Dopisi. V Ljutomeru 14. febr. 1874. (Beseda o naši in o založnicah sploh.) V 6. in 7. atev. nSlov. Gospodarja" razglašena pravila in priporočeni način o narejanju založnic, potem opazka v štev. 7., ki se posebej tukajšnje založnice tiče, spodbuja me, da o tej reči nektero spregovorim. — Res je, da odbor tukajšnje založnice v zdajnem času novih udov več ne sprejema, ima pa tudi tebtnib in neovrgljivih razlogov za to. Odboraiki, ki so upravniki založniee, so tu.di v vsakem slučaji odgovoini za dobio stanje društva. — Kdor je hotel k diuštvu pristopiti, imel je čez leta dni res dovolj časa; naznanjeno je bilo naše početje obširno in po vseh krajib; ako nam kdo ni poprej zaupal, naj sam sebi pripiše, če ga odbor zdaj ne sprejine. Zdaj namreč hočemo društvo na podlagi postave od 9. aprila 1873 preustrojiti, moramo račune za leto 1873 sklenoti, kar vse mnogo truda in požrtvovanja od strani odbornikov zabteva. Nove ude zdaj sprejemati, ne bo torej od nas terjal, kdor le nekoliko upravo založnic pozna, in so mu znane razne foimalnosti, na ktere je pri preustiojenju društva gledati, da društvo v svojem delovanji ob napotke ne naleti. — Da, lahko je društvo i z n o v a sestaviti; ali s tolikimi pripadnostmi že obstoječe tako preustrojiti, da se popclnoma legalno nadaljuje, to je vse kaj druga. Po starem načinu diuštvo nadaljevati, se mi po moji skušnji in na kolikor založnične razmere poznara, ne zdi obbodno niti koristno, in tudi ne bi nikoinu botel svetovati, da enako društvo po starem kopitu iznova osnuje. Razlogi so sledeči: Dozdaj se je moralo za narejanje ali spremembo vsakega takega društva vladino dovoljenje dobiti, vlada pa ga je tudi lahko po svoji volji razpustila; to zdaj vsled postave od 9. aprila 1873 ne bo več mogoče. Ako se hoče t pribodnje kako gospodarstveno društTO, h kterim tudi založnice spadajo, narediti, potrebno je, da se nja p: aTila na podlagi omenjene postaTe naredijo, in dotični okrožni godniji predložijo, da društvo vpiše i protokolira) in stTar je pri konci. Kako da se to naj izpelje, poTeda posebni minipterialni predpis. Velike polajsaTe pri tem podaje pa tudi postava od 21. majnika 1873. Ne male sitnosti morali smo dozdaj zaToljo plačeTanja kolkoT, pristojbine itd. prenašati, ker se mora za vsaki znesek, ki se t društTeno blagajuico tIoži, ali iz nje Tzdigne, za Tgaki izposojeni ali povinjeni denar, za obresti, ki so natekle, ali so se izplačale itd., za Tse to se mora kolek ali takoj odrajtati, ali pa se to na koncu Tsakega meseca po poaebnem doToljenji od finančne gosposke s za to pripravljenim mesečnim izkazom plačuje. Ravno tako se morajo, glaTne — ročne — in blagajniske knige, dnevniki itd. po predpisih kolekoTati. To Tse dosti skrbi prizadeva in pa tudi mnogo dohodkoT požre. Ako se toraj bočemo teh sitnosti nekoliko osloboditi, treba je, da se poslužimo dobrot, ki jib podajejo omenjene postave. Iz tega gledišča torej nasTetujem, da, ako se rnisli kde kako takošno društvo, ki je res za ljudstvo zelo koristno, osnovati, naj se to Tselej na podlagi postave od 9. aprila 1873 izpelje, ker tako društvo daje Teliko Teč poroštTa že nasproti svojitn lastnim drustTenikom, kakor tudi nasproti držaTni oblasti, ki ga ne more več proti volji društva, nego na podlagi pravnomočne sodnijske razsodbe razpustiti! V 6. in 7. šteT. ,,Gospodarja" priobeena