcije. Sredstva so mnoga na razpolago. Podpiramo lahko to akcijo z besedo, s peresom, z osebnim vplivom, pred vsem pa z denarjem. V volivne namene naj se mnogo daruje in preje, kakor za dobrodelne namene, kajti kaj vam koristijo zavodi, bolnice in šole, ako pride na krmilo nasprotna zakonodaja in vam jih vzame.« — Da bi si te besede zapisali v srce tudi slovenski volivci !
Taktika češkega kluba.
V soboto so je sošel v Pragi izvršilni odbor čeških državnih in deželnih poslancev, katerega se je udeležilo 18 poslancev. Predsedoval je poslanec dr. S k a r d a. Debatiralo se je o politiškem položaju. Razgovor je trajal nad tri ure. Razun poslanca dr. Gregra, ki je pobijal najnovejšo taktiko češkega kluba, so se izjavljali vsi govorniki za politiko proste roke in odobravali dosedanje postopanje češkega kluba. Dr. Gregr je torej s svojimi nazori ostal v manjšini in je pred glasovanjem ostavil zborovanje. Nato je bil soglasno vsprejet sklep, s katerim se priporoča državnozborskemu klubu, naj tako dolgo vztraja pri resoluciji, vsprejeti dne 16. januvarija, dokler izvršilni cdbor kaj druzega ne ukrene. Tedaj se je, kakor znano, sklenilo, da se klubu pri taktičnem postopanju prepuščajo popolno proste roke. Glasovali so za ta predlog tudi posl. dr. Kaizl, dr. Stransky in dr. Kramaf, ki so izjavili, da bi bila brezplodna nadaljna obstrukcija.
Nemški prestolonaslednik na Dunaju.
Včeraj zjutraj je s posebnim vlakom do-šel na Dunaj nemški prestolonaslednik. Na kolodvoru ga je vsprejel cesar z raznimi dvornimi dostojanstveniki. Še le minulo leto je bil princ proglašen polnoletnim in naš
vladar ga je tedaj polastil s svojim pohodom v Berolinu. Za to odlikovanje se je priiio s luni hvaležnega skazai, da je včeraj dospel na Dunaj, kjer ostane še danes in jutri. Njemu na čast se prirejajo vsakovrstne slavnosti. Časopisje pozdravlja njegov dohod kot dohod sela in poroka miru ter kot mladega prijatelja naše monarhije. Pozdravljalo ga je danes in včeraj tudi dunajsko prebivalstvo. Tem povodom je pa prišlo v po-štev tudi razmerie mej obema državama. Prijateljstvo, pravijo, se je znova utrdilo in vse, posebno v nemškem taboru, pričakuje, da bo nasiop vlade sedanjega prestolonasled nika za Avstrijo pomenil lepšo bodočnost. Da bi se v teh krogih le preveč ne varali!
Dopisi
Iz Podgrada pri Novem mestu se nam piše 12. aprila 1901. v zadevi tamošnjih vodovodnih razmer:
Novomeški vodovod je torej gotova stvar. Iz srca tudi privošči meščanom vsak, komur so razmere znane, boljše vode, kakor je Krka. In vendar je prav v bližini Novega mesta kakih 10 vasij s približno 1400 prebivalci, ki bi bili zadovoljni, da imajo le take vode ob vsakem času, kakor je ravno Krka. Tu je cela župnija Podgrad in nekaj bližnjih vasij stopiške župnije. Ljudje iz teh krajev imajo ob času hude suše celo uro, oziroma tudi več hoda do bližnje vode. Koliko trpljenja za ljudi in živino! — In to se ne primeri le redkokdaj, ampak redno skoraj vsako leto po enkrat ali tudi večkrat; bilo je tudi pretečeno zimo. Ako le dobrih šest tednov ne dežuje, pa se posuše tista „gorska jezera", katerim Podgorec pravi „luže", edina voda, kjer morejo ti ljudje napajati svojo živino. Ljudstvo pa, skromno v svojih željah, je zadovoljno, ako ima le polne luže za živino in vodnjake, kapnice za se . . .
Tu si stoji nasproti torej to dvoje dejstvo: Na eni strani pomanjkanje vsake vode, na drugi pa naprava vodovoda v kraju, ki je sicer z vodo preskrbljen, četudi ne z najboljšo. Nehote se človeku vsiljuje misel: Zakaj se enim daje radodarnih rok v obilnosti, a drugim se niti najpotrebnejšega ne privošči ? Če je Novomeščanom toliko potreben in koristen vodovod, — trditi se sme z vso pravico na podlagi dejanskih razmer, je vbogim Podgorcem še veliko bolj potrebno preskrbeti na kak način toliko vode, da ne bo vsikdar ob času suše taka stiska.
