GORNJI GRAD GOSPODARSTVO ■o -r<"> im ■in -t-■r- Oborožen rop kot iz filma str. 24-25 .i" RADIO CELJE Vili Kolar, direktor podjetja Vilkograd Zaupate nam že 69 let шМш Št. 40 / Leto 69 / Celje, 2. oktober 2014 / Cena 2,50 EUR 90,6 95,1 95,9 100,3 NOVI TEDNIK ■ УШСЕШИС LOKALNE VOLITVE 1 AKTIVNA 1 STAROST Kako nam bodo vladali, 2. del str. 14-20 Priloga marketinga NT&RC str. 35-41 GOSPODARSTVO Thermana pod drobnogledom str. 4 RADEČE Turistične takse. Prostor za skrivalnice? Veliki ponudniki nastanitvenih zmogljivosti praviloma delujejo pregledno, O graščak'h in manjši se tej dajatvi za spodbujanje turizma lažje izmuznejo. Pa občine pobrano ribiškem domu str. 7 turistično takso tudi namensko porabijo? Dobro organizirani rimski legionarji bi zagotovo naredili red. str. 2-3, 34 velenje - Kmalu spet v socializmu? str. 21 Spodbudne vlečne kljuke in žlahtna kaplj ica str. 8-11 BUKVARNA Pisate lji in pesniki iz naše regije str. 42-43 Ruski -trg ni le Moskva str. 5 KULTURA Karl Čretnik z Linhartovo pl a keto str. 13 Dvesto let šolstva na Zreškem str. 45 MLADI ZA MLADE Foto: SHERPA Ustvarjali so v Picassovem duhu str. 50 2 AKTUALNO UVODNIK Še bo (z)vozil V minulih dneh sva se z očetom, ki bo sredi oktobra dopolnil 80 let, precej pogovarjala o tem, kako bo ugnal težave s putiko, da mu bodo še podaljšali vozniški izpit. In se je pridušal, češ, kar takole me pa ne bodo ugnali v kozji rog; poglej, še na eni nogi lahko stojim. In pribil, da si sploh ne predstavlja, da avta ne bi več vozil. Uspelo mu je. Še je voznik, in to varen in strog. Še vedno se huduje nad hitrejšimi od sebe s komentarjem: »Hiti, hiti, saj me boš počakal pred naslednjim semaforjem.« In ko smo že pri enem od mnogih starostnikov, ki želijo seveda aktivno, polno preživeti življenje tudi že krepko v letih, beseda občasno nanese tudi na domove. Ne, tja si ne želi, čeprav se zaveda, da so prav domovi za prenekatero družino neizbežna nujnost, a pogosto še vedno tabu. In kot pišemo v tokratni marketinški prilogi o aktivni starosti, si tudi v teh kotičkih za ostarele prizadevajo, da bi bila njihova jesen življenja čim bolj polna, prijetna, aktivna. In marsikdo zna povedati, da seje za dom najbolje odločiti takrat, ko smo še pri močeh, da stkemo nova znanstva, prijateljstva, se rešimo vsakdanjih vse bolj obremenjujočih obveznosti (kuhanje, pranje, likanje...). Pomembno seveda je, da svojci»oddanega« starostnika ne pozabijo, ampak ostanejo del njegovega vsakdana. Sicer pa so prelomnice v življenju, tudi odhod v dom za starostnike je med njimi, vselej šok. Nič ne gre čez noč in vse potrebuje svoj čas, ugotavlja in sklene pesnica Glorjana Veber, prepričana, da je tudi kultura lahko šok, če ne pustimo ljudem dovolj časa, da jo posvojijo. In k svojevrstnemu posvajanju avtorjev s Celjskega vas vabimo tudi v naši rubriki Bukvarna. Ker smo prepričani, da je za obstoj in razvoj slovenskega jezika in s tem narodove samobitnosti pomembno, da knjige ne ostanejo zaprašene na knjižnih policah in nedotaknjene v knjigarnah. Dinar za knjigo, potem tolar, danes evro - tudi to so že bili predlogi; v praksi bolj klavrno (ne)sprejeti. Prav posebno, turistično takso pa imamo za spodbujanje turizma. Slednja besedica je prava mantra za vse obstoječe in vse nove kandidate za župane. O tem, kdo vse in kako lahko nadzoruje pobiranje turistične takse in njeno namensko vračanje nazaj v dobrobit turizma, pa se med drugim sprašujemo v rubriki Aktualno. Računsko sodišče ni neposredno pristojno za nadzor pobiranja te dajatve, stališče ministrstva za finance pa je, da je prepuščeno odločitvi občin, če bodo turistično takso kot namenski prihodek v proračunskem odloku določile kot namensko rabo. Ne preseneča torej, da je veliko izplačil turistične takse namenjenih tudi sprotni porabi in različnim občinskim naložbam. Nekako po sistemu: prijaviš nočitev in takso ali tudi ne. Veliki ponudniki namestitvenih zmogljivosti se pri tem veliko težje skrijejo kot manjši; tožarjenje Fursu županom oziroma njihovim službam praviloma ne diši ravno. Nesporno sicer je, da ima turizem - tako so zapisali tudi ob nedavnem svetovnem dnevu turizma - pozitiven vpliv na lokalne skupnosti. Tudi zaradi takse, ki ponekod resnično ni zanemarljiv prihodek v občinski proračun. Predvsem pa po zaslugi zagnanih posameznikov, ki so na primer v rimski nekropoli v Šempetru pričarali duh Rimljanov. Šentjurčan Mihael Bučar pa tako rekoč živi z železničarskim muzejem, ki je postal pravcato Brezje oziroma romarsko središče za vse ljubitelje železne ceste, po kateri je davnega 2. junija 1846 v Šentjur prisopihala tudi prva lokomotiva. O uvodni zgodbi, da bi rad vozil, pa ne razmišlja zgolj moj oče in prenekateri starostnik, ki je še po njegovem vzoru mladostnega videza in čil ter zdravega duha. Aktiven pač. Prenekateri podjetnik se sprašuje, če bo sploh še »zvozil« iz dneva v dan, iz meseca v mesec. Toliko bolj je zato precenljiva izpoved, ki nam jo je o boju skozi »prisilko« posebej za Novi tednik zaupal šentjurski podjetnik Vili Kolar. Človek, ki daje neposredno kruh 80 zaposlenim, trenutno posluje pozitivno in se bori kljub grenki lekciji, da se v Sloveniji posla čisto pošteno očitno ne moreš iti. Bo kdo slišal vsaj njegov namig, kako sosednja Avstrija pomaga preživeti gradbeni stroki neaktivne zimske mesece?! Če se že trudimo prepisovati zakone in ustvarjati kilometre dopolnil z izjemami, je morda skrajnji čas, da začnemo pisati »pametne«, kratke, jedrnate in na kožo podjetnim ter poštenim ljudem namenjene predpise. Toliko o etiki oziroma poslanstvu države, ki smo ji delovno mesto ustvarili državljani. BISERKA POVŠE TAŠIĆ Kam gre denar iz zbr V ohlapne formulacije o spodbujanju razvoja turizma lahko sodi vse mogoče Nedavni svetovni dan turizma je letos sporočal, da ima ta dejavnost pozitiven vpliv na lokalne skupnosti, njihovo gospodarstvo in zaposlovanje. Ta dejavnost tudi pri nas doživlja rast. Lani smo v Sloveniji zabeležili 3,3 milijona evrov prihodkov iz te dejavnosti in več kot 9,5 milijona prenočitev turistov. Turizem v državni proračun letno prispeva 240 milijonov evrov davka na dobiček ter zaposluje več kot 30 tisoč prebivalcev države. Zato je pomembno zavedanje, da je turizem tesno povezan z vsemi dejavnostmi v nekem okolju. Za njegovo spodbujanje imajo lokalne skupnosti po zakonu iz leta 2004 na voljo namenska sredstva v obliki turistične takse. Znesek, ki ga mora turist zne turistične takse določa plačati ob stroških bivanja, resda ni visok, a če pogledamo, koliko denarja se nabere v proračunih občin, ne moremo več govoriti o drobižu. Zato tudi ni vseeno, za kaj občine denar porabijo. Plačevanje takse Takso plačujejo vsi turisti, ki prenočujejo v nastanitvenem objektu izven svojega stalnega bivališča. Tisti, ki jih sprejemajo na prenočevanje, so dolžni to takso zaračunati v skladu z določili občinskega odloka. Višina je določena s točkami, pri čemer je vrednost točke za izračun turistične takse 0,0918 evra in naj bi se z novim letom zvišala. Višino posame- občina v razponu od 3 do 11 točk, tako da upošteva vrsto turističnih gostinskih obratov, bivanje v sezonskem ali zunajsezonskem obdobju in obseg ugodnosti ter storitev, ki jih brezplačno omogoča turistom. Najvišja mogoča taksa je tako 1,01 evra na osebo na noč. Zakon o spodbujanju razvoja turizma določa tudi izjeme, ki jim takse ni treba plačati. Plačila turistične takse so med drugim oproščeni otroci do 7. leta, osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, učenci na šolskih taborih, medtem ko polovično takso plačujejo mladostniki do 18. leta in turisti v kampih. Pravne osebe, ki sprejema- jo turiste na prenočevanje, morajo mesečno poročati o številu prenočitev in pobrani turistični taksi. Slednjo morajo do 25. dne v mesecu za pretekli mesec nakazati na račun občine. Slovenske občine so na ta način lani zbrale 8,19 milijona evrov. Poraba zbranega denarja Zbrano takso morajo občine po zakonu nameniti za razvoj turistične dejavnosti. Določila so pri tem precej splošna, saj govorijo o informacijski dejavnosti za turiste, o spodbujanju razvoja celovitih turističnih proizvodov, trženju celovite turistične ponudbe, razvoju in vzdrževanju skupne turistične infrastrukture in javnih površin, namenjenih turistom, organizaciji in izvajanju prireditev, ozavešča-nju in spodbujanju lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma ... Pred časom so se ravno glede vprašanja porabe takse kresala mnenja, saj je bilo mogoče slišati očitke, da naj bi župani ponekod samovoljno razpolagali z zbranim denarjem in ga namenjali za naložbe, ki so morda le posredno povezane s turizmom. Poleg tega so nekateri predlagali, da naj bi del takse namenili tudi za širšo promocijo turizma na državni ravni, kar zaenkrat ni bilo sprejeto. Pri tem se tudi nekateri sogovorniki v regiji zavzemajo za bolj strogo namensko porabo s taksami zbranega denarja. TC V občini Bistrica ob Sotli so šele pred kratkim sprejeli odlok o turistični taksi, s katerim imajo podlago za njeno pobiranje. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Ana Bercko, v občini do pred kratkim ni bilo namestitvenih zmogljivosti za turistične namene. Ker pa je v zadnjem času vse več zanimanja za turizem, sploh v smislu turizma na kmetiji, je bil skrajni čas, da občina to področje uredi. (JP) Nadzornika sta Furs in inšpekcija Po zakonu o spodbujanju razvoja turizma izvaja nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc pristojni davčni organ. Iz Finančne uprave RS so nam sporočili, da ne izvajajo ciljnih inšpekcijskih nadzorov, ki bi se osredo-točali zgolj na plačevanje turističnih taks. Omenjeno področje se nadzira v okviru drugih nadzorov, ki jih opra- vijo pri zavezancu, zato tudi ne vodijo ločenih statističnih podatkov o nadzoru nad plačevanjem turističnih taks. Ta nadzor lahko opravlja tudi pristojni občinski inšpekcijski organ, kar določijo občine v svojih odlokih. Takšen primer je Mestna občina Celje, kjer nadzor opravlja medobčinski inšpektorat občin Celje, Laško, Štore in Žalec. Lani in letos inšpektorat ni ugotovil kršitev. Namenskost porabe Računsko sodišče je pri nadzoru občin ugotovilo njihov pomanjkljiv nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse, saj občine na primer niso spremljale, ali so zavezanci za pobiranje turistične takse pošiljali poročila in ali so turistično takso nakazovali na vplačilni račun. Kot navaja predsednik Tomaž Vesel, gre pri porabi takse za dilemo, ali je določanje namenskosti v zakonu o spodbujanju turizma smiselno glede na načelno inte- gralnost proračuna. Stališče ministrstva za finance je, da je to prepuščeno odločitvi občin, ali bo turistično takso kot namenski prihodek določila v odloku o proračunu in na ta način priznala neko namenskost. Občine se različno odločajo o tem. Poleg tega pa so nameni porabe turistične takse v zakonu o spodbujanju razvoja turizma določeni zelo široko, zato je veliko izplačil namenjenih tudi tekoči porabi in občinskim naložbam. TC Mozirje: Kje so zasebniki? Na podlagi občinskega odloka znaša turistična taksa 1 evro na noč. Letno je zberejo približno 10 tisoč evrov. Največ pobrane takse dobijo iz Hotela Golte, ostalo pa še od manjših ponudnikov nočitvenih kapacitet, je sporočila Urška Pesan, strokovna sodelavka za turizem v Občini Mozirje. Denar se zbira na posebnem računu občine in se porabi za razvoj turistične infrastrukture. Konkretno v letu 2013 so ga porabili za ureditev turistične signalizacije v občini Mozirje. Za mnenje smo vprašali še na Golteh, kjer z zbrano takso največ prispevajo v občinsko blagajno. »Zavedam se, da turistična taksa mora obstajati, da je denar za promocijo turizma treba zbrati,« pravi direktor gorskoturistič-nega centra Golte Ernest Kovač. »Ne bom govoril, ali se je zbere veliko ali malo. Če bi se ta denar zelo koristno porabil, bi lahko bila še višja, če učinkov ni, je kakršenkoli znesek previsok,« razmišlja direktor. To lahko postane denar za polnjenje občinskega proračuna, čeprav bi ga morali vračati v turizem. »Nimam občutka, da bi bila turistična taksa vložena v trženje, da bi bila ponudba v občini izboljšana in bi turisti več zapravili,« opaža Kovač. V