pravila ne utegnejo za registriiaaje biti. *) Ko bodemo naše društTO preustrojili, bočemo tudi njegoTe pravila razglasiti in pa tudi iz nova ude t društvo sprejemati; toraj uaj tisti, ki bi se radi še v društvo vpisali, še gamo nekoliko časa potrpijo. Kukovec. Iz mariborske okolice na pust. (Srenjski gg. predstojniki kamške križeTske fare ne prodajajte Seidlnu STOjih blač!) V manborski okolici se govoii, da namerjaTa gosp. Seidl vse kamške in križevske srenjske predgtojmke pod svoj klobuk spraTiti ter postati njihoT paša ali ^Obei-bunreimeister." V ta namen je že od nekterih srenjskih predstojnikoT srenjske pečate in pisnia pobral, drugi pa se še temu ustaTljajo, češ, da bi s tem svojo samostalnost in svobodo zgubili, kar je tudi veanica. Če namreč srenjsk predstojnik komu srenjski pečat izroči, proda s tem svoje in srenjske blače; zakaj kdor ima srenjski pečat, je tudi t srenji gospod. V tem ravnanju se kaže SeidlnoTO straboTito na- *) Kakor smo v 6 štev. rekli, so to potrjena pravila mariborske založnice od leta 1872, ki se pa ni v življenje spravita. Drugih pravil dozdaj nc poznamo, silno hval. žni pa bomo mi kakor vsi, ki ž.ilijo Ijudstvu oinisliti zalužnico, ako gosp. dopisnik blagovoli, svojo domoljubno obijubo izpolniti. Vredn. silstTO in trinoštTo, katerega si hoče nad ubogim in stiskanim kmetom utrditi in ohraniti; čuditi se pa moramo, kako je zamogel ta čloTek kedaj le besedico črhniti o prostosti ali STobodi, ktero naj Tsak avstrijanski držaTljan užiTa, ko Tendar^on celo srenjske gg. predstojnike strahoTati hoče. Ce bo t Kamci tako naprej slo, bo gotoTo sčasoma gosp. Seidl Tse premoženje dotičnih srenj t roke dobil; kako pa on z denarji gospodariti zna, se vidi iz tega, da nam je on t prvi Trsti kot načelnik mariborskega okrajnega zastopa za tekoče leto nad ,deTet in trideset taTžent gold. stroška naredil, kterega bomo z noTimi 16 procenti okrajne priklade plačevali. Če se bodo torej srenjski predstojniki dali Seidlnu na led speljati, se njim bo praT zgodilo, ako bodo prej ali poznej drugi ž njihoTim srenjskim premoženjem svojeToljno gospodarili, sami t'si pa prste lizali; ako bodo drugi na piščalko piskali, kamški in križeTski rihterji pa — brez hlač plesali. Nekdo, ki daTke plačuje. Iz Središča. (V obrambo.) V št. 35. rSloT. Naroda" kritikuje nekdo iz Središča mrtTaški goTor č. g. dekana Velikonedeljskega pri pogrebu č. g. župnika Vrbnjaka, Kot priča Tsega in poslušatelj mrtvaške besede recem dopisniku najpred, da je Teliko več in Tse drugače slišal kot mi drugi; nemara pri stoji slabi vesti stvari suka. Pravi, da goTornik ni pozabil pri tej priliki sToje jeze nad ntukajšnimi liberalci" izpustiti; da je samo liberalce žaliti botel. Mi pa ae besede „1 ib eralec" nismo slišali. — V eni sapi dalje čenča, da so g. dekan ,,celo faro" žalili, ko Tendar prej pravi, da so samo ,,liberalce" žaliti hoteli? Je-li Tsa Središčanska fara že liberalna? To je pasja liberalna navada, da, če eden liberalec zacTili, že misli, da cvili pol STeta ž njim! — Edina beseda, ki je dopisniku možgane tako raznetila, bila je le: ,,Pokojni župnik so t kratkem času STojega biTanja t Središču le malo veselja in miru našli." — In to je gola resnica, ktere pa niso krivi poateni Središčani, mai-Teč ona svojat, ki se je zadeto čutila, ker je blagemu pokojniku toliko britkosti uzročila, stari prigovor pa pravi: nresnica oči kolje," ali: ,,kedar mačku na rep stopiš, zarenci." Pošteni Središčanci in drugi farmani se gotOTO popolnoma skladajo z gospodom goTornikom, ker sami dobro Tedo, kaj da peščica liberalceT t Središču počenja. Kar se pravilnosti sloTenščine t goTOiu tiče, rečemo ošabnemu brlaTcu t ,,Narodu" le, da č. g. dekan niso nikolj dTojke iz sloTenačine dobili, kakor dopisnik leta 1872 pri skušnji t Gradcu. Sicer pa piavilna sloTenska pisava pri njem še zdaj na precej slabih nogah stoji. V 26vrstnem dopisu nahajamo 4 kozličke ; koliko da jih je pa Trednik pognal, ne Temo. Ne rečese: umreti ,na" Tnetji pluč. Nemčursko je: ,,t kratkem" = in Kiirze. KriTO je; nz Tašim goTorom," ker je o isti osobi govor. Neslovensko je, da korenine nizganjajo." GenitiT nmišeT1' sicer ni nepraTilen, pa t sloTenšfini nenaTaden. — Operite torej, brlaTi dopisnik, popred stoj nepvavilni jezik, potem kritikujte slovenske predigai-je! !z Doliča. (Volitev občinskega odbora in župana.) Pri nas je bila volitev občinskega odbora 12., župana pa 26. januarja. Poprejšni župan Fil. Jeseničnik, je nad 9 let Doličane za nos Todil. Pii volitvah poslancev ge je ljudem prilizoTal in ae jim za toI lca vmal, pa ni nikdar za narodnjake, namreč za najhujše nasprotnike Tere in naroda glasoval. Pri zadnji Tolitvi državnega poslanca t Konjicah se je pridružil SeidlnoTim privržencem in je še Teč drugih TolilceT premotil, da so ž njim potegnili, in se potem ae nesramno širokoustil, da je celi den zastonj jedel in pil, in da so ga konjiški purgarji in drugi imenitni gospodje pohvalili, da je tako modro volil. V srenjskih zadeTah je vladal samoglavno, kakor tuišk paša; ni se brigal niti za svetovalce niti za odbornike, in če ga je kdo poprašal: oče, zakaj ste pa to tako storili, je bil že ogenj t strehi in je srdito odgovoril: „ Jaz že Tem, kaj dalam, sej poznam rg'sece" — postaTe", revež pa nobene pismenke ne pozna. Ob piiliki letošnjih občinskih ToliteT si je mož po stari šegi priTržencev iskal, da bi bil zopet za župana izvoljen, pa sedaj mu je spodletelo. Občina Dolič obsega nekaj Vitanjske, nekaj pa Št. Florijanske faie, in ko pride den Tolitve, se vzdignejo Št. Florijančani navdušeni in poduceni po nekem znanem narodnjaku k Tolitvi. Ko mogočni Filip Teliko trumo volilceT iz Št. Florijanske fare zagleda, svojih prijateljeT pa le malo zbranih Tidi, ga stiab in jeza obideta, zelen jeze kot puran po volilni gobi gori in doli korači in zapoTeduje, tako in tako morate Toliti, da se glasi ne bodo preTeč razškropili — se Te, da na sebe ni pozabil. Ali pametni volilci od st. Florijana se niso zasukali, kakor jo je bil srditi Filip zagodel, maiTeč složno so volili poštene može, ki so Tneti za Tero in blagor občine. Med Tolitvijo je STOje enostransko Tedenje tudi t tem pokazal, da je pooblastila, dasi so bila postaTna, Tsa OTrgel. Ko je bila ToliteT končana, začne budo razsajati, še cel6 reče: ,,Ze Tem, od kod to; vsega tega je kriT J. V.; ko pridem do njega, ga bom zvohlal in zlasal." — Pri Tolitvi 26. januarja je bil enoglasno izToljen za župaua Jern. Potočnik, po domače Lopan, značajin in naroden mož, od kterega Tse dobro pričakujemo. Hvala toiej vsim Št. Florijanskim Tolilcem, da so možato volili; Filipu pa STetujemo, naj Tendar enkrat začne STOje stare pregrebe premišljeTati in obžalovati.