In naj bi ta voda tudi ne bila boljša od zaničevane Krke. Podgorci bodo zanjo iz srca hvaležni. Pravična vlada naj z isto skrbjo čuva nad kmetom, kakor nad meščanom. Vsi so njeni podložni, vsi ji plačujejo davek; uradnik, mestjan in kmet so potrebni za obstoj države, in mej temi kmet kot poljedelec pač še najbolj.
In to ljudstvo je tudi vredno, da se mu pomaga, to ljudstvo je zdravo v svojem jedru, skozi in skozi verno, udano vsaki postavni oblasti. Tu niso tla za liberalizem ali soc. demokracijo, tu je doma pravo krščansko mišljenje in prepričanje, kar se vselej tudi pokaže ob raznih volitvah. Ti glasovi so vsikdar osigurani za kandidata kat. narodne stranke in dostikrat tudi odločujejo volivno bitko v celem okraju.
Torej poslanci in drugi merodajni faktorji, zganite se, povzdignite svoj glas, podučite 'vlado, ki ima pripravljene milijone za uravnavo voda na Češkem in za vodovode po raznih krajih, — pojasnite tej vladi, da je njena dolžnost pobrigati se tudi za take voderevnekraje, kakor je Podgrad, Suha Krajina in dr. Ljudstvo samo nima niti kapitala, niti potrebnih priprav in zmožnosti, da bi si pomagalo.
Vlada pa lahko z majhnimi stroški veli preiskati te kraje po svojih zvedencih, morda bi se kje prikopalo do žive vode, ali če to ne, morda bi se dali izkopati veliki vodnjaki, kjer bi tudi ob času večje suše ljudje in živina imeli dovelj potrebne vode.
Dobro delo bo, če se že enkrat kaj ukrene in napravi, a vendar z ozirom na to, kar se drugod godi, je to le zahteva pravice.
Bog daj, da bi ta glas ne bil „glas vpijočega v puščavi"!
Podgorec.
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 15. apri a.
Liberalna idila v našem deželnem odboru rodi lepe sadove. Kakor znano, ima v vsak okrajni zastop dež. odbor dva člana imenovati. Liberalna večina našega dež. odbora seve ne gleda prav nič na sposobnost dotičnikov, nego samo na to, da so z a n e s 1 j i v i liberalci. Ker pa je liberalcev po deželi vedno manj, prišla je liberalna koalicija v našem dežel, odboru že v veliko zadrego. Ne morejo že več dobiti zanesljivih liberalnih ljudij, ki bi vsaj nekaj sposobnosti imeli za dotična mesta. To se vidi posebno iz zadnjih imenovanj dež. odbora; v cestni odbor Brdski je imenoval n. pr. notarja R a h n e t a, v Višnjegorski pa nadučitelja Skrbi n c a. Oba se razumeta na ceste kakor zaje na boben, zato sta pa zanesljiva občudovalca Malovrha in dr. Tavčarja: in to je poglavitna stvar! Le tako naprej — bomo videli, kaj poreče ljudstvo letos pri dež. volitvah!
Osebne vesti. Deželni predsednik baron II e i n je v soboto odpotoval v Meran. — Major Danijel Bastaja, tukajšnji vojaški poveljnik, je na lastno prošnjo vpoko-jen in odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem.
Romanje na sv. Goro. V soboto zvečer se je iz Ljubljane odpeljalo s posebnim vlakom blizu 1000 romarjev in romanc proti Gorici. Dolgi vlak je imel 25 natlačeno polnih vozov. Romarje je spremljal premilostljivi knezoškof ljubljanski dr. A. B. J e g 1 i č v družbi gg. dr. S a r i č a. kanonika vrhbosanskega in urednika »Vrh-bosne«, dekana Dovnika z Gornjega grada in oo frančiškanov. Včeraj okolu s/4 na 1 uro zjutraj so romarji prišli v Gorico, odkoder so se z vozovi, večinoma pa peš podali v Solkan, kjer je bila ob '/s uri tiha sv. maša. Solkan je bil ves razsvetljen. Iz Solkana so romarji odhajali na sv. Goro, kjer je bilo takoj sv. opravilo. Ob 10. uri je imel knezoškof slovesno sv. mašo s pro-povedjo. Pri odhodu v Gorico so si romarji ogledali Kostanjevico tar so se vrnili v Ljubljano zdravi danes zjutraj ob iji na 1 uro. Romarji se vrlo pohvalijo in so prav hvaležni, da se jim je omogočila tako lepa pobožnost. Petje na sv. Gori jo oskrbel č. o. Angelik Hribar, ki je vzel seboj nekaj pevcev.
Deputacija „Matice Hrvatske" je
prišla v soboto v Ljubljano, da izroči Slovencem krasno knjigo „Spomen-cviece", katero so hrvaški in slovenski književniki skupno spisali v proslavo Strossmayerjevo. Gg. tajnik „Matice Hrvatske" Ivan K o -s t r e n č i č, ravnatelj dr. H o i c in profesor dr. M u s i c (rojen Slovenec) so izročili krasen izvod te knjige presv. g. knezo-škofu dr. Jegliču in ljubljanskemu mestu ter „Slov. Matici." Eden izvod je bil namenjen rajnemu dr. Frančišku Lampetu. Ker je on umrl, izročila je deputacija knjigo „Marijanišču" v roke g. vodje kanonika Ka-lana. Opoldne je priredil g. župan Hribar banket pri „Slonu", h kateremu so bili povabljeni vsi pisatelji, ki so sodelovali pri tej knjigi.
Novomeški vodovod. Iz popolno zanesljivega vira smo zvedeli, da je zakon glede državnega prinosa za novomeški vodovod že dobil Najvišje potrjenje.
Dobrodelni bazar v korist Eliza-betne otroške bolnice in družbe gospe v Ljubljani. Vsled vepodbude Njene prevzvišenosti gospe deželne predsednice Olge baronice Ilein, rojene grofice Apraxin, sestavil se je odbor dam in gospodov pod načelatvom veleblagorodnega gospoda Rudolfa barona Gall pl. Gallenstein, c. in kr. generalmajor v p., ki namerava v korist Eli-lizabetne otroške bolnice in družbe gospe zasnovati primerno veselico. Pokroviteljstvo je drage volje prevzela Njena prevzvišenost. Imenovani odbor se je sešel že v več sejah in imel priliko vsestranski razpravljati dobro premišljene predloge visoke pokroviteljice. V smislu teh predlogov sklenil je odbor napraviti v soboto dne 11. maja t. 1. dobrodelni bazar v veliki dvorani deželne vladne palače, katero je Njega prevzvišenost gospod deželni predsednik in njegova visokorodna gospa v ta namen v svoji ljubeznivosti pre
pustila. Z dobrodelnim bazarom ob enem vrši se tudi srečolov. V kolikor smo poučeni, se jo novica o tej nameravani veselici že razširila po mestnih krogih in povsod se kaže veliko zanimanje za njo. Mi ne moremo, da ne bi z ozirom na blagi in plemeniti namen, omenjajoč nameravane veselice, prosili vsakega, ki je dobre volje, vdeležiti se te dobrodelne veselice ter kak dar v ta namen poslati visokorodni pokroviteljici in naznaniti svoj natančni naslov. Podrobneje podatke, imena članov odbera in častitih gospa, ki so v svoji ljudomilosti svojo pomoč in sodelovanje zagotovili, bodemo priobčili v eni prihodnjih številk.
Zanimiva sodna razprava. Po »Edinosti« posnemamo, da je stal te dni pred tržaškim* deželn im sodiščem odgovorni urednik proslulega »Piccola« radi svoječasnega ponovnega objavljenja že prej v »Piccolu« zaplenjenega članka. Ta članek je bil namreč prvič zaplenjen radi poročila o neki seji bivšega laškega volivnega odbora v „Monte verde", kjer je dr. Venezian držal irreden-tističen govor. Radi te zaplembe je „Pio-colo"-ovo uredništvo vložilo rekurz, katerega je na sodni razpravi zastopal dr. Venezian, ki je v svojem govoru ponovil ves zaplenjeni članek in je tudi „Piccolo" na ta način zopet natisnil zaplenjeni članek v obliki sodnega poročila. Radi tega je državno pravdništvo tožilo „Piccolo"-vega odgovornega urednika, ker je pustil v svojem listu objaviti že pre| zaplenjeno tiskovino. „Pic-colov" urednik je bil obsojen na globo 200 kron. Proti tej sodbi pridržala sta si pravico utoka zastopnik državnega pravd-nižtva Clarici, in obtoženčev branitelj, dr. Ricchetti.
Dr. Ferjančič je imel včeraj shod v Kamniku, kakor povzamemo iz liberalnih listov. S tem shodom ee bomo še bavili.
Ulični napisi v Ljubljani. V nemških krogih se govori, da so nemški pritožniki že dobili od upravnega sodišča dostavljeno razsodbo glede uličnih napisov. Gotovo jo imajo tedaj tudi že na magistratu. Zakaj se tako važna in vse slovensko občinstvo zanimajoča razsodba no izroči be lemu dnevu?
Umrla je v Kranju 84 letna gospa Marija U 1 i r i h o v a.
Izpred sodišča. Danes je okrajno sodišče zopet imelo opraviti s „Slovencem". Tožil je našega odgovornega urednika znani učitelj Marchi, katerega narodno poštenost je nedavno odkrila „Edinost". Marchi je tožil, ker se našemu vredništvu ni zdelo vredno, priobčiti nekega Marchijevega dolgega nestvarnega popravka in je poslalo popravek v koš. Danes je Marchi skupno s Bvojim vrednim zastopnikom dr. Tavčarjem pogorel. Naš list, katerega je zastopal dr. Brejc, je bil oproščen. — Pri okrožnem sodišču ljubljanskem se je danes vršila obravnava proti kapelanu na Igu č. g. Travnu in proti ondotnemu posestniku gospodu I n ti ha r ju. Oba sta bila obtožena kolportaže, ker sta razdajala listke, na katerih so pa bila natisnjena samo imena kandidatov- Obsojena sta bila po 6 kron globe. Razume se, da se jo vložil priziv.
Na Bledu se vrši ob letošnjih Bin-koštih XIII. glavna skupščina »Zveze avstrijskih jugoslovanskih društev«.
Veselica, katero bo na korist družbi svetega Cirila in Metoda priredile zdru žene ljubljanske ženske podružnice te družbe, je včeraj 14. t. m. sijajno vspela. Veselica se je vršila v gorenjih prostorih Narodnega doma, ki so pa bili zopet enkrat po dolgem času premajhni. Program je bil dokaj srečno izbran : namen mu ja bil, goste zabavati in nič več, in to se mu je gotovo posrečilo. Bil je ta program nekak' cjuodlibet raznih šaljivo-humorističnih nastopov in izvajanj, ki je vzbudil mnogo smeha in dobre volje. Že ob 7. uri je bila velika dvorana prenapolnjena in občinstvo si je poiskalo svoje prostore v stranskih sobah čitalničnih, kjer se je točil šampanjec in prodajale razne sladkosti in prijetnosti. Cela veselica je bila dokaj animirana, nudila je vsakemu nekaj, tako da je celo ljubljanski „high lile" dobil svoj del in svoje prostore, da so mu ni bilo treba gnesti med „plebs". Ako omenim še razne druge akcedence naših veselic, kot šaljivo pošto, srečolov itd., je povedano vse. Stregle so ljubljanske dame, katerih požrtvo-
valnosti se ima družba že dokaj zahval ti in tudi bilanca včerajšnje veselice izkaže lepe dohodke v korist družbi. Omenil bi le še, da se jo program skoraj prepočasno izvajal, tako da se je razstava abnormitet iz cirkuza Barnum et Biilley odprla Se le precej po polunoči, ko je občinstvo že skoraj vse odšlo in tako vstopnino v razBtavo seboj odneslo.
Katoliško društvo za mladeniče je
je priredilo sinoči v Rokodel. domu zabavni večer, o katerem so izrekli vsi navzoči : Bilo je izvrstno! Zlasti igra »Sinovo maščevanje« so je izborno posrečila, beveda je bila še tu ali tam kaka malenkost, katera ni ugajala, a to vse je izginilo v primeri z vrlinami. Petje, govor, deklamacijo, zlasti pa igro moremo le hvaliti.
Hrvatska zmaga. Pri volitvah v u-pravni svet na Klani v Istri je sijajno zmagala hrvatska stranka na vsej črti. Kr-stičevci so ujeli borih 15 glasov.
Zgodnja strela. V sredo po noči okoli jednajste ure je udarila strela v hlev Val. Radinja v Svetovem pri Batah h. št. 133. Zgorel je hlev in štiri govede so poginile. — Letos je zgodaj začelo.
Dr. Lueger pri poslancu Spinčiču. Pretekle velikonočne praznike je bil dunajski župan dr. Lueger v Liburniji. Mudil se je v Spinčičih kot £>ost državnega poslanca Spinčiča.
Nova namestniška palača v Trstu.
Ministerstvo notranjih stvarij je naročilo na-mestništvu v Trstu, naj prične z deli za zgradbo nove namtstniške palače.
Nova slovanska društva v Istri. V Kastvu so ustanovili pevsko in tambu-raško društvo »Istarska vila«. V Klani eo pod imenom »Napried« ustanovili čitalnico.
Ljubljanske novice. Ljubljanska policija je dobila obvestilo, da sta iz zapora v Trebnjem ušla kaznjenca Mihael Strasser s Koroškega in Anton Tomtschanv iz Budimpešte. — Iz ljubljanskega Pratra: Električna jamska železnica danes zapusti Ljubljano. V Ljubljano pride opičje gledališče z 80 igralci: opicami, psi, kozami in prašiči. — Zgubila je včeraj od Flori-janskih do Rožnih ulic neka gospa korale. Kdor jih je našel, naj jih proti dobri nagradi odda v Florijanskih ulicah št 21. — Znani tat brusač Vanino ml. se je danes zjutraj utihotapil v Ferlinčevo hišo, ki je že dolgo časa priljubljeni kraj njegovih operacij. Danes brusaček Vanino ni imel sreče. Zalotili so ga, ko je odprl kovčeg in izložil iz kovčga razno obleko Ferlinčevih uslužbenk. Predno si je mogel »izbrati« primernih stvarij, ga je že odpeljal policaj na rotovž. — Z nožem obsuval je na Karolinški zemlji neki Yaroga Vidmarjevega hlapca. Hlapca so odpeljali v bolnišnico, Varogo pa na magistrat.
Priporočila vredna knjižica. V založbi »Katol. tisk. društva« v Mariboru je izšel slovenske knjižnico »Pod lipo« I. zvezek, ki prinaša »Črtice iz slovenske zgodovine«. I. Stari Slovani. Za priprosto ljudstvo spisal Dobrogoj Velčki. Strani 95. Cena 30 vin. Nobena knjižnica no bi smela pogrešati to poljudno spisano poučne knjižice.
Iz Celja. Za dne 14. maja je naznanjen kon iaijonalni ogled glede ceste iz Ga-berja v Medlo g, katero zvezo namerava zgraditi okrajni zastop celjski Ta cesta bi imela dolžino 2050 m. Nemški Celjani so v obč. svetu sklenili na vsak način nasprotovati tej cesti, češ, da bi taka cesta odvračala promet od Celja. 14. maja se vrši v ta namen posebna seja celjskega obč. sveta.
Prijet vojaški begun. Orožniki so prijeli v Mirnem radi potepanja nekega Jožefa Sovdata iz Kobarida ter ga pripeljali v goriški zapor; tu pa je izpovedal, da je bil potrjen v vojako ter uvrščen v 97. peš-polk, od koder je pobegnil. Sodnija jo obvestila o tem vojaško oblast in ta je poslala vojake po Sovdata, ki so ga odvedli v četrtek v vojaški zapor.
Samomor v Trstu. V Trstu se je zastrupil 28letni Vladimir Ogrizovič, uradnik gospoda Ignacija Sternena, trgovca s kožami in zastopnika zagrebško tovarne usnja. Nesrečnež jo zapustil soprogo z dvema otrokoma.
V zrakoplovu čez Jadransko morje. Včeraj se je dvignil v Benetkah s svo|im zrakoplovom stotnik Morighi z na-
menom, da preplove po zraku jadransko morje. Seboj je vzel žurnalista Scarpa, ki je urednik lista „Gazzetino di Venezia". Me-righi je upal priploviti do Trsta ali na istrsko obal, mogoče je pa tudi, da ga je zanesel veter na naš Kras.
Tehniki — doktorji. Predlogi nauč-nega ministra, da se da tehnikom naslov »doktor«, so že dobili Najvišje potrjenje. Absolventje tehničnih visokih šol se bodo z šolskim letom 1901 do 1902 lahko potezali za doktorski naslov.
Duhovnik — morilec. Židovski časniki poročajo, da je v Neaplu zasledoval 57 letni duhovnik Peter Potenza neko vdovo Co-lomba Orlando in da jo je te dni z revolverjem napadel. Pri prvem strelu jo je ranil, pri drugem pa je ustrelil njenega 12 letnega sina v srce. Razume se, da se je vršila preiskava z največjo strogostjo. Zaključek je bil, da so framasonski zdravniki konstatovali, da je bil Potenza blazen in da je svoj čin izvršil v blaznosti. Kljub temu bode ta žalosten dogodek gotovo dobro došel slovenskemu liberalnemu časopisu, ki bode kričalo o »duhovniških morilcih«. „Soča" prinaša dogodek s posebno strastjo.
Grofica Lonyay bolna. Znano je, da je grofica Lonyay prišla na Dunaj obiskat svojo bolno hčer nadvojvodinjo Elizabeto, ki je sedaj ozdravela, in da je grofici Lonyay cesar določil stanovanje na dvoru. Sedaj je grofica Lonyay sama obolela in je v oskrbi dvornega zdravnika dr. Geigerja. Ko se ozdravi, poda s svojim soprogom v Cannes, kamor pride pozneje tudi nadvojvo-dinja Elizabeta. Sedaj je že dokaj boljši.
Mučeniki. V Maragnonu v Braziliji so tamošnji prebivalci umorili kapucince: o. Rinalda iz Paullo, o. Zaharijo iz Malegno, o. Viktorja iz Bergamo in brata Salvatora iz Albino; razun tega še sedem nun.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 15. apr. Cesar se poda 18. t. m. za več tednov v Budimpešto.
Dunaj, 15. aprila. Nemški prestolonaslednik Friderik Viljem je došel včeraj zjutraj ob 8. uri 30 min. na Dunaj. Vsprejel ga je na kolodvoru cesar Franc Jožef. Vsprejem je bil zelo prisrčen. Ob pol 10. uri je bil prestolonaslednik pri cesarju v zasebni avdijenci, ob 10. se je udeležil božje službe v protestantski cerkvi, ob 5. uri pop. je bil pri cesarju dvorni obed. — Na krste cesarice Elizabete, nadvojvode Rudolfa in Albrechta je položil vence v ime nemškega cesarja.
Dunaj, 15. aprila. Nadvojvodi Otonu so se včeraj pred nekim avtomobilom splašili konji. Voz nadvojvode Otona je trčnil z drugim vozom in zlomile so se ojnice. Konji so se močno poškodovali. Nadvojvodi se ni nič zgodilo.
Dunaj, 15. aprila. Včerajšnja „Wiener Zeitung" priobčuje cesarjevo pismo na ministerskega predsednika, s katerim se s cesarjevimi sredstvi ustanavlja v Pragi galerija za moderno slikarstvo, plastiko in arhitekturo.
Dunaj, 15. aprila. Železniški minister Wittek se je vrnil na Dunaj.
Dunaj, 15. aprila. Mestni svet je sklenil dati „Heinejevi" ulici drugo ime.
Dunaj, 15. aprila. Odlok vojnega ministerstva svari vpokojene častnike, snovati svoja posebna društva vpokojenih častnikov.
Dunaj, 15. aprila. Danes popoldne se vrši pod predsedstvom grofa Goluchowskega ministerska seja glede proračuna, ki se bo predložil delegaciji. Pri tej seji so navzoči skupni ministri obeh državnih polovic, od avstrijske strani dr. Koer-ber, Bohm-Bawerk, od ogerske pa Szell in Lukacs.
Praga, 15. aprila. List poslanca Pacaka pravi, da cesar pride v Prago 21. maja.
Praga, 15. aprila. Dr. Srb, župan mesta Prage, je poslal danes na cesarjevo kabinetno pisarno brzojavko, v kateri izreka cesarju najsrčnejšo zahvalo za velikodušni dar, s katerim se ustanavlja v Pragi galerija vpodabljajočih umetnosti.
Praga, 15. aprila. Včeraj je imelo katoliško politično društvo za češko kraljevino svoj občni zbor. Grof Nostic je v daljšem govoru obsojal gibanje, ki hoče odvrniti katoličane od Rima, in radikalne stranke. Glede Mladočehov je rekel, da ga veseli, ker hodijo sedaj Mladočehi po staro-čeških potih. Staročehi bodo zopet vstopili aktivno v politiko in se bodo zvezali s plemstvom. Izrazil je svoje veselje, da pride cesar na Češko.
Dubrovnik, 15. aprila. Tu se vrše poskušnje za ustanovitev sla-dorne tovarne.
Zagreb, 15. aprila. Srbska kraljica Draga je sprejela protektorat nad v Zagrebu izhajajočim srbskim leposlovnim listom „Neven" in mu zagotovila materijelno podporo. „Neven" izdaja znani dr. Zmaj J o v a -n o v i č.
Budimpešta, 15. aprila. Rumunci ne postavijo nikakih svojih kandidatov pri prihodnjih državnozborskih volitvah.
Berolin,' 15. aprila. Leoncavallo je dogotovil od nemškega cesarja naročeno opero „Roland von Berlin."
Berolin, 15. aprila. Iz raznih krajev ob Renu se poroča o velikih povodnjih. Na nekaterih krajih je reka Ren prestopila svojo strugo in poplavlja polja.
Berolin, 15. aprila. Iz Sofije se poroča, da so se v več mestih sklenili protesti proti zatvorenju mace-donskega odbora. Za grško Veliko-noč, ki se bo praznovala naslednje dni, je naznanjenih več javnih protestnih shodov (v Varni, Ruščuku itd.), v katerih se bo ljudstvo izreklo za večjo svobodo.
Petrograd, 15. aprila. Minister zunajnih stvarij grof Lamsdorfif je odlikovan s častjo tajnega svetnika.
London, 15. aprila. Peterburški dopisnik v Daily-Neros poroča o razgovoru, ki ga je imel z odličnim ruskim državnikom. Ta je izjavil, da imajo dijaški nemiri v Rusiji le toliko političnega pomena, kolikor so dijaki radikalne ideje razširjali med delavstvom. Z dijaki se bo milo postopalo, car bo vse pomilostil in vsem odpustil. Učni minister pripravlja velike reforme učnega reda ter bo razširil svobodo.
Haag, 15. aprila. Minister zunanjih zadev Beaufort naznanja, da je razsodišče sestavljeno. Formelne seje ne bo.
Bruselj, 15. aprila. Kruger in njegovi pristaši nočejo nič slišati o kakem miru ter izjavljajo, da trans-vaalska vlada je v Zouptanskih gorah zbrala 15 milijonov patron, ima veliko število pušk, zato ni nobenega povoda za mirovna pogajanja, ki ne odgovarjajo željam prebivalstva.
London, 15. aprila. Angleška je podkralja v Nangkingu zahvalila, da je tako odločno deloval proti mand-žurski pogodbi.
12. 80 let, 13. jetika.
12.
10. chrou. 1 .
Umrli ho:
aprila. Bogomir Petcosig. uradni sluga v pok. Florijauske ulice 13, kap na možgane, aprila. Fran Čižman, ribič, Veliki stradon 12,
V hiralnici-aprila. Ivan Jereb, dninar, 72 let, ostarelost.
V bolnišnici: aprila. Ivan Vidic, delavec, 52 let, sepsis
aprila. Ivan Škerjanc. dninar, 56 let, jetika.
Meteorologiöno poročilo.
V'Sina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mm
■5	Ca» oy>a-teranja	Stanje barometra r mm.	Temperatura po Olziju	V.trori	Nebo	it t;s S s ^ >
13| 9. zvee. | 730 1			84	si. zah. | oblačno		10-2
14	7. zjuir. 2. popol	73.V4 730-1	4-1 14 0	si. jzah sr. jug.	jasno »	
14; 9 zveč. 1 729 8 |			7-1 | sr. jzah. (del. jasno			00
-|7. ziutr. |2. popol.		728-3 728-8	8-2 124	sr. zah sr. j ¿ah.	oblač. Ti	
Srednja temperatura sobote —9 4°, normale: 9'3". Srednja temperatura nedelje 8 4", normale: 9-5°.
®R>' ? «''v'Av '< ■"--i-
Zahvala.
389 1-1
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom smrti svojega ljubega očeta, gospoda
Bogomira Petcosig
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo ra-njega k večnemu počitku izrekam tem potom vsem udeležencem srčno zahvalo. Posebej se pa zahvaljujem gospodom uradnikom in slugam deželnih in c. kr. uradov in gospodom trgovskim sotrudnikom za spremstvo, ter vsem darovateljem lepih vencev.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1901.
Josip petcosig
Zahvala.
385 1—1
Povodom britke izgube naše nepozabne, iskrenoljubljene, nadebudne hčerke, oziroma sestrics, gospodične
Marije Pavle Čeč
učiteljske kandldatlnje III. letnika
dovoljujemo si tem potom izrekati svojo najtoplejšo zahvalo za v toliki meri izkazano sočutje, bodisi v času bolezni kakor o smrti, sosebno še prečast. duhovščini, darovalcem krasnih vencev, blag. g. ravnatelju učiteljišča, preblag. g. Hubadu, in velecenjenim gospicam koleginjam umrle za udeležbo sprevoda, vele-rodni rodbini Krisperjevi, preblag. pospodični pl. Fladung, slav. šolskemu vodstvu v Radečah za nepričakovano udeležitev učiteljstva in šolske mladine z zastavo, domačim gospodičnam družicam, vrlim gg. pevcem in gg. uradnikom, kakor tudi za izvanredno požrtvovalno naklonjenost domačih mladih gospodov, ki so jo ponesli k zadnjemu počitku, ter vsem spremljevalcem prerano umrle, kateri so pripomogli, da se je rajnei tolika zadnja čast izkazala.
V Radečah, dnč 12. aprila 1901.
Žalujoča rodbina Čeč.
Pojasnilo.
S tem naznanjam vsakomur, da se pravi gostilni v Dobu pri Domžalah it. 76 „pri Levcu",
367 3-3	Mihael Leveč.
Pripravna za rokodelstvo, za krojača, urarja ali šiviljo je
gostilna na deželi,
katera se takoj odda na račun. Gostilna je na lepem prostoru tik lame cerkve, z velikim prostorom v hiši in z vrtom, kjer se nahaja tudi prodaialnični prostor.
Natančneje se poizve pri upravništvu »Slovenca«.	3^3 3„3
enonadstropna, s 7 sobami, 3 kuhinjami, kletjo in vrtom, pripravna za vsaki obrt, kakor tudi za stanovanje za kakega gospoda duhovnika v pokoju, ker je blizu cerkve, proda se iz proste roke Plača so tudi lahko na obroke.
Natančno se poizv6 pri gosp. pooblaščencu Rožne ulice št. 17, I nadstropje. 347 8-5-
Takoj sprejmem
387 3-1
vajenca
iz krščanske hiše pod ugodnimi pogoji. Franc Zrnec, pekovski mojster v Gor. Kašlju pri D. M. v Polju, pošta Zalog..
Sprejmem s 1. majnikom 386 2-1
mlinarja
za mlin, kjer se štule meljejo, na polovico-ali proti plači.
Avgust Terplnc,
strojarski mojster v Kamniku.
za trgovino z mešanim blagom, kateri je dovršil ljudsko šolo, ter je poštenih starišev, sprejme takoj pod dobrimi pogoji 374 3-3
„Konsumno društvo v Cirknici Sprejme se	255 4—4
učenec
v trgovino z mešanim blagom.
Kje — pove upravništvo »Slovenca«.
lepa meblovana soba
pri odlični rodbini, odda se pod jako ugodnimi pogoji. Na željo dobi se tudi hrana.
Več se izvč v Levstikovih ulicah št. 13, III. nadstropje, desno.	382 5—2
za gospode, brez verige, popolno novo, in eno za dame, proda za polovično ceno L. Habat v Zagorju ob Savi. 383 5-2
4000 Conifer
(Thuja oeeidentalis)
posebno pripravne za špalir pri vilah, vrtnih hišicah, itd. v velikosti od 50 do 150 cm proda po skrajno nizki ceni 3fai 4—3
Anton Lap,
vrtnar v Kamniku (Kranjsko).
1 > u n a j 8 k a t> o r /; a .
Dni 15. aprila.
Bkupm državni dolg v notab ...	98-45
Skopni državni dolg v srebru......98-15
Avstrijska zlata renta 4"/„.......117-75
Avstrijska kronska renta 4°/0. 200 kron . .	97-50
Ogerska zlata renta 4°/0 ........117-80
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92 95
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1680 —
Kreditne delnice, 160 gld........700 50
London vista ....................240-32
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž. veij	117-bo
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
23-50 1909 90-50 11-32
Dn6 13. aprila.
3-2°/0 državne srečke i. 185-1. 250 gld.. .	.	183 —
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	.	170--
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . .	.	207 —
4"/o zadolžnice Rudolfovo želez, po 800 kron	.	95 35
Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......141--
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . .	2o7-7o
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice »	» južne železnice 3°/0
>	> južne železnice 5°/0
»	» dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	„ » 6 »
Rudolfove srečke, 10 gld.
107—		
. 9435	st. Genois srečke, 40 gld.......	
_•_.	Waldsteinove srečke, 20 gld......	
. 347 75	Ljubljanske srečke.........	58 75
. 12280	Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	. 28 ¿-50
. 99 50	Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	. 6250 —
. 399—	Akcije tržaškega Liovda. 500 gld. .	, 851 —
. 400 —	Akcije južne železnice, 200 gld. sr.' . .	. 102 50
. 49—	Splošna avstrijska stavbinsk* družba . .	. 163-
. 25 75	Montanska družba avstr. plan.....	
. is-	Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	. 461—
se-	Papirnih rubljev 100......	. 253-75
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promose za vsako žrebanje. Kulanlna i z v r I i t e v naročil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M BBC U
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2.
66
jf Pojasnila ~£X& v vseh gospodarskih in InnnčniH stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (flarnic.