občini Mozirje, kamor spadajo Golte, skoraj celotno turistično takso prejmejo od svojega gorskoturističnega centra, ki se temu zaradi večje preglednosti poslovanja ne more ogniti. Temu se precej lažje izognejo tisti zasebniki, ki oddajajo sobe in apartmaje, tudi manjši penzioni. Tudi na ta način so lahko konkurenca večjim ponudnikom. BJ ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA na шб ЕЛЕП ЕЖКЗ ш PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK o> c2s> # ЛВЈ ЕЛЕЗ Največ za evropske projekte BISTRICA OB SOTLI - V prvem polletju je občina realizirala približno polovico načrtovanega proračuna. Občinski proračun za letošnje leto znaša sicer dobra 2,3 milijona evrov. V prvi polovici leta je občina največ denarja namenila dokončanju evropskih projektov, je pojasnila direktorica občinske uprave Ana Bercko. Med večjimi projekti je izpostavila obnovo Sušilnice, Gabronke in Bratušove hiše ter gradnjo rastlinske čistilne naprave v Trebčah. Občina se v letu 2014 na novo ni zadolževala. JP Tarok na državni ravni ROGATEC - Tarok društvo Rogatec-Rogaška je minulo soboto gostilo 10. turnir državnega prvenstva v taroku, ki se ga je udeležilo 105 tekmovalcev. Turnir je društvo organiziralo pod okriljem Tarok zveze Slovenije. Zmagal je Alojz Markič, drugi je bil Samo Medved in tretji Peter Mrđen. Državno prvenstvo posameznikov v taroku sicer obsega 12 turnirjev. Na njem lahko igrajo le igralci z licenco. Tarok društvo Rogatec-Rogaška združuje 12 takšnih članov, vseh pa je 47. Društvo je mlado, saj deluje od leta 2009, za to igro pa je v Rogatcu zanimanje predvsem med starejšimi občani, TV AKTUALNO 3 ane turistične takse? Takso porabijo v občinah tudi za označevanje zanimivih turističnih točk. (Foto: arhiv NT, GrupA) Zreče: Pavšal za »vikendaše« Predsednik Turističnega društva Celje Matija Golner meni, da se, odkar je v občini organizirana profesionalna služba, ki skrbi za turizem, stvari spreminjajo na bolje. Občina je nekoč za to dejavnost namenjala znatna sredstva turističnemu društvu, ki se je trudilo po svojih močeh. Zdaj se mora za denar potegovati s projekti na razpisih. »Glede pobrane takse v društvu nimamo vpogleda niti v to, kako se porabi. Ker občina nameni za to dejavnost znaten del denarja, se nam to ne zdi pomembno. Je pa vprašanje, kakšen je izplen iz tega. V Celju opažamo spremembe na bolje, tudi po vsebinski plati. Zavod dela programe, ki temeljijo na zgodbah, doživetjih, tudi tiskovine, ki spremljajo te stvari, so narejene tako, kot se to dela po svetu.« TC Dobrna: Označbe in nova karta V občini je turistična taksa določena v višini 11 točk. Glede na vrednost točke tako znaša turistična taksa 1,01 evra. Kot je zapisala Milena Krušič, višja svetovalka za finance in proračun, v povprečju mesečno zberejo približno 4.900 evrov, v letu 2013 pa so skupaj zbrali dobrih 59 tisoč evrov. Taksa v celoti izvira iz nočitev gostov v Termah Dobrna. In kako porabijo zbrani denar? V letu 2013 so ga namenili za obnovo turistične signalizacije (označitev turističnih znamenitosti, pohodnih, kolesarskih poti), na Laško: Največ iz Thermane in Rimskih term novo so označili naselja in posamezne domačije. Lani in letos so turistično ponudbo predstavili na različnih sejmih, organizirali in izvajali so prireditve ... Letos so obnovili še preostali del neprometne signalizacije in zagotovili nove prostore, kjer bodo lahko turisti pridobili ustrezne informacije. Uredili so tudi več turističnih poti in parkovnih površin, ki so bile poškodovane zaradi žleda. Občina je dobila novo turistično karto z označbo pohodnih in kolesarskih poti, naravne in kulturne dediščine ter turistične ponudbe kraja. BJ Občina Laško je lani pobrala 147 tisoč evrov turistične takse na osnovi 222 tisoč nočitev. Turist, ki v občini prenoči, mora poleg stroška te storitve plačati še 1,0098 evra takse na noč. Edina Memić, zaposlena v Uradu za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance v Občini Laško, je povedala, da se največ takse v proračunu zbere po zaslugi nočitev v obeh hotelih v občini - Thermane Laško in Rimskih term. Preverjanje, ali ponudniki nastanitev takso poberejo in jo nakažejo občini, po besedah Memićeve temelji na potrdilu o vplačilu turistične takse, ki ga morajo pravne osebe priložiti mesečnemu poročilu o številu prenočitev. Kako denar vračajo v turizem? Direktorica občinske uprave Laško Sandra Barachini je dejala, da denar namenijo informacijskoturi-stični dejavnosti, ki se izvaja v okviru Turističnoinforma-cijskega centra Laško. Poleg tega z njim plačujejo dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Javnega zavoda Center za šport, turizem, informiranje in kulturo (Stik) Laško. Gre za trženje celovite turistične ponudbe, sofinanciranje prireditev in izdelavo promocijskega materiala ter za organiziranje predstavitev na sejmih. Z denarjem, ki se v proračun steče zaradi plačila turistične takse, občina sofinancira še nekatere druge prireditve, vzdržuje in ureja javne površine ter tematske poti. Da bi bila poraba pregledna Direktorica Stika Laško Janja Urankar Berčon je poudarila, da se vračanje turistične takse pozna, ne glede na to, ali gre za urejanje infrastrukture, vlaganje v turistično promocijo ali organizacijo prireditev. »Stik je velik odjemalec občinskega proračuna. Vse naložbe, ki jih dobimo v občini, se po mojem mnenju odražajo v napredku pri turizmu. Ocenjujem, da občina živi s turizmom in ima pred sabo vizijo, da bo postala turistično še bolj prepoznavna,« je dejala. Predsednik Turističnega društva Laško Tomaž Majcen je odločen, da bi moral ves denar, ki ga občina pobere s turistično takso, iti nazaj v turizem. Poraba bi morala biti po njegovem prepričanju strogo namenska -za turistične dejavnosti ali posebno panogo turizma. »To, da občina nekje asfaltira neko cesto, češ da bodo turisti lažje prišli v določen del občine, je lahko tudi način, da se denar pretoči za naložbe, ki v prvi vrsti niso namenjene turizmu. Zato bi morala biti poraba bolj transparentna, da bi se videlo, kaj prinese k turistični ponudbi.« Delček od zbrane pogače bi lahko dobila prav turistična društva, ki so po njegovih besedah marsikje v državi gonilo turističnih dejavnosti. Opazijo napredek Družba Thermana letno pobere in odvede okoli 90 tisoč evrov turistične takse, ki jo obračuna od skoraj 60 odstotkov vseh nočitev, medtem ko je 40 odstotkov nočitev oproščenih plačila turistične takse. Skrbnica prireditev in odnosov z javnostmi Nina Pader je povedala, da turistično takso v Thermani dojemajo kot vložek, ki se vrne v obliki nadgradnje turistične infrastrukture in ostalega, kar dela destinacijo zanimivejšo, privlačnejšo in boljšo za uporabnike. »V zadnjih letih se zaradi pridobljenega naziva Evropske destinacije odličnosti -Sotočje dobrega, čuti vse več vloženega truda v gradnjo turistične infrastrukture,« je dejala in kot primer zadnje takšne občinske naložbe omenila gradnjo povezovalnega pločnika in kolesarske steze med Thermano in supermarketom Tuš. Pločnik, ki bo prispeval k večji varnosti pešcev in kolesarjev, turistov in domačinov, so namenu predali pred dnevi. TINA VENGUST NA KRATKO Kanalizacija v tretji fazi izvedbe ŠENTJUR - Občina je podpisala pogodbo za tretjo fazo dograditve kanalizacijskega omrežja. Dela je prevzelo podjetje Tomgrad, končalo naj bi jih do konca junija prihodnje leto. Investicijo so uspešno prijavili na osmi javni poziv za sofinanciranje regionalnih razvojnih programov in za 85 odsto-kov upravičenih stroškov pridobili 678 tisoč evrov evropskega denarja. Celotna investicija je vredna 760 tisočakov. V tej fazi bodo celostno uredili odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v naseljih Stopče, Nova vas in Pešnica. Več kot dva kilometra fekalnih vodov bo omogočilo vključitev v sistem kar 395 prebivalcem iz 126 objektov. StO Tic kmalu v novem objektu PODČETRTEK - V kraju so prejšnji teden začeli graditi objekt, v katerem bo turističnoinformacijski center. Vrednost projekta znaša približno 150 tisoč evrov, od tega je občina pridobila približno 42 tisoč evrov nepovratnih sredstev na podlagi Zakona o financiranju občin. Stavba, v kateri ima prostore Tic Podčetrtek, je močno dotrajana, saj je bila pred tridesetimi leti zgrajena kot montažni objekt. Občina se je odločila za gradnjo novega objekta tudi zato, ker so sedanji prostori premajhni in nefunkcionalni. Zgradilo naj bi ga gradbeno podjetje Ges iz Rogaške Slatine. Rok za dokončanje del je sto koledarskih dni od podpisa pogodbe z izvajalcem. JP Del podjetja na novi lokaciji TABOR - Komercialni del podjetja Gomark, ki se v prvi vrsti ukvarja s proizvodnjo cepilnikov za drva in stiskalnic za sadje, je od sredine septembra v poslovno-indu-strijski coni v Čepljah. Za njegovo selitev se je podjetje odločilo, da bi razbremenilo proizvodne in skladišče prostore v Ojstriški vasi, ki vsako leto bolj pokajo po šivih. Sicer podjetje za prihodnja leta načrtuje selitev tudi preostalega dela podjetja v Čeplje. ŠO Praznujejo pol stoletja ŽALEC - Mestna skupnost Žalec letos praznuje 50 let. Ob tej priložnosti je v petek zvečer v domu II. slovenskega tabora pripravila slavnostno sejo, na kateri je podelila priznanja. Prejeli so jih zlati maturantki Kamila Marta Novak in Tina Fijavž, Boris Skalin za dolgoletno delovanje na področju ekologije, naravovarstva in fotografije, podjetje Juteks za 75 let delovanja v Žalcu ter Iztok in Matej Antloga za izredno prostovoljno delovanje v vaški skupnosti Ložnica. ŠO Prišlo jih je več kot sto DOBRNA - V kraju je bilo srečanje starejših občanov, ki ga pripravljajo vsako leto pred mednarodnim dnem starejših. Srečanja, ki je namenjeno občanom, starim več kot 70 let, se jih je udeležilo več kot sto. Najstarejši udeleženki sta stari 91 let, zato so ju posebej počastili s šopkom. Zbrane sta posebej pozdravila predstavnika občine in društva upokojencev. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole, domača pevska skupina Sestre Jakob in harmonikar Branko s sinom Matejem. Srečanje je pripravila občina v sodelovanju z javnim zavodom za šport, turizem in kulturo. V občini Dobrna živi 270 občanov, ki so stari več kot 70 let. BJ NE PREZRITE Intervju: Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS tudi o najbolj pogostih napakah pri upravljanju občinskih proračunov. v prihodnji številki Novega tednika Računi bodo nižji VITANJE - V trgu se je končala energetska obnova šole in vrtca, ki je trajala dve leti. V šoli so že lani obnovili fasado, zamenjali stavbno pohištvo in izolirali strope. Izolacijo stropov so letos nadaljevali, ter poskrbeli tudi za novo kotlovnico, kjer bodo namesto kurilnega olja uporabljali lesne pelete. V šolo so tako letos vložili 140 tisoč evrov, lani že 320 tisoč. Gre za evropski in državni denar, občina mora plačati le davek na dodano vrednost. V vrtcu so opravili vsa dela letos, med drugim so izolirali strope in zamenjali okna. Naložba v vrtec je stala 80 tisoč evrov, od tega je večina državnega denarja in 15 odstotkov občinskega. Bj Podelili so priznanja POLZELA - Občina je v sredo na dvorišču gradu Komenda pripravila slavnostno akademijo ob občinskem prazniku, ki ga praznuje 2. oktobra v spomin na Polzelane, ki so bili na ta dan leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru, in obenem podelila občinska priznanja. Naziv častnega občana je letos pripadel dolgoletnemu polzelskemu zdravniku Janezu Cukjatiju. Grb občine sta prejela dr. Jože Korber in Jaka Jeršič, prejemniki plaket pa so postali Eva Lenko, Franc Uratnik in Anton Satler. Občina je letos podelila tudi tri priznanja za inovatorje. Prejeli so jih Domen Plaskan, Jože Kočevar in Jože Kočevar ml. ŠO Prenavljali so ceste KOZJE - V občini se je končala rekonstrukcija cest na območju Osredka. Projekt, vreden 960 tisoč evrov, je v višini 790 tisoč evrov sofinancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V okviru projekta so rekonstruirali skoraj šest kilometrov občinskih cest. Na odseku Rakonca-Zgornje Šapole so razširili del cestišča s treh na štiri metre, rekonstruirali so tudi del odseka od gradu Podsreda do Osredka. Gradbena dela so zajemala obnovo poškodovanih odsekov cestišč, usadov in manjših plazov. Cestišče so tudi preplastili in na najbolj nevarnih delih postavili odbojno ograjo. JP 4 GOSPODARSTVO Je bila skupščina le predstava za javnost? Manjši delničarji preprečili dokapitalizacijo, vodstvo družbe zdaj predlaga prisilno poravnavo OB ROBU Potem ko lastniki laške Thermane na seji skupščine, ki je bila 24. septembra, niso podprli predloga o dokapita-lizaciji, je vodstvo družbe v začetku tega tedna na celjsko sodišče poslalo predlog o uvedbi postopka prisilne poravnave. Kaj bodo Lašča-ni upnikom predlagali v prisilni poravnavi, za zdaj še ni znano. So pa manjši delničarji, ki imajo skupaj približno 30 odstotkov kapitala, že napovedali, da bodo uvedbi »prisilke« nasprotovali. Kot je znano, je uprava delničarjem predlagala, da bi osnovni kapital podjetja s skoraj 16 milijonov evrov zmanjšali na le dobre tri milijone evrov. S tem bi delno pokrili visoko lansko izgubo, ki je posledica slabitve nepremičnin, in tudi skoraj v celoti razlastili delničarje. Hkrati z zmanjšanjem kapitala bi delničarjem v nakup ponudili za 16 milijonov evrov novih delnic. Predlog za znižanje osnovnega kapitala in dokapitaliza-cijo so na seji podprli vsi večji lastniki, poleg Družbe za upravljanje terjatev bank še Pivovarna Laško, Občina Laško in nekateri drugi. Vendar njihovih glasov ni bilo dovolj, saj takšne odločitve zahtevajo najmanj 75-odstotno večino. Zmanjkalo je le 0,59 odstotka glasov. Proti je glasovala skupina manjših delničarjev, ki sta jih na seji zastopala bivši direktor Roman Matek in celjski odvetnik Borut Soklič. V skupini so večinoma podjetja, ki so v preteklih letih sodelovala pri gradnji novega zdraviliškega kompleksa, namesto plačila pa so dobila delnice Thermane. Namesto sporazuma objava insolventnosti Manjši delničarji so dokapi-talizacijsko skupščino označili kot farso in predstavo za javnost, saj so prepričani, da je finančne težave oziroma visoko zadolženost Thermane mogoče rešiti drugače. S tem mislijo na sporazum o preventivnem prestrukturiranju, ki so ga, kot trdijo, banke upnice podprle že aprila, vendar potem ni bil sprejet. »Sporazum o finančnem prestrukturiranju bi zagotovo rešil likvidnost in solventnost podjetja ter s tem tudi položaj v več kot 25 milijonov evrov visoko izgubo za leto 2013? Po našem mnenju je bilo prevrednotenje sporno, če ne celo nezakonito, kar naj bi pokazal tudi sodni postopek, ki smo ga že sprožili,« je po seji skupščine povedal Borut Soklič. Predlagana prisilna poravnava po njegovem mnenju ni presenečenje, saj je pričakovana že od konca julija, ko je bila objavljena insolventnost. »Že takrat so vsi večji lastniki izjavili, da Thermane ne nameravajo oziroma ne morejo do-kapitalizirati. Zato je bil sklic skupščine 24. septembra zgolj formalnost,« v imenu malih delničarjev pravi Soklič. Bošnjak obžaluje V skupini manjših delničarjev trdijo, da imajo dokaze o pripravljenosti bank za podpis sporazuma o finančnem Borut Soklič: »Če bi uprava z dokapitalizacijo mislila resno, bi jo lahko izvedla bolj enostavno in za družbo manj škodljivo - s postopkom preventivnega prestrukturiranja.« sedanjih lastnikov. Sprašujemo se, zakaj ni bil sprejet, čeprav so ga bile banke pripravljene podpisati. Zakaj je uprava namesto dogovora z bankami razglasila insolventnost, za katero je bila osnova ponovna cenitev nepremičnin, ki je vodila v slabitve in prestrukturiranju. Predsednik uprave Thermane Andrej Bošnjak pa trdi, da navedbe o pripravljenosti bank ne držijo. Pogovarjali so se, vendar sporazuma niso podpisali. Zakaj, Bošnjak ne pojasnjuje, navaja le, da iz »očitnih razlogov«. Bošnjak obžaluje, tako je vsaj po seji skupščine zapisal v sporočilu za javnost, da sklep o dokapitalizaciji ni dobil zadostne podpore. »Z uspešno izvedeno dokapitalizacijo bi delničarji zagotovili ustrezno višino osnovnega kapitala in omogočili odpravo vzrokov za insolventnost ter tako tudi omogočili, da družba doseže kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost,« je še zapisal Bošnjak, ki tudi zavrača vse navedbe manjših delničarjev, da jim je bila na seji skupščine onemogočena razprava in kratena pravica do obveščenosti. Mali delničarji Thermane napovedujejo, da se bodo pritožili zoper sklep o prisilni poravnavi. Mali delničarji namreč trdijo, da so na sejah skupščin avgusta in zdaj septembra postavili mnogo konkretnih vprašanj, vendar so ostali brez odgovorov. Predvsem na ključno vprašanje - na kakšnih podlagah je uprava najela cenilca, ki je vrednost družbe znižal za kar 24 milijonov evrov. Izvedeli tudi niso, zakaj so poslovni rezultati Thermane v letošnjem prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem slabši za 6 odstotkov, zakaj so izdatki za obresti višji, za vzdrževanje nižji in zakaj so se za kar 33 odstotkov zvišali drugi poslovni odhodki. JANJA INTIHAR ČE KDAJ, ZAKA] NE ZDAJ? Samo do konca oktobra! Oktober je mesec varčevanja in v Banki Celje smo vam pripravili super ponudbo: za 18-mesečni depozit vam ponujamo kar 2 % obrestno mero! Sklenitev depozita je mogoča v vseh enotah Banke Celje in preko NLB Klika. Izkoristite ugodnost za varno in donosno varčevanje! 150 let чЏ banka celje www.banka-ceije.si JANJA INTIHAR Najslabša reklama So se s prisilno poravnavo težave laške Thermane končale ali šele začele? Če bi vprašali upravo podjetja, bi najbrž dejala, tako vsaj sklepamo po njenih dosedanjih izjavah, predvsem pa po njenih dosedanjih dejanjih, da je s tem narejen pomemben korak h koncu težav. Strokovnjaki, ki si s turizmom že dolgo služijo kruh, pa odgovarjajo, da so se s tem prave težave šele začele. Razglasitev insolventnosti je namreč po njihovem mnenju nekaj najslabšega, kar se lahko zgodi turističnemu podjetju. Slabše reklame, kot je objava, da je podjetje v prisilni poravnavi, si namreč ne bi mogli zamisliti. Posledice bodo vidne že kmalu, pokazale se bodo v strmem padcu poslovanja. Poslovni partnerji bodo namreč postali nezaupljivi in bodo zahtevali drugačne plačilne pogoje, še bolj nezaupljivi bodo gosti, ki se bodo začeli spraševati, kaj lahko v zdravilišču, ki se bori s tako velikimi finančnimi težavami, da se je moralo odločiti za »prisilko«, sploh pričakujejo. Thermana bo torej s prisilno poravnavo izgubila veliko več, kot bo z zmanjšanjem obveznosti do svojih upnikov z njo pridobila. Najbrž je tudi to eden od razlogov, da je laško zdravilišče (če pustimo ob strani zgodbo z Rimskimi termami) za zdaj edino v svoji panogi, ki se je odločilo za takšen ukrep. Finančnih težav namreč nimajo le Laščani, ampak kar vsa slovenska turistična industrija. Kaj je tako nenadoma do temeljev zamajalo Thermano, saj je še do lani veljala za zdravilišče z najhitrejšim in najbolj uspešnim razvojem in se uvrščala med pet največjih v Sloveniji? Dogajanje od lanskega julija, ko so banke na čelo zdravilišča postavile »svojega človeka«, razkriva, da se nič v tem dobrem letu ni zgodilo slučajno. In da je bilo vse vnaprej zrežirano, z vsemi plani A, B, C ... Začelo se je spodbudno, novi predsednik uprave Andrej Bošnjak je v prvih dveh mesecih navdušil zaposlene, saj so mu verjeli, ko jim je zagotavljal, da je v podjetje prinesel »transparentnost, iskrenost in poštenost«. Predvsem pa, je poudaril, da v Laško ni prišel zato, da bi zdravilišče pripravil za stečaj ali poceni nakup. A že kmalu so zaposleni doživeli hladen tuš - najprej zaradi znižanja plač, nato so ugotovili (vsaj večina, izjema so le tisti, ki si jih je predsednik uprave izbral v svoj najožji krog), da o transparentnosti ni ne duha ne duha sluha, da ni podjetje dobilo nobene nove strategije razvoja in da so bile vse obljube, kako jim bo kmalu bolje in lepše, le prazne puhlice. Nekateri, čeprav o tem niso hoteli govoriti javno, saj jih je bilo in jih je še vedno preveč strah, kakšne bodo posledice njihovih izjav, so potožili, da v Thermani še nikoli ni bilo tako slabo. A so kljub temu upali, da se Bošnjak vse dni, ko ga ni v službi (to pa naj bi se zgodilo vsaj dvakrat na teden), z bankami dogovarja, kako reprogramirati visok dolg. Še aprila je kazalo, da je sporazum o tem tik pred podpisom. Sledili so trije meseci molka, v katerih nihče, z izjemo vpletenih, ne ve, kaj se je dogajalo, nato pa je vodstvo na presenečenje mnogih razglasilo insolventnost ter naročilo novo cenitev nepremičnin, s katero je vrednost podjetja kar čez noč strmoglavila za nekaj deset milijonov evrov. In je novi zdraviliški kompleks, na katerega so bili tudi lastniki, ko so ga slovesno odprli, hudo ponosni, nenadoma postal ničvreden. Podlaga za sklepe, ki jih je uprava predlagala na nedavnih skupščinah, je bila torej narejena, vendar je že vnaprej vedela, da ne bodo sprejeti. Kdo pa lahko v samo petih dneh, kolikor je bilo časa za do-kapitalizacijo, dobi večmilijonsko posojilo za nakup novih delnic! Ker so proti dokapitalizaciji glasovali manjši lastniki, je uprava dobila grešnega kozla za vse, kar se bo zdaj dogajalo s podjetjem. In bo v senci takšnega prepričanja lahko do konca izpeljala skrbno pripravljen scenarij, ki najverjetneje vodi v poceni prodajo zdravilišča. Bi bilo s Thermano danes drugače, če člani nadzornega sveta julija lani ne bi dvignili roke za Andreja Bošnjaka? Najbrž ne. Dejstvo je namreč, da bi banke, ki jim je očitno prav malo mar, kaj bo s 470 zaposlenimi, v vsakem primeru odstavile Romana Matka in pripeljale katerega drugega svojega posrednika. Razlika bi morda bila le v tem, da komu drugemu najbrž ne bi ušla trditev, da »družba ne živi od prometa, ki ga ustvarja«, kot je v svojem zadnjem sporočilu za javnost, ko je odgovarjal na očitke, da promet Thermani letos pada, zapisal Andrej Bošnjak. VSAK ČETRTEK ob 12.15 VSA«. СБ T KI ЕП OK dmev POGLEDI jUBJ^S www.radiocelje.com 96.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz GOSPODARSTVO 5 Drugačen pristop in filozofijo ruskega gospodarstva je Alojz Kračun, direktor Albe, ponazoril tudi z vtisom, ki ga je dobil ob ogledu podjetij v okolici Jaroslavlja. »Oni imajo denar, to je razlika med Evropo in Rusijo. Videli smo dobro tehnologijo, vse je kakovostno narejeno, na ključ, ampak ni v rabi. Rusi vlagajo za prihodnost, gradijo tovarno, na primer farmacevtsko, za čas, ko jo bodo morda potrebovali, mi pa smo naš nov objekt zgradili zato, ker je naša dejavnost prerasla stare prostore,« je bil slikovit Alojz Kračun. Ruski trg ni le Moskva V gospodarski delegaciji v Jaroslavlju tudi podjetja s Celjskega - Ker imajo veliko denarja, investirajo na zalogo Priložnost za gradbeništvo in turizem? V gospodarski delegaciji je bilo 23 slovenskih podjetij, ki so s stotimi ruskimi sodelovala na poslovno-investicijskem forumu v Jaroslavlju. Na njem je guverner jaroslaveljske regije Sergej Nikolajevič Jastrebov povedal, da jih zelo zanima sodelovanje s slovenskim gospodarstvom: »Podjetja iz naše regije zanima investiranje v Slovenijo, predvsem naložbe v farmacevtski sektor, gradbene projekte, avtomobilsko industrijo in turizem.« Poudaril je, da sta si Jaroslavlj in Slovenija v marsičem zelo podobna. Naša država za jaroslaveljska podjetja lahko predstavlja idealno vstopno točko na trg EU, Jaroslavlj pa za preboj v Rusko federacijo. Vlada jaroslaveljske regije je usmerjena v financiranje razvojnih projektov, zato so inovativna in tehnološko napredna slovenska podjetja lahko pravi partnerji ruskim,« pa je povedala vodja slovenske gospodarske delegacije v Jaroslavlju Tanja Drobnič iz Spirita Slovenija. Čeprav se v Moskvi sklene največ poslov, je gospodarsko sodelovanje mogoče tudi v drugih ruskih regijah. Nove poslovne priložnosti je v slovenski gospodarski delegaciji v okviru javne agencije Spirt Slovenija, ki je nedavno obiskala regijo Jaroslavlj v Rusiji, iskalo tudi nekaj podjetij iz celjske regije. Med njimi tudi podjetji Alba iz Vojnika in Ograje Kočevar iz Prebolda, v katerih so nam predstavili izkušnje osvajanja ruskega trga. Kot je povedal Alojz Kračun, direktor podjetja Alba iz Vojnika, ki se ukvarja z inženiringom tehtalnih sistemov in s farmacevtskimi industrijskimi tehtnicami, so v podjetju nekaj izkušenj z ruskim trgom imeli že pred obiskom v Jaroslavlju. Za naše farmacevtsko podjetje, ki je gradilo tovarno v Rusiji, so namreč dobavili opremo. Sodelujejo tudi z drugimi Alojz Kračun, direktor podjetja Alba iz Vojnika, meni, da je način razmišljanja ruskih gospodarstvenikov drugačen od našega. domačimi inženirskimi podjetji, ki delujejo na ruskem trgu, tako da Alba tam ustvari že približno 20 odstotkov prometa. Ruska poslovna filozofija drugačna »V Jaroslavlju sem ugotovil, da je ruski način razmišljanja o podjetništvu drugačen od našega in evropskega. Ves čas sem bil prepričan, da lahko z dobrim izdelkom potrkaš na vrata končnega kupca in skleneš posel. Ampak v Rusiji to deluje drugače: tam ne moreš prodati ene žlice, če nimaš posrednika, ta pa je vedno ruski. To so mi potrdili tudi poslovni partnerji, ki izvažajo v Rusijo,« je poudaril Alojz Kračun. Konkretnega posla na poslovni konferenci med ruskimi in slovenskimi podjetji oziroma v času obiska Alba ni sklenila, a je Alojz Kračun spoznal vsaj pet ruskih inženirskih podjetij, s katerim se bo lahko dogovarjal za poslovno sodelovanje. Kot je še povedal Kračun, na ruskem trgu iščejo priložnost za prodajo visokoresolucijskih tehtnic višjega cenovnega razreda za farmacijo, kar predstavlja skoraj polovico njihove dejavnosti. V Rusiji je vse ogromno V podjetju Kočevar iz Prebolda nimajo veliko izkušenj z ruskim trgom. »Ruski trg je ogromen, pri čemer zaradi obsežnih investicij v gradbeništvo predstavlja tudi velik potencial za naše podjetje. Vse se proizvaja in prodaja v ogro- mnih količinah. Ze po prvih odzivih trga smo opazili, da imajo ruski kupci zelo specifične želje, ki se pogosto razlikujejo od želja kupcev na našem trgu. Zato smo želeli Rusijo vsaj malo >potipati« in jo začutiti, da bomo lažje razumeli njihove potrebe, pričakovanja,« je povedala Zdenka Pečnik Kočevar, ki pred tem še nikoli ni bila v Rusiji. i Zdenka Pečnik Kočevar iz podjetja Ograje Kočevar iz Prebolda, pravi, da so s sodelovanjem v gospodarski delegaciji v Jaroslavlju želeli spoznati ruski trg. »Konkretnih poslov še nismo sklenili, a smo navezali kar nekaj stikov s potencialnimi investitorji, ki bi želeli naše ograje vključiti v svoje projekte. Med njimi sta tudi investicijsko podjetje, ki gradi stanovanja, hiše, šole, vrtce in se zanima za naše ograje, in podjetje, ki proizvaja betonske ograje in želi svojo ponudbo razširiti z našimi ograjami,« je še povedala Zdenka Pečnik Kočevar. Sankcije Rusije niso preveč prizadele Na vprašanje, ali sankcije zahoda proti Rusiji lahko predstavljajo kakšno težavo za njihovo podjetje pri delovanju na ruskem trgu, je Kočevarjeva povedala, da s posli na tem trgu še niso tako napredovali, da bi morali razmišljati o tem. »Med obiskom ni nihče niti omenil sankcij. Mislim, da jih niso preveč prizadele, saj so tako veliki, da lahko sami zadostijo potrebam. Še več priložnosti za nove posle bo v tem času zagotovo dobila Kitajska, ki je na ruskem trgu prisotna že na vsakem koraku,« je še povedala Ko-čevarjeva. Alojz Kračun, direktor podjetja Alba, je dejal, da so premajhno podjetje, da bi lahko zaznali, kaj se glede sankcij dogaja na najvišjih ravneh. Poleg tega Rusi znajo poiskati druge kanale, da omilijo posledice za svoje gospodarstvo. Vpliv sankcij je zaznal le pri hrani, zdaj prevladujejo ruski prehrambeni izdelki, medtem ko evropskih ni mogoče opaziti. Oba sogovornika sta obisk slovenske gospodarske delegacije v okviru Spirita ocenila kot lepo priložnost za spoznavanje novega trga in dobro organiziran projekt. ROBERT GORJANC Foto: arhiv SPIRIT Slovenija I NA KRATKO Lesarska konferenca NAZARJE - Letošnjo razvojno konferenco in srečanje slovenskih lesarjev v Kulturnem domu Nazarje so pripravili Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ), Občina Nazarje, Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Mozirje, Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) in Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija (SAŠA ORA). Ekonomska gibanja v slovenski lesni predelavi je tokrat podrobneje osvetlil Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Poročal je, da je v letu 2013 lesnopredelovalna panoga prvič po dolgih letih poslovala pozitivno, kar sicer ne velja za ožje področje pohištva. Prav tako je nekoliko ugodnejši podatek o rasti dodane vrednosti na zaposlenega v panogi v minulem letu. Sledila je razprava, v kateri so udeleženci iz gospodarstva in obrti predstavili probleme, s katerimi se srečujejo pri delu, od prevelike birokracije do previsoke obdavčenosti dela, saj je lesna panoga izrazito delovno intenzivna. HZ Ostali brez državnih sredstev REČICA OB SAVINJI - Občina je prejela sklep Ministrstva RS za gospodarski razvoj in tehnologijo, da projekt Obnova Tavčarjevega dvora ni uvrščen v izbor operacij, katerim se dodelijo nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na javni poziv je prispelo 153 vlog, od katerih jih je bilo popolnih 133. Zavrženih je bilo 20 vlog, zavrnjenih (zaradi vsebinske nepopolnosti) je bilo 14 vlog. Do prejema sklepov o sofinanciranju projektov s sredstvi ESRR je upravičenih 78 prijaviteljev. Za sofinanciranje 41 projektov, med katerimi je tudi projekt Obnova Tavčarjevega dvora na Rečici ob Savinji, je po uradni obrazložitvi ministrstva zmanjkalo sredstev. Ministrstvo je dodeljevalo sredstva po časovni listi oziroma vrstnem redu oddaje formalno popolnih rok. Občina Rečica ob Savinji je pri izvajalcu poštnih storitev oddala popolno vlogo 5. maja 2014 dve minuti čez polnoč, kar je bilo dovolj, da so predviden denar razdelili med projekte in je za obnovo Tavčarjevega dvora zmanjkalo sredstev. HZ Rebalans in dobrodelnost ŠTORE - Po rebalansu občinskega proračuna, ki ga je sprejel občinski svet v ponedeljek, znašajo za letos načrtovani skupni prihodki in odhodki približno 3,9 milijona evrov. Bistvenih novosti ni. Občina denarja, ki ji pripada po Zakonu o financiranju občin, letos še ne bo prejela v celoti, ampak le prvo polovico. Tako bo imela letos na voljo le devetnajst tisoč evrov. Na odhodkovni strani je več manjših sprememb. V občini Štore so glavne letošnje naložbe nadaljevanje gradnje kanalizacije na Lipi, nakup penziona Almin dom, postavitev nadomestnega kozolca in ureditev ceste na območju Šentjanža. Za stare dolgove občine, ki izvirajo iz časa nekdanjega župana Franca Jazbeca, bodo letos plačali 184 tisoč evrov. Seja občinskega sveta je bila v Domu na Svetini, ki ga odpirajo danes, v četrtek. Po predlogu enega od svetnikov so se svetniki odpovedali ponedeljkovi sejnini v korist družine s štirimi otroki iz Laške vasi, ki je ostala brez matere. BJ 6 GOSPODARSTVO »Vse, kar na koncu v poslu šteje, je zaupanje« Z Vilijem Kolarjem o prisilni poravnavi šentjurskega podjetja Vilkograd Vili Kolar je podjetje Vilkograd pred dvema desetletjema postavil iz nič. Deluje na področju specialnih gradenj, predvsem različnih vrtin. Trenutno zaposluje približno 80 ljudi in je veljalo za eno svetlih točk šentjurskega gospodarstva. Kot občinskemu nagrajencu so Kolarju v lokalni skupnosti priznanje podelili predvsem za predano udejstvovanje na različnih področjih, kot sogovorniku v javno-zasebnem partnerstvu in tudi kot širokogru-dnemu donatorju društvom v kraju. Novica, da je podjetje od letošnje pomladi v prisilni poravnavi, je med ljudmi odjeknila šele v teh dneh. Prisilna poravnava naj bi bila končana konec novembra. »V odnosu z upniki se v prvi vrsti trudimo ohraniti zaupanje in dolgoročno sodelovanje. Z večino smo se vsaj načeloma uspeli sporazumeti. Jasno, da nad izgubo niso navdušeni. Toda na drugi strani smo mi izgubili vse. Posredno poldrugi milijon neizterljivih dolgov in ves lastni kapital. Spet začenja- Vili Kolar, direktor in lastnik podjetja Vilkograd, nad katerim od pomladi visi predlog prisilne poravnave. mo iz nič. Ampak to ni najbolj pomembno. Naše delo zahteva specialna znanja in delavca usposabljamo od tri do pet let. Če takšne ljudi izgubimo, je stvar resnično nepovratno izgubljena. In vemo, kakšne so razmere na trgu dela. Nenazadnje od našega posla živi 80 družin. Zaenkrat o odpuščanju ne razmišljamo.« Zdi se, da vas je v nezavidljiv položaj pripeljal splet nesrečnih naključij. V slo- »Povozile so nas na eni strani zahtevane slabitve ob reviziji zaradi neizterljivih ali pogojno izterljivih upov do propadlih gradbenih podjetij. Na drugi strani pa zapleti s projektom Plinovod Rogaška Slatina-Trojane-Vodice. Ker investitor ni pridobil gradbenega dovoljenja, smo mi plačevali ogromna sredstva za stojnino najetega stroja. Banke pa financiranje nakupa tega niso želele podpreti, čeprav bi se pozitiven denarni tok v podjetju obrnil zelo hitro. Ker so obveznosti presegle višino kapitala, smo bili po zakonu primorani vložiti zahtevek za prisilno poravnavo. Ob tem, da državi in delavcem nismo dolžni nič,« pripoveduje Vili Kolar, direktor in lastnik podjetja Vilkograd. venskem gradbeništvu bolj pravilo kot naključje? V gradbenem poslu trenutno ni nobene dodane vrednosti. Kar 90 odstotkov javnih projektov, ki se trenutno izvajajo in morajo biti končani do leta 2015, je finančno nerealnih. Posle na javnih razpisih pridobivajo izključno razna papirna inženiring podjetja, realno življenje, torej samo izvajanje poslov, pa se potem kaže v izsiljevanju na hrbtih podizvajalcev. Drža- va enostavno noče videti, da v Sloveniji praktično ni več mogoče govoriti o urejenem gradbenem sektorju. Napredujejo samo podjetja, ki nimajo urejenega plačilnega sistema, del zaslužka ljudem dajo na roko, na črno pa zaposlujejo brezposelne z borze ali upokojence. To bo pokopalo vse tiste, ki se tega ne gremo. Nas rešuje specialnost dela, ker v določenem segmentu nimamo konkurence. V klasičnem gradbeništvu pa bi bili s šestimi inženirji in z resnim poslovanjem takoj obsojeni na propad. Predlog prisilne poravnave predvideva tretjinsko poplačilo okrog dva milijona evrov dolga do konca leta 2019. Doslej so se sestali upniški odbori, terjatve so razvrščene, sledijo še obravnave. Končni sklep bo predvidoma sprejet do konca novembra. Začeli ste leta 1995 in vse doslej nezadržno rasli. Težave verjetno niso prišle čez noč. Leta 2008 smo prvič opazili resno krizo v plačilni politiki. Če bi takrat kdo v državi uveljavil ukrepe, ki jih - prepozno - poskušajo vpeljati zdaj, ne bi bilo toliko žrtev divjega kapitalizma v gradbeništvu in ne bi bilo raznih SCT in drugih propadlih zgodb. Kot malo podjetje lahko le sledimo trgu. Nikoli nismo ustvarjali izgube. Na koncu smo prav mi tisti, ki potegnemo kratko. V teh časih nas veselo pošiljajo na tuje trge, večinoma tisti, ki Popravek V prispevku Nagrajenci 47. Mosa s Celjskega, objavljenem v 38. številki Novega tednika, je bila napačno zapisana funkcija Sebastijana Ro-udija v podjetju Elektro Celje Energija. Roudiju, ki je v družbi ECE vodja sektorja prodaje (in ne nabave, kot je bilo napačno zapisano), se za napako opravičujemo. Uredništvo ne vedo, o čem sploh govorijo. V Avstriji smo se trudili pet let, da nas obravnavajo kot enakopravne partnerje, torej se nič ne zgodi čez noč. Sicer pa še vedno velja, da na severni trg greš z izkušnjami in se vrneš z denarjem. Na jug greš pa z denarjem in se vrneš z izkušnjami. Trenutno poslujete pozitivno, prihaja pa v gradbeništvu mrtva sezona. To je še dodaten problem, ki diskriminira slovenske delavce v tej panogi. Nikjer ni toliko dodane vrednosti, da bi lahko financiral plačo in prispevke neaktivnih zimskih mesecev. Če smo prepisali toliko zakonov, bi lahko v tej povezavi še zelo pametno ureditev, ki jo imajo v Avstriji. Zimsko sezono rešujejo s skladom, ki ga nadzoruje država. Kako naj bomo konkurenčni s podjetji, ki delavce z juga na jesen brez nadomestila enostavno pošljejo domov? Hrvaška ima trenutno 40 odstotkov cenejšo delovno silo. Če sem ciničen, res so nas zaščitili pred poplavo teh delavcev. In sicer tako, da jih jaz ne morem zaposliti. Lahko pa hrvaško podjetje brez vseh omejitev dela pri nas. V takšnih razmerah domače gradbeništvo nima prav nobene možnosti preživetja. Realnost zadnjih let kaže, da je prisilna poravnava samo predfaza stečaja. Vi ste po dolgem času prvi, ki se drži predlaganega načrta. V prisilno poravnavno smo šli pošteno in z resnim namenom, da nam uspe. Načrt je realen ali celo pesimističen. Ker mislim, da bo drugo leto še težje. Trenutno smo polno zasedeni. Redno izpolnjujemo vse roke iz pogodb in naročniki naših težav ne čutijo. V resnici take »prisilke« pri nas še nismo videli. Vsi jih namreč prijavijo šele takrat, ko so že zdavnaj zreli za stečaj. Mi smo upoštevali zakon, a resnici na ljubo ni zaradi njegovega neupoštevanja in celo posledičnih stečajev doslej še nihče odgovarjal. Toda v odnosu s poslovnimi partnerji ne moreš tiščati glave v pesek, ker je enostavno nepošteno. Zakaj se vsa ta leta v Sloveniji dopušča drugačna praksa, žal ne vem. Ste prisilno poravnavo doživeli tudi kot osebni poraz? Imel sem krizo. Jasno. Gre za družinsko podjetje, ki smo ga zgradili iz nič. Od prvega tolarja dalje smo vlagali v to blagovno znamko. Kot osebni poraz pa tega ne jemljem. Po krepki analizi pri sebi nisem zasledil prav nobene napačne poslovne poteze. Razen grenke lekcije, da se v Sloveniji posla čisto pošteno očitno ne moreš iti. Če greš v tvegan posel, vzameš možno izgubo v zakup. Pri nas pa je tveganih 90 odstokov poslov. Tudi če jih delaš z občino. In da se podjetniki mojega kova tričetrt svojega časa ukvarjamo s pravnimi posli namesto z osnovno dejavnostjo, tudi ne more biti normalno. Pa je kar splošno sprejet poslovni model. Poslovno okolje pri nas še zdaleč ni čisto. To vsi vedo, le odgovorni za to situacijo tega ne morejo ali pa nočejo videti. SAŠKA T. OCVIRK Foto: arhiv NT (SHERPA) simbfo vrtnarstvo UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe: * zasaditve $ vzdrževanje vrtov * načrtovanje in svetovanje Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoiasimbio.si I www.simbio.si IZ NAŠIH KRAJEV 7 NA KRATKO Zaklenjen prehod CELJE - Meščane jezi zaklenjen prehod s parkirišča za Knežjim dvorcem na Muzejski trg. Nameščene table pešce opozarjajo, da gre za zemljišče v zasebni lasti in da zato prehod ni več mogoč. Meščani in obiskovalci Celja, ki vozila parkirajo za Knežjim dvorcem, so bili navajeni na to bližnjico, zato se sprašujejo, ali bo prehod po njej spet mogoč. O pobudah za zaklepanje prehoda se je v Celju govorilo že pred časom, vendar so takrat vrata ostala odklenjena. Zdaj je drugače in kot pojasnjujejo v mestni občini, si prizadevajo, da bi bil prehod čim prej spet mogoč. Z lastnico v denaci-onalizacijskem postopku vrnjenega zemljišča se v mestni občini že dlje dogovarjajo za odkup oziroma ustanovitev stvarne služnosti hoje po tem prehodu, a doslej neuspešno. Možnost odkupa robnega dela zemljišča bliže Knežjemu dvorcu, kjer bi lahko občina uredila novo pešpot, zavračajo v celjski enoti zavoda za varstvo kulturne dediščine. Mestni občini tako ostaja le prizadevanje, da bi z lastnico dosegla dogovor o odkupu zemljišča in tako popravila napako, ki je bila storjena desetletja nazaj. Za zemljišče, po katerem je bil urejen prehod, namreč nikoli ni bila urejena služnost in tudi pešpot nikoli ni bila kategorizirana. IS Gozdarska koča v rokah upokojencev LUČE - Občina je že v rebalansu proračuna za leto 2013 med drugim zagotovila tudi sredstva za odkup gozdarske koče pri jezu na Savinji od dotedanjega lastnika. Občinsko upravo pa je čakalo še kar nekaj administrativnega dela, saj je bilo treba urediti še lastništvo zemljišča, na katerem koča stoji in ki ga je imel v upravljanju Arso. Formalnosti glede lastništva so bile urejene konec minulega leta, za uporabo koče pa so se zanimali člani Društva upokojencev Luče. Ker so imeli pripravljen tudi predlog, kakšno vsebino prenesti v leseno kočo, so jim v občini prisluhnili. Nedavno sta tako lučki župan Ciril Rosc in predsednica Društva upokojencev Luče Martina Kladnik podpisala pogodbo o predaji gozdarske koče pri jezu v brezplačno uporabo upokojenskemu društvu. Z manjšo slovesnostjo so bila končana prizadevanja, da se zanimivemu objektu doda ustrezna vsebina. V društvu upokojencev nameravajo kočo opremiti z muzejsko zbirko starega orodja in predmetov iz preteklosti. HŽ ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN Verjamejo, da so turizem ljudje Odprli najsodobnejši vrtec v državi ŠOŠTANJ - Nov vrtec, eden najsodobnejših tovrstnih objektov v državi, je po uradnem odprtju minuli petek in končani selitvi včeraj sprejel otroke, s čimer se je začel njegov prvi delovni dan. Vrtec, ki bo imel šestnajst oddelkov, je dolg kar 106 metrov, ima 3.782 kvadratnih metrov uporabne površine, za 250 otrok pa bo skrbelo 46 zaposlenih. »Nov objekt je velika pridobitev za kakovostno izvedbo vzgojnega procesa. Logistično je bilo prej izvajanje vrtčevske dejavnosti zelo zahtevno, saj smo imeli štiri vrtce s petnajstimi oddelki, zdaj pa bodo vsi pod eno streho in bo delo veliko lažje,« je ob odprtju povedala mag. Milena Brusnjak, ravnateljica Vrtca Šoštanja. »Za ta vrtec smo uporabili najsodobnejše arhitektonske in gradbene rešitve, objekt je energetsko varčen, narejen iz najkakovostnejših materialov, v njem pa je tudi najnaprednejša tehnična oprema,« je povedal Marko Škoberne, predsednik uprave podjetja Esotech, ki je vrtec v obliki javno-zasebnega partnerstva z Občino Šoštanj zgradilo v letu in pol od podpisa pogodbe marca lani. RG Načrti ob ribiškem domu RADEČE - Kraj je bil dolga leta znan predvsem po papirništvu. Ker je tej panogi še pred nekaj leti slabo kazalo, so se domačini začeli ozirati za novimi poslovnimi priložnostmi. Neokrnjeno naravno okolje in reka Sava, ki je postala akumulacijsko jezero, sta narekovala, da bi lahko turizem postal gospodarska dejavnost, ki bi lahko prispevala k boljšemu življenju domačinov. Najbolj prepoznavna turistična ponudba v občini je splavarjenje na Savi. Turisti, ki prihajajo v Radeče, pa želijo poleg vožnje po reki in zgodb o splavarski tradiciji doživeti še kaj več. Direktorica Kulturno-turi-stično-rekreacijskega centra Radeče Marija Imperl pravi, da imajo velik pomen za turizem v kraju lokalni ponudniki - bodisi kmetje pridelovalci in predelovalci ali domačini z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah. Šteje tudi to, da se v občini trudijo za ustvarjanje čim krajših prehrambenih verig in da domačo hrano ponudijo tako domačinom kot obiskovalcem. Vključevanje domače tradicije je prepoznano tudi v Turistično-re-kreacijskem centru Savus, kjer lahko gostje poskusijo značilne jedi iz pregrete smetane. S turizmom je povezana tudi gradnja pokrite tržnice, tako imenovane Posavske špajze v Starograjski ulici, ki bo skušala okrepiti prodajo izdelkov lokalnih pridelovalcev in obuditi staro mestno jedro. Zgodbe graščakov Radečani so ponosni na najdebelejši obseg debla domačega kostanja v državi in etnološko zbirko Ključevšek. V kraju Svibno ostanki gradu vabijo k odkrivanju zgodb o Svibenskih gospodih oziroma Ostrovrharjih. Legende o njih oživijo tudi v delavnici Janeza Oblaka, ki je eden redkih mojstrov, ki izdeluje oklepe. Marija Imperl vztrajno zagovarja stališče, da so turizem ljudje. »Ni dovolj, da turisti vidijo, kar je najpomembneje v občini. V kraju se morajo dobro počutiti. Ko obiščejo Svibno, kraj gotovo dojamejo drugače, če si ogledajo igro kmečkih žena o vaškem utripu in se nasmejijo do solz. To je dober primer, kako se domačini posvetijo gostom.« Težav ne skrivajo Si pa v KTRC Radeče ne zatiskajo oči pred tem, da jih na področju turizma zavira tudi nekaj težav. Brez dvoma je med njimi slaba infrastruktura. Marija Imperl je pojasnila, da so cestne povezave do turi- Na predvečer svetovnega dneva turizma so se z odkritjem lesene skulpture poklonili 120-letnici smrti znamenitega občana Mavricija Scheyerja - izjemnega gozdarja in pomembnega družbenega delavca. Skulpturo je izdelal Brane Žunič (desno) po zamisli Cirila Horjaka, podoba pa je izmišljena. Kljub številnim dokumentom, ki še danes govorijo o Scheyerjevem delu, se žal ni ohranila nobena njegova fotografija. Kip sta odkrila še najstarejša gozdarska delavca iz Jatne, Martin Šunta (levo) in Ivan Knap (v ozadju). stičnih točk slabe. Do Gašper-jevega kostanja ali do zbirke Ključevškovih na primer ne more pripeljati avtobus. Radečam manjkajo tudi prenočišča, zato se povezujejo s ponudniki nočitev iz Rimskih Toplic, Laškega ali Posavja. Ob Savi z ribiško palico Trn v peti pri razvoju de-stinacije je tudi pomanjkanje denarja, saj se turizma ne da graditi samo z dobro voljo in veliko zagnanosti, opozarja Marija Imperl. Občinski proračun je po njenih besedah daleč preskromen, da bi lahko pokril obnovo stavb s stoletno preteklostjo, kot sta na primer Trinkova graščina ali dvorec Turn. Brez denarja bo občina težko ponudila tudi nekatere nove vodne aktivnosti na reki Savi, saj nakup plovil in ureditev pomolov ter privezov seveda nista zastonj. Zato pripravlja projekte, s katerimi bi se pote- govala za denar na razpisih, ki omogočajo sofinanciranje. Nenazadnje je brežina ob Savi gostila že štiri ribiška svetovna prvenstva, kar govori o tem, da gre za eno najboljših točk za ribolov v Evropi. Ponudba v ribiškem domu ob Savi je danes skromna, v KTRC pa upajo, da bi nekoč tam uredili prostor za avtoprikolice in sodoben center s prenočišči. TINA VENGUST Foto: KTRC Radeče Ob svetovnem dnevu turizma je KTRC Radeče v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije in z drugimi partnerji minuli petek načrtoval posvet na temo turizem in razvoj skupnosti, a je zaradi slabega zanimanja odpadel. So pa izpeljali srečanje podružničnih osnovnih šol, ko so se otrokom s Svibnega pridružili učenci iz šol Dole pri Litiji, Podkum in Polšnik. PRIPRAVITE SI DRVA SAMI! HITRO IN ENOSTAVNO, S CEPILNIKI DRV IN KROŽNIMI ZAGAMI LANCMAN7 GOMARK d.o.o., Ceplje SZ (industrijska cona), 33OS VRANSKO Zahtevajte brezplačen katalog: 03/700 15 03 Trgatvena prireditev v Vojniku se je začela pri občinski vinski trti, kjer je potomka najstarejše trte na svetu. Na prizorišče se je pripeljala slovenska vinska kraljica Špela stoldelj,s kočijo seveda. Ob njej predsednik vojniških vinogradnikov Mirko Krašovec. Njeno veličanstvo na lestvi. Pazite na vsako jagodo! Na Vinski trgatvi v Vojniku - Edina občinska stavba z vinsko kletjo v Sloveniji? Pred veliko brajdo občinske stavbe v "Vojniku se je v noboto zbralo mnogo ljudi. Napovedana j e bila trgatev potomke trte z mariborske-gaLenta, najstarejše na svetu. Naenkrat se je od ddleč prikazala kočija, ki je prihajala vedno bliže. Koso je približala obonski stavbi je bilo mogoče videti kronano glavo. Vojničani in ljudje od bolj daleč so zaploskali osemnajsti slovenski vinski kraljici Špeli Štokelj iz Vipavske doline. Lanska vinska kraljjca Neža Pavlič iz Slovenskih Konjic je bila skoraj soseda, tokratna je prišla s Planine nad Ajdovščino, kjer naj bi stari RRimljani posadili prve trse na Slovenskem. »To še nipovrem doka-zrno, mogoče psa se jih peav v vašem kraju,« se je odzvala kraljica Špela. Na prizorišče trgatve se je pripeljali z Mirkom Krašov-cem iz- Arclina, s predsednikom Vinogradniško-vinar-skega društva občine Vojnik. Vrtnar iz Arclina je poleg tega upo števan vinogradnik, ki je prejel na letošnjem mednarodnem ocenjevanju vina v Gornji Radgoni zlato medaljo in tri srebne. »Tako lepa se največ pogovarja o ljubezni, a ne z mano. Vsliko lepega je povedala o svojem fantu,« se je pošalil Krašovec na vprašanje voditeljice Polonce Marzel o tem, kaj stv se pogovarjala s kraljico med vožnjo v kočiji. Vesolo vzdušje se je začelo stopnjevati. Muzikanta z Do-brce rta pela in igrala o tem, da »na svetu lepše raž'cš n-, kol: ie ta vinska trja«, igrah je pihalna godba in zapela domača skupina ljudskih pevk Taščice. Glavna pozornost je bila seveda namenjena trti na občinski stavbi in njenemu veličanstvu. Sladkorja manjka »Ko boste trgali, pazite na vsako jagodo, saj je v njej tako žlahtna tekočina. Škoda bi bilo, da bi se izgubila,« je pisalo na dolgem zvitku, ki so ga poslali z mariborskega Lenta. Grozdje z vojniške trte letos seveda ni bilo takšno, kot so ga vajeni iz preteklih let. »Son-čekse je letos skrival za oblaki in sladkorja nitolikoj kot bi ga radi,« se je pritoževal predsednik vinograd nikov. In če je manjkalo sladkorja, dobre volj emed zbranimi aevrdo ni. Arclinski fantje so zapeli o »»enem hribčku, ki ga bodo kupiliin trto sadili«, pritegnili so jim skoraj vii zbrani. Pred trto so postavili dolgo lestev, po kateri so splezali različni veljaki in vsak je utrgal po en grozd. Eden od grozdov je bil celo v obliki križa. »Nič čudnega, saj vinogradnike večkrat boli križ,« je komentiral predsednik Krašovec. Na občinski trti, potomki modre kavčine z Lenta, je kljub van-dalom ostalo trideset grozdov in to ne kakršnihkoli. Največji je bil težak kar 1,14 kilograma, kar so zbrani udeleženci trgatve seveda morali uganiti. Dsuštveno vino Trgatveno veselje pri občinski stavbi o Vojniku se? jet zatrlo že zjutraj, ko so vinogradniki sa<:eH painašati svoje grozdje za društveno zino Vsjmčan. Zbrano grozdje stisnejo ir ga predelaj o v vino v občmsM klrti. Irsm je bilo kar štiristo litrov vojničana, ki služi za občinske proAko- larne potrebe, to je za domačt in tuje goste. V občinski stavbi je namreč vinska klet domačih vinogradnikov, verjetno edina vinskod klet v občinski stavbi v Sloee-niji. Vinogradniki so prinesli letos za društveno vino kav 322 kilogramov grvzdja. Klet občinske stavbe ima kas dva dru.tvens kletarjo, Miranr Kovača za belo in Peto Mar-tiče za rdece vino. Oba imata precej detla vse leto, vse dokleo vino ni popito. Letošnje leto jt za vinogra-dnilee porazno, je bilo mogoče. pogosto sli šati. »Doma v vinogradu se trudim o, kolikor je mogoče, venrlar je slabo vrame močnsjše od nas. Res je tudi, da ne more biti vsako leto tako odlično, kot so bila pretekla, ki ao nas razvadila,« je jaovedal thuštvsni kletar Kovač, čigar vinograd na Dednem Vrhu je daleč najbolj urejen vi širši okoHci. »Kle-tarjenje bo zeto letos posebej Dobrode.rn kandidat. Za konec je bila na peeizkušnji šr dobrodelnost treh županskih kandidatsv iz občine. Vojnik, ki želijo naslediti Bena Podorgajsa° saj ta odhajavpokej. Naprodaj je bit vrček, pre- domačega šolskega sklada za kmursla »»pütra« za vodo. Z njeno pomočjo so se v starih časih med delom napolju od-žejaZ z vodo. Gre za enega od izOrlkev otroške kiparske de-laonice, ki so nastali v korist otroke v stirki. »sZanj dam 50 šerov,«j e začet dražiti vaček sedanji župas Podergajs. »Jaz pa 70 evrov,« js bil dobrodrlen predsednik vmogradnikov Kratovec, Nafo SKODA Preprosto pametni salon AVTOHIŠA ČEPIN Za nami je mesec popolne prenove salona Škoda. Pri obnovi smo združili inovativnosti z najnovejšo tehnologijo ter sile usmerili v čiste linije in naravne materiale. Naš razstavni salon znamke ŠKODA je obnovljen in ker ste pomemben del naše družine, si želimo, da ga raziščemo skupaj. OTVORITEV petek, 3. oktobra 2014. Vabljeni med 10. in 19. uro na testne vožnje, pokušino čeških hmeljskih zvarkov in še ostala prijetna presenečenja! Kje: AH ČEPIN Pot v Lešje 1,3212 Vojnik VSEM OBČANOM IN OBČANKAM ČESTITAMO OB OBČNSKEM PRAZNIKU OBČINE VOJNIK. Bčjan Vre.er z Dobrne: »>Čas trgatve jo za vinogradnike valik praznik, zaključek celoletnega truda v vmo^adu. Pri nas doma nismo imeli einograda, imajo ga prj ženi na Dolenjskem, v okolici Mokrcmoga. Tam sem usako leto na tugatvi vsaj po trikrat zaradi trganja različnih sort, saj imajo kar štirinajst tisoč trsov. Sodelovanje na trgatvi je zame zelo vesel dogodek, pomeni tudi srečanje s sorodniki in prijatelji. Trgatev je vsekakornekaj porebnegs. « Anton Brecl s Frankolovega: »»IDoma se. veliko ukvarjam rbrajdo, včasih smo smeli tudi vinograd. Pogosto sem na trgatvah., saj imamo vinograde tudi na območju krajevne skupnosti Frankolovo. Pri nas so na Črešnjicah in Bezenškovem Bukovju. Še včeraj sem bil na trgatvi na Bezenškovem Bukovju. Trgatev se udeležujem tako zaradi pomoči prijateljem kot zaradi veliko dobre volje. Povsod opažam, da je letošnje vreme povzročilo veliko škode.« m i VOJNIK PRAZNUJE 9 Čuvaja društvenega vina, ki je varno shranjeno v občinski kleti. Miran Kovač je kletar belega in Peter Martič kletar rdečega. Udeleženci trgatve so ugibali, koliko tehta velik grozd v obliki križa. »Vinogradnike velikokrat boli križ,« je pripomnil Mirko Krašovec. Na tekmovanju v pripravi praženega krompirja se je izkazala tudi vinogradniška ekipa Dobrne. Komisija je ugotovila, da ji je najbolj dišal »restan« krompir kuharic iz Nove Cerkve. zahtevno tako doma kot v društveni kleti,« je povedal kletar Martič. »In v društveni kleti je še posebej zahtevno, saj tam pričakujejo kar najboljše rezultate,« je dodal Martič. Društveno vino tako prejema na ocenjevanjih zlata priznanja. so stoje na odru ceno dvigovali trije županski kandidati: Jure Ferlež, Dušan Horvat in Branko Petre. Po njihovi zaslugi se je cena vrčka s 100 povzpela na 230 evrov, denar je šel iz njihovega žepa. Vsi trije so se odločili, da cene ne bodo več višali in da bodo vsak zase nakazali šolskemu skladu po dvesto evrov pomoči. Na koncu sta se za denarno nakazilo odločila tudi Poder- Pod šotorom Ko je bila občinska trta obrana, so se udeleženci osme vinske trgatve v Vojniku preselili čez cesto pod velik šotor. Med programom pod šotorom, kjer so zbrani posedli za številne mize, je čakala slovensko kra- gajs in Krašovec. Vrček pa še ni bil prodan. »Dam 240 evrov!« je na koncu zbrane osupnil muzikant Branko z Dobrne, zaposlen v zavodu za invalidne otroke na Dobrni, ki dobro pozna finančne stiske družin. V šolskem skladu Osnovne šole Vojnik in njenih podružničnih šol se bo tako nabralo skoraj tisoč evrov, od vseh dražiteljev skupaj seveda. ljico zahtevna naloga. Morala je pokazati svoje poznavanje vinogradništva. »Bolj poznam primorske sorte, zdaj bom kot kraljica spoznala tudi štajerske,« se je na začetku opravičevalo njeno veličanstvo. Čez oči so ji prevezali ruto, nato je morala pokušati jagode modre frankinje, modre kavčine in laškega rizlinga. Vse tri je uganila, kar niti ne čudi. Za slovensko vinsko kraljico seveda ni dovolj, da je doma z vinogradniške kmetije in da je čedna. Mora biti tudi splošno razgledana, še posebej na vinogradniškem področju, med drugim mora govoriti tuji jezik. Letošnja je po izobrazbi inženirka krajinske arhitekture. Pod šotorom ni teklo samo vino. Zadišalo je tudi po krompirju, saj so pripravili tekmovanje v pripravi praže-nega krompirja. Tekmovale so ekipe iz okoliških krajev, ki so pripravile tako okusnega, da ga je zmanjkalo prej kot mesa. »Težko je bilo ocenjevati, saj je bil ves krompir omamno dober. Je pa v življenju tako, da je eden vedno prvi in nekdo zadnji,« je pred razglasitvijo zmagovalca povedal član ocenjevalne komisije, vedno šaljivi vinogradnik Viki Štokojnik. Zmagala je ekipa iz Nove Cerkve. »Katero sorto krompirja ste pripravili?« je spraševal Štokojnik ekipo za ekipo. Odgovora niso vedeli v skoraj nobeni ekipi. Najbolj »točen« odgovor je povedal eden od tekmovalcev, ki je odgovoril, da sorto »S-budget«. BRANE JERANKO Foto BJ Znamenja jeseni. Vinogradniki iz občine Vojnik so za društveno vino Vojničan zbrali več kot tristo kilogramov grozdja. Marta Gorenak iz Cerovca pri Šentjurju: »Sem članica društva Dobra volja iz Pristave pri Vojni-ku. Danes sodelujem v tekmovalni ekipi na tekmovanju v pripravi praženega krompirja. Udeležba na takšnih prireditvah pomeni zame prijetno druženje s prijateljicami iz društva. Letos sem na tej prireditvi prvič, prijateljice so že četrtič. Doma smo trgatev že imeli, imamo brajdo in nekaj vinograda. Bila je v družinskem krogu. Lani sem z možem sodelovala na trgatvi v Zrečah pri prijateljih.« Marija Železnik s Frankolovega: »Sodelujem v upravnem odboru vojniškega vinogradniškega društva, kamor so me povabili. V odboru nisem edina ženska. Doma imamo vinograd. Moram povedati, da vinograda najprej nisem bila navajena, vendar sem se poročila na kmetijo, kjer so ga imeli. Menim, da je to tradicijo treba nadaljevati. Pokojni tast me je naučil različnih opravil. V vinogradu veliko delam, v zadnjem obdobju sem zaradi moževe bolezni še več tam.« ZAKLJUČNA GRADBENA DELA DEJAN JOST SP. gsm: 041-944-885 Male Dole 56, 3212 Vöjpil* E-pošta:jostdeja@gmail.cc Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku občine Vojnik, našim strankam se pa zahvaljujemo za izkazano zaupanje. 10 VOJNIK PRAZNUJE Iz Šeškove delavnice. Danes vodi podjetje Tomaž Šeško, ki je na fotografiji s partnerko Petro. Skozi krize in vojne Od dedove delavnice v Celju do podjetja v Socki Korenine podjetja Šeško iz Socke pri Novi Cerkvi, prvega izdelovalca avtomobilskih vlečnih kljuk v Sloveniji, segajo daleč nazaj. To ključavničarsko in kovaško podjetje ima korenine v delavnici v industrijskem delu Celja, kjer je odprl kovaško delavnico stari oče sedanjega direktorja Tomaža Šeška. V delavnici v Celju so se že pred drugo svetovno vojno ukvarjali predvsem s podkovanjem konj. Prav tako so izdelovali jeklene dele za vprežne vozove. Tovornjakov takrat na cestah še ni bilo, namesto njih so prevažale tovore konjske vprege. Družina je bila izrazito obrtniška, poleg starega očeta kovača je imela stara mama prevozništvo s konji. Ko so prišli novi časi, so Šeškovi začeli izdelovati avtomobilske vlečne kljuke, vzmeti za tovornjake, prikolice za osebne avtomobile, za čolne in za motokultivatorje. Prvi izdelovalec avtomobilskih vlečnih kljuk Oče sedanjega direktorja, Jože Šeško mlajši, ki je najprej delal v očetovi delavnici, je nato v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja odprl delavnico v Socki. Tam je bil del njegovih družinskih korenin. Delavnica je postala kooperant zreške tovarne Unior, zanjo je med drugim kovala sekače. »Nato je v sodelovanju s tovarnami SIP Šempeter, Creino, Tehnostro-jem in Krasmetalom po načrtih avstrijskega proizvajalca začela razvijati podvozja za kmetijsko mehanizacijo,« se spominja Mira Šeško, soproga Jožeta Šeška. Za svoja prizadevanja na gospodarskem področju in tudi na drugih sta zakonca pred leti prejela srebrni vojniški grb. Avtomobilske vlečne kljuke, ki so jih izdelovali, so bile na voljo na celotnem jugoslovanskem trgu, še posebej veliko povpraševanja po njih je bilo po Dalmaciji in v Vojvodini. Za obrtnike takrat niso bili ravno lahki časi, država zasebnikov ni marala. Zgodilo se je, da je tovarna iz Bjelovarja začela nuditi na trgu kljuke po precej nižji ceni. »Kot In kako naprej, vizija podjetja?»Predvsem razvoj novih modelov vlečnih kljuk ter povezovanje z največjim evropskim proizvajalcem, z Westfalio Automotive. Med drugim načrtujemo, da bi odprli podružnico podjetja v Avstriji,« je povedal direktor podjetja Šeško. SPODBUDNA ZGODBA državno podjetje je bila v boljšem, priviligiranem položaju pri nabavi materiala, saj je bila - za razliko od zasebnikov - oproščena plačila prometnega davka, ki je znašal kar 33 odstotkov cene,« se spominja različnih preizkušenj Šeškova. Poslovna ženska tudi v »dvotoncu« Šeškova je bila v obrtniški delavnici knjigovodja, komercialistka in nabavna referentka. Še več, bila je celo voznica dvotonskega tovornjaka, ki je dostavljala naročnikom avtomobilske vlečne kljuke po vsej Sloveniji. »Po Jugoslaviji smo jih pošiljali po železnici, vendar sem tovor odpeljala na tovorno železniško postajo v Celje,« se spominja časov obrtniške delavnice. Za zaposlene v Šeškovi delavnici je tudi pripravljala tople malice. »Doma sem bila iz gostilne, kuhinje sem bila navajena,« je povedala. Pri vsem skupaj je bila nekaj časa občinska svetnica v Celju, ko v Vojni-ku svoje občine še niso imeli. V tistih časih, z drugačnim družbenopolitičnim sistemom, so za obrtnike veljale tudi stroge omejitve glede števila zaposlenih. V Šeškovi delavnici je bilo že pet zaposlenih, več jih niso smeli zaposliti. »Imeli smo vajence, ki bi bili radi ostali pri nas, vendar to po takratnih pravilih ni bilo mogoče,« se spominja Šeškova, ki je zato odprla še eno delavnico na svoje ime. Obe sta morali biti ločeni, knjigovodstvo je moralo biti dvojno. V Jo-žetovi delavnici so tako izdelovali kooperacijske izdelke, v Mirini so se posvečali avtomobilskim vlečnim kljukam. Tudi oprema za konjske hleve V Šeškovi delavnici so uspeli prebroditi vse hude čase, vse splošne krize. Tudi med sedanjo splošno krizo podjetje Šeško, vsa leta dobro posluje. »Avtomobilske vlečne kljuke ostajajo naša glavna dejavnost,« poudarja Tomaž Šeško, ki vodi družinsko podjetje že deset let in pol. Delo v delavnici je spremljal od malih nog, med počitnicami je sodeloval pri delu. Po Šeškovem pionirskem delu na področju izdelovanja avtomobilskih vlečnih kljuk se je z leti pojavilo veliko različnih izdelovalcev. Leta 1998 je država predpise o homologaciji zelo zaostrila. To je za izdelovalce pomenilo med drugim visoke stroške, zato so na trgu ostali samo trije. »Zadnja leta smo začeli sodelovati z veliko nemško družbo Westfalia Automotive, velikim izdelovalcem vlečnih kljuk za ves svet,« omenja Tomaž Šeško. Zanj izdelujejo vlečne kljuke in kot se zdi, so v Nemčiji z njimi zelo zadovoljni, saj sodelovanje poglabljajo. Zanimivo je, da se je nekoč pri svojem delu ukvarjal s konji že Tomažev ded, danes se njegov vnuk. Danes izdeluje podjetje Šeško tudi opremo za konjske hleve, med njo bokse in sprehajalne naprave. Tomaž se je že kot fant začel ukvarjati s konjeniškim športom in je tekmoval. Doma je vodil šolo jahanja, še vedno je trener. »Tako sem zelo dobro vedel, kakšna mora biti oprema za konjske hleve, saj smo vse to preizkušali sami,« omenja Tomaž Šeško. Konjsko opremo so začeli izdelovati pred dobrim desetletjem. Danes se pozna splošna gospodarska kriza, zato je po njej manj povpraševanja, kot ga je bilo včasih. Poleg konjske opreme izdelujejo različne kovane in jeklene ograje ter vrata. Trenutno je v podjetju štirinajst zaposlenih. Mira Šeško je vodila delavnico z možem Jožetom, med drugim je celo vozila manjši tovornjak. Za svoja prizadevanja na gospodarskem področju in tudi na drugih sta zakonca pred leti prejela občinsko priznanje, srebrni vojniški grb. Je težko, a vizija ostaja Podjetje Šeško napreduje, pred približno desetletjem je zgradilo novo skladiščno in proizvodno halo, pred nekaj leti je poskrbelo še za najsodobnejšo strojno opremo. Več kot desetletje in pol ima certifikat 9001 oziroma ISO 9001: 2008, ki ga mora leto za letom obnavljati. Podjetje deluje seveda v podobnih splošnih razmerah kot druga. »Neurejeno stanje v državi se pozna,« dan za dnem spoznava direktor Šeško. Veliko je birokracije, konkurenco pomeni tudi črna ekonomija z nižjimi cenami. Kljub vsemu temu je podjetje uspešno, med drugim skrbi za izobraževanje svojih kadrov. Trenutno vlagajo tudi v štipendiste, fante iz domačega kraja, ki študirajo na strojni fakulteti. BRANE JERANKO Foto: BJ O \Naložba v vašo prihodnost CHIUQpD£IN3 FINANCIRA BŽrorskisodalnisUad CENTER PONOVNE UPORABE VOJNIK V NOVI PODOBI Center ponovne uporabe Vojnik je po dveh letih obratovanja dobil novo, svežo podobo, privlačno za pogled in dušo. Vsa oprema je namreč izdelana po konceptu »upcycling«, kar pomeni, da so zavrženi in odvečni kosi pohištva in drugi izdelki dobili povsem novo funkcijo. Pristop ponovne uporabe se tako udejanja tudi pri opremi prostora, kar je dodana vrednost novo opremljene trgovinice, ki ima odslej značaj butika. Poleg nakupa vam nudimo možnost popravila tekstilnih izdelkov in preoblikovanja oblačil. Tako Občina Vojnik skupaj z lokalnim socialnim podjetjem CPU Vojnik omogoča družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. CPU Vojnik Celjska c. 14,3212 Vojnik Telefon: 059 933 144 031 641 937 E-mail: cpu.vojnik@orz.si Delovni čas: pon. do pet. od 9. do 17. ure /V Več na: www.centerponovneuporabe.si/centri-ponovne-uporabe/cpu-vojnik VOJNIK PRAZNUJE 11 Od črne točke do ponosa kraja V Novi Cerkvi se je zaradi starinskega ma-rofa dolgo zapletalo. Dolgo niso vedeli kaj bi s stavbo storili, vse bolj je postajala črna točka kraja. In to na posebno vidnem mestu, ob samem vstopu v vas. Za zaščiten marof, ki velja za kulturno dediščino se morebitni investitorji niso zanimali, zato je vse bolj propadal. Skupni jezik z uradnimi varuhi kulturne dediščine je uspel najti domači podjetnik Ivan Ravnak, ki se je lotil zahtevnega projekta. Po dogovoru z zavodom za varstvo kulturne dediščine je staro stavbo podrl do prve plošče ter začel opravljati njeno rekonstrukcijo. V zadnjih mesecih jo je še pokril s streho. Stavba seveda ne bo samevala, v njej naj bi našli prostore za živilsko trgovino, pošto, krajevno skupnosti in vrtec. Pridih preteklosti bo posebej v njenem nadstropju, kjer naj bi bila razstavljena muzejska zbirka, povezana z Novo Cerkvijo. BJ Rekonstrukcija marofa v Novi Cerkvi. Kot kaže bodo na koncu vsi zadovoljni. (Foto: BJ) Osrednja prireditev jutri Osrednja prireditev občinskega praznika Vojnika bo jutri, 3. oktobra. Po slavnostni seji občinskega sveta bo ob 19. uri osrednja prireditev v vojniški telovadnici. Tam bodo slovesno podelili letošnja priznanja: občinska, županova in za zlate maturante. Najvišje letošnje priznanje zlati vojniški grb, bodo podelili patru Branku Cestniku s Frankolovega, ki ga bo prejel za povezovalno in pastoralno delo ter za različne naložbe. Letošnja srebrna vojniška grba bosta prejela Društvo kmetic Meta in Milan Kotnik, ki mu ga namenjajo za delo v gasilskem društvu Socka. Podelili bodo tudi tri bronaste grbe in devet županskih priznanj. Na letošnji razpis za občinska priznanja so prejeli 132 predlogov. Zahvaljujemo se vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem za dosedanje zaupanje in jih vabimo, da tudi v prihodnje sodelujejo z nami. +386(0)3 780 06 80 +386(0)3 780 06 83 fax.: +386(0)3 780 06 85 mobitel: 041 621 822 e-poita: kargo.trade@kargotrade.si Poleg osnovne dejavnosti, to je opravljanja prevozov v mednarodnem transportu, ponujamo vulkanizerske storitve za osebna in tovorna vozila. Pri nas sta možna tako menjava kot tudi nakup pnevmatik. Imamo prostor za skladiščenje in mehanično delavnico ter pralnico za tovorna vozila. Po kiparski delavnici je bila prejšnji teden v Sorževem mlinu otvoritev razstave izdelkov, ki so tam nastali. Na fotografiji lončar Štefan Zelko, Milica Kočevar iz društva Izvir, lončar Rok Komel in Sandi Petre iz turističnega društva, skupaj z delom izdelkov (od leve proti desni strani). (Foto: BJ) Glina in prijaznost V Novi Cerkvi pri Vojniku je bila pred nekaj dnevi zaključna prireditev kiparske delavnice otrok iz osnovne šole. V okviru devetih dni prijaznosti in dobrih dejanj v občini Vojnik so letos pripravili dogodek z naslovom Prijaznost ujeta v glino. Otroci so med kiparsko delavnico, ki je bila tik pred počitnicami, ustvarjali različne izdelke iz gline. Ustvarjali so ob pomoči upoštevanih mentorjev, med njimi so bili kiparka Dragica Čadež Lapajne, ki jim je svetovala pri oblikovanju človeških figuric, lončar Štefan Zelko iz Prekmurja in Rok Komel sta jih učila lončarske spretnosti, mentorici iz lončarstva v Topolšici izdelovanja srednjeveških posod. Izdelke so nato predstavili na razstavi v Sorževem mlinu, ki so jo odprli v četrtek, del izdelkov je bil na ogled še na veliki sobotni vinogradniški prireditvi v Vojniku. Z njihovo prodajo so na obeh prireditvah zbrali nad tisoč evrov, ki jih namenjajo šolskemu skladu Osnovne šole Vojnik in njenih podružničnih šol. Izkupiček je namenjen otrokom v stiski. Kiparski dogodek so pripravili v sodelovanju med domačim društvom Izvir, Turističnim društvom Voj-nik in kmetijo Soržev mlin. BJ Fiat in PRIČAKUJE VAS FIATOVA VESELA PONUDBA ü љ iT" Električni pomik prednjih stekel Električni Klimatska naprav* servooiacevalmk volana .ijPllfc , I {I varnostne Dualdrive™ * £ o Centralno zakiepar ^t^JglHc c i1 K, z daljinskim oA>JKlJ| ut PREPROSTO VEC AVTO TRIGLAV PSC Celje, Arclin 100, Škofja vas, (03) 780 68 53 5 Povprečna poraba goriva: 6:S - 3,9 l/l 00 km. Emisije C02: 120 - 99 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo кшУ zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM.o in РМг s ter dušikovih oksidov. * Rat Panda 1.2 fhiActive. Slika je simbolična. Podrobnejše informacije m pogoji storitve Fiat 5 Pius so na voljo na www.fiat.si 12 KULTURA Med mladimi vedno več fotografiranja V Celju so se začeli dnevi mladinske fotografije - Do konca oktobra na voljo brezplačne fotografske delavnice Društvo fotografov Svit iz Celja tudi letos pripravlja Dneve mladinske fotografije 2014, ki jih je poleg dveh tradicionalnih fotografskih natečajev za osnovnošolce in srednješolce popestrilo z brezplačnimi delavnicami za vse generacije. Fotografiranje je zaradi družabnih omrežij, mobilnih telefonov z vgrajenimi fotoaparati in cenovno vse bolj dostopnih fotoaparatov danes med mladimi prisotno na njihovem vsakem koraku. Predsednik Društva fotografov Svit Žiga Grič-nik ugotavlja, da na žalost poplava različnih fotografij še ne pomeni, da so tudi kakovostne. »Ker v društvu že več let spremljamo tovrsten trend, želimo s projektom Dnevi mladinske fotografije mladim predstaviti fotografijo v drugačni luči, kot so jo vajeni na družabnih omrežjih, predvsem pa jih želimo spodbuditi k ustvarjalnosti in izraznosti.« Prav tako je Gričnik prepričan, da se mladi v Sloveniji srečujejo s pomanjkanjem delavnic, namenjenim v prvi vrsti mladim fotografom, »S fotografijo se je za razliko od ostalih zvrsti umetnosti lažje izražati, saj za to nista nujna fotografsko znanje in dobra oprema. Vse, kar potrebujemo, je naprava, ki zapisuje podobe na določen medij. Mladi so pri tem zelo vešči. Pogosto najdejo motive, ki jih starejši sploh ne opazimo,« je prepričan predsednik Društva fotografov Svit Žiga Gričnik. fotografsko ustvarjanje pa je vse prevečkrat zapostavljeno tudi v šolah, kjer po njegovem mnenju ne zagotavljajo ustreznega kadra za poučevanje fotografije. »S projektom Dnevi mladinske fotografije želimo zapolniti tovrstno vrzel. Ne želimo izobraziti zgolj učencev in dijakov, temveč je izobraževanje namenjeno tudi njihovim mentorjem,« še dodaja Gričnik. Za uvod obdelava fotografij Fotografsko dogajanje v sklopu Dnevov mladinske fotografije se je začelo ko- nec tedna in bo trajalo do konca oktobra. Delavnice, ki bodo vsako oktobrsko soboto dopoldne v Celju, bodo vodili člani Društva fotografov Svit, strokovnjaki za posamezna fotografska področja. Kot prvi je v soboto ljubiteljem fotografije spregovoril Domen Kolšek, tema delavnice pa je bila osnovna obdelava fotografije. V računalniški učilnici Ekonomske šole Celje se je 14 tečajnikov seznanilo z najbolj priljubljenim programom za obdelovanje fotografij, to je s photoshopom. V prvem delu delavnice so spoznali osnove programa, Predstavila svoj pesniški prvenec Pesnica Milena Šimunič, članica Celjskega literarnega društva, je prejšnji torek v Celjski kulturnici predstavila svoj pesniški prvenec z naslovom Sonce nad obzorjem. Šimuničeva, ki zadnjih osem let živi v Celju, piše pesmi že vse življenje. V nekaterih obdobjih je literarnemu ustvarjanju namenjala več prostega čas in v drugih manj. »V osnovni šoli sem imela popisane vse prazne strani v zvezkih. Potem ko sem si ustvarila družino in hodila v službo, sem pesniško ustvarjanje nekoliko zapostavila, ves čas pa sem čutila potrebo, da svoja občutja zlijem na papir,« se spominja Šimuničeva, ki se je nato pisanju pesmi še posebej intenzivno posvetila v zadnjih letih, prelomni trenutek, da se je odločila za izdajo pesniške zbirke, pa je bila njena včlanitev v Celjsko literarno društvo. »Počutila sem se, kot bi prišla domov. Člani so me sprejeli odprtih rok in me obenem spodbujali pri literarnem ustvarjanju. Z obiskom literarnih delavnic, na katerih smo se učili, kako pravilno pisati poezijo, sem svoje pesniško ustvarjanje dopolnjevala in nadgrajevala, dokler se nisem počutila dovolj zrelo, da sem izdala svojo pesniško zbirko,« pravi Šimuničeva. Pesniška zbirka Sonce nad obzorjem je sestavljena iz treh zaokroženih sklopov, med katerimi ni ostre razmejitve, v njej pa prevladujejo pesmi njenega življenja. Ker Prvo delavnico je vodil Domen Kolšek. Udeleženci so v računalniški učilnici Ekonomske šole Celje spoznavali osnove obdelave fotografije. medtem ko je v nadaljevanju sledil praktični del, kjer so pod nadzorom mentorja obdelovali fotografije in se na konkretnih fotografijah naučili »trikov« tovrstnega dela. Prihajajoče štiri fotografske delavnice bodo v Celjski kulturnici, vodili pa jih bodo Marko Rebov, Lara Rojc in Jure Kravanja, David Brusnjak in zadnji konec tedna v oktobru ponovno Marko Rebov, vendar tokrat skupaj z Žigom Gričnikom. Delavnice so spremljevalni program tradicionalnih vseslovenskih natečajev za najboljšo osnovnošolsko in srednješolsko fotografijo, ki sta se začela ta ponedeljek in se bosta končala 2. novembra. Razstavi fotografij s podelitvijo nagrad bosta konec novembra za osnovnošolce v Osnovni šoli Lava in za srednješolce v Ekonomski šoli Celje. ŠPELA OŽIR Foto: IVAN KOLENKO Glasbeni sprehodi po mestu Zavod Celeia Celje se z letošnjo koncertno abonmajsko ponudbo osredoto-ča na tri abonmajske cikluse. Osrednji, Koncertni abonma bo v novi sezoni postregel z nastopi umetnikov s koncertnimi izkušnjami na najuglednejših domačih in svetovnih odrih, nova sezona koncertnega cikla GM oder pa bo že tradicionalno gostila izbrane mlade slovenske glasbenike. Novost sezone je vsebinska prenova Abonmaja plus, poimenovana Celjski sprehodi, na katerih bodo udeleženci podoživeli zanimive zgodbe iz družabnega in glasbenega življenja knežjega mesta v štirih zgodovinskih obdobjih. Celjski sprehodi bodo obiskovalcem predstavili bogato zgodovino in glasbeni utrip Celja skozi različna stoletja. Na tematskih sprehodih bodo obiskovalci prisluhnili najbolj zanimivim zgodbam knežjega mesta in prisluhnili izbranim glasbenim programom. Prvi koncert nove sezone v okviru Koncertnega abonmaja bo v torek ob 19.30. Na odru Celjskega doma bodo nastopili člani Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije s solistom violončelistom Igorjem Škorjancem. ŠO Milena Šimunič, članica Celjskega literarnega društva, je pred dnevi izdala pesniški prvenec z naslovom Sonce nad obzorjem. so se dela iz njene mladosti med selitvijo v Celje porazgubila, njena prva pesniška zbirka prinaša predvsem njeno poezijo zadnjih nekaj let. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO Zazvenele so citre Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v sodelovanju s Citrarskim društvom Slovenije že četrto leto zapored pripravil citrarski abonma, edini tovrstni sklop glasbenega dogajanju v Sloveniji. Prvi v nizu letošnjih koncertov je bil v nedeljo v Grajski Megi pri Dvorcu Novo Celje. Nastopili sta citrarka Irena Zdolšek in sopranistka Urška Arlič Gololičič. V nadaljevanju sezone bo abonma postregel še s petimi koncerti, ki bodo prav vsi ob nedeljah popoldne v Grajski Megi, z izjemo junijskega, ko bo že dovolj toplo, da bodo citre zazvenele v sosednjem Dvorcu Novo Celje. ŠO KULTURA 13 Kot gledališki kameleon Dobitnik Linhartove plakete postal Karl Čretnik - Med najboljšimi ljubiteljskimi gledališčniki tudi člani KUD Zarja Trnovlje Karl Čretnik je Linhartovo plaketo, najvišje priznanje za področje gledališke dejavnosti, ki ga podeljuje javni sklad za kulturne dejavnosti, prejel za dolgoletno predanost gledališkemu ustvarjanju v Šaleški dolini. S podelitvijo matičkov, priznanj za najboljše gledališke stvaritve pretekle sezone, se je v Postojni konec tedna končalo 53. Linhartovo srečanje, festival gledaliških skupin Slovenije in zamejstva. Med sedem najboljših ljubiteljskih gledaliških ansamblov se je s komedijo Kr-čmarica Mirandolina uspelo uvrstiti članom KUD Zarja Trnovlje iz Celja. Za razliko od lani, ko je njihova članica Neža Strenčan prejela matička za najboljšo žensko vlogo, jim z letošnjega srečanja ni uspelo odnesti nobene posebne nagrade. Je bilo pa zato toliko bolj veselo v Gledališču Velenje. Njegov dolgoletni igralec in režiser Karl Čretnik je na uvodnem večeru prejel Linhartovo plaketo, najvišje priznanje za področje gledališke dejavnosti, ki ga podeljuje državni javni sklad za kulturne dejavnosti. Gledališču predan več kot pol stoletja Karl Čretnik, ki se gledališki umetnosti posveča že vse življenje, se je v KD Gledališče Velenje vključil leta 1963. V teh letih je večino časa ustvarjal kot igralec in režiser, nekaj let je celo opravljal nalogo predsednika. Danes je pomemben povezovalni člen starejše in mlajše generacije velenjskih gledališčnikov. Zadnja leta poleg igranja v gledališču vodi oziroma sodeluje pri nastajanju različnih recitalov, kjer s pridom uporablja svoje bogate gledališke izkušnje. V več kot petih de- setletjih gledališkega ustvarjanja je upodobil 35 vlog in odigral 427 predstav ter se kot režiser podpisal pod 18 uprizoritev. Še posebej sta se mu v spomin vtisnili njegovi prvi vlogi, ko je v Desetem bratu zaigral Lovra Kvasa in v Romeu in Juliju osrednji moški lik. In prav za njegovo bogato in izjemno ustvarjalno delo na področju gledališča mu je državni javni sklad za kulturne dejavnosti tudi podelil Linhartovo plaketo. V utemeljitvi k nagradi je zapisal, da se je Čretnik kot igralec za vedno zapisal v spomin gledalcem, saj se kot kameleon zna spreminjati od hudobca do komedijanta, ki zna gledalca nasmejati do solz. S svojim študijskim pristopom zna gledalcu podati različne odtenke vsakega človeškega značaja. Skozi vsa oblikovanja njegovih vlog se, kot so še gledališki kritiki navedli v utemeljitvi, odraža predvsem njegov visok profesio-nalizem v odnosu do besedila, režiserja in igralskega ansambla. Dolga tradicija celjskega ljubiteljskega gledališča Kljub temu da celjskim ljubiteljskim gledališčni-kom letos ni uspelo osvojiti posebne nagrade, je že uvrstitev med sedem najboljših ljubiteljskih gledališč v Sloveniji in zamejstvu po besedah člana društva Živka Be-škovnika velik uspeh. KUD Zarja Trnovlje je z več kot 70-letno tradicijo neprekinjenega umetniškega ustvarjanja eno vodilnih ljubiteljskih gledališč v Sloveniji. Vsako leto pripravi najmanj eno predstavo za odrasle in po eno otroško in mladinsko. V repertoar želi zajeti čim več najrazličnejših predstav, katerih žanr se iz leta v leto razlikuje, in tako svoje delo predstaviti kar največjemu številu gledalcev vseh starosti. Krčmarica Mirandolina avtorja Carla Goldonija v režiji profesionalnega igralca Vojka Belšaka, s katero so člani sodelovali na letošnjem Linhartovem srečanju, je komedija ljubezenskih zapletov in dinamičnih vlog, ki občinstvo v prvi vrsti zabavajo in mu obenem dajo misliti. Za komičnimi prizori se namreč skrivajo bivanjske stiske likov. Kljub temu da jo je italijanski dramatik napisal sredi 18. stoletja, je še vedno aktualna. Pohlep, prevare in razprodaja vrednot po dolgem in počez so vzporednice, ki sovpadajo s trenutnim stanjem v naši družbi. ŠPELA OŽIR Foto: JANEZ ERŽEN NA KRATKO Za Piko še Sneguljčica Oktober bo v SLG Celje precej živahen. Postregel bo kar z dvema premiernima uprizoritvama. Prva bo že to soboto ob 18. uri otroška predstava Sneguljčica v režiji Andreja Jusa. Potem ko je celjski gledališki ansambel lani uprizoril Piko Nogavičko, ki jo je na letošnjem Pikinem festivalu posebna devetčlanska žirija devetletnih deklic izbrala za najboljšo predstavo festivala, se je letos odločil za klasično pravljico. Sneguljčico bodo, kot napovedujejo ustvarjalci predstave, uprizorili tako, da bo čim bolj podobna originalni zgodbi, ki sta jo brata Grimm napisala leta 1812, še posebej priljubljena pa je postala približno sto let kasneje, ko je Walt Disney na podlagi njunega besedila posnel risanko. Celjski gledališčniki bodo pred mlado občinstvo s predstavo prinesli večno aktualno vprašanje nasprotja med dobrim in zlim ter zmage pozitivnih junakov in vsega dobrega nad slabim in pokvarjenim. Veliko otrok danes ne odrašča v varnem in srečnem družinskem krogu, zato potrebujejo pravljice. Pravljični junaki čisto sami odidejo v svet in s trdno vero vase premagajo vse težave. Usoda takšnih junakov otroka opogumlja, da bo, čeprav se počuti osamljeno, našel pravo pot v življenju kljub trenutni šibkosti, so prepričani ustvarjalci predstave. ŠO Za zdravo pamet v družbi MOZIRJE - V petek je v galeriji Knjižnice Mozirje Savinjsko gozdarsko društvo v sodelovanju z nazarsko enoto zavoda za gozdove in Knjižnico Mozirje organiziralo predavanje Nare Petroviča z naslovom: »Kako vpeljati zdravo pamet v družbo in odnose? Razkošna preprostost v vsakdanjiku za višjo kakovost bivanja.« Nara Petrovič je pisatelj, ki živi sonaravno in o takšnem življenju piše na podlagi lastne izkušnje. Je tudi prevajalec, vegetarijanski kuhar, zabaven in navdihujoč predavatelj, organizator, motivator in maser. Je avtor petih knjig in več kot tristo člankov ter esejev. Je soustanovitelj prvega ekološkega naselja v Sloveniji. Na predavanju je odstiral prašne tančice s kolektivnih zablod naše družbe. Povedal je, da sicer mnogi vidijo, da smo zašli, a zelo razdrobljeno, zato se tako lotevajo tudi rešitev. Toda družbene zablode so izjemno široke - segajo od telesnosti do duhovnosti, od tehnologije do bontona, od politike do straniščnih navad. Predstavil je mnoge praktične rešitve, s katerimi lahko izboljšamo telesno, duševno, socialno in duhovno zdravje. Obiskovalci iz bližnje in daljne okolice so dvorano napolnili do zadnjega stola in z aktivnim sodelovanjem v razpravi, ki je sledila predavanju, pokazali, da si želijo še več tovrstnega dogajanja. HŽ Pod to goro zeleno SOLČAVA - Minulo nedeljo so v Solčavi pripravili pester doživetij in kulture poln dan. Na tržnici volnenih izdelkov so izdelovalci predstavljali najrazličnejše polstene pletene in druge volnene izdelke, ovčje kože, barvano volno in druge zanimivosti, povezane z ovcami. Predstavitvi je sledila modna revija ročno polstenih modnih dodatkov. Prijeten dan so popoldne zaokrožili v dvorani zadružnega doma s srečanjem pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Pod to goro zeleno, ki ga javni sklad za kulturne dejavnosti vsako leto pripravlja z namenom ohranjanja ljudskega petja in igranja. Na letošnjem srečanju, ki so ga pripravili območni izpostavi sklada Mozirje in Velenje ter Center Rinka, se je predstavilo deset ljudskih sestavov iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Med nastopajočimi so bili skupina Solčavanke iz Solčave, Ljudski pevci iz Kavč pri Velenju, Ljudske pevke Pušeljc, Pevci in pevke ljudskega izročila iz Luč, Gaberški cvet iz Gaberk, Sestri Apšner iz Mozirja, Ljudski pevci iz Luč, Robnikovi sestri iz Konjskega Vrha, Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti in Godci ljudskega izročila iz Luč. Program je povezoval Nejc Slapnik, strokovni spremljevalec na prireditvi je bil Adrijan Novak. HŽ Ob knjigah tudi modni dodatki PREBOLD - V Občinski knjižnici Prebold v teh dneh ne pridejo na svoj račun le ljubitelji knjig, temveč tudi mode. Modna oblikovalka Suzana Belak Pungartnik je v sredo v njej odprla razstavo 17 modnih skic in dodatkov, ki bodo na ogled do konca meseca. Belak Pungartnikova s svojimi idejami, skicami, z izdelki, s fotografijami in z besedili sodeluje z različnimi slovenskimi revijami, izdala pa je tudi nekaj knjig. Svoje delo je v sredo popoldne v preboldski knjižnici predstavljala v sproščenem pogovoru z obiskovalci. ŠO Prepevali so BRASLOVČE - Mešani pevski zbor Društva upokojencev Braslovče je ob 15-letnici delovanja v soboto v avli Osnovne šole Braslovče pripravil slavnostni koncert. Članom zbora, ki ga vodi Julijan Golavšek, so se na koncertu, ki so ga Braslovčani poimenovali S pesmijo od srca do srca, pridružili moški kvintet z Gomilskega, Ajnzarji iz Braslovč, vaški muzikanti iz Andraža, braslovška plesna skupina starejših občanov in kvartet ljudskih pevk Pušeljc. ŠO Vabijo v gledališče RADEČE - Gledališko društvo bo v sklopu abonmaja letos ponudilo sedem predstav. Te so nastale na amaterskih gledaliških odrih po Sloveniji, eno pa je pripravilo domače društvo. Kulise kulturnega doma v Radečah se bodo letos odstrle, ko bo na oder stopil Gospod poslanec v izvedbi Kulturnega društva Gledališče Velenje. Kulturno društvo Izlake bo gostovalo s predstavo Florentinski slamnik, Gledališče pod Kozolcem Šmartno pa s predstavo Nasvidenje nad zvezdami. Kulturno društvo Krmelj bo uprizorilo predstavo Niti tat ne more pošteno krasti, gornjegrajski gledališčniki pa Tavčarjevo Cvetje v jeseni. Mladinska skupina Skuliranci, ki deluje pod okriljem domačega gledališkega društva, bo nastopila s predstavo Mary, Mary. Družinsko gledališče Kolenc bo za slovo abonmajski sezoni 2014/15 pripravilo Burko o jezičnem dohtarju. TV Turistični fotografski natečaj GORNJI GRAD - Turistično društvo Gornji Grad je razpisalo fotografski natečaj na temo turizma v občini. Namen natečaja je promovirati turizem, naravno in kulturno dediščino občine Gornji Grad in spodbuditi občane k aktivnemu sodelovanju pri promociji turizma. Na natečaju lahko sodelujejo vsi, ki se ljubiteljsko ali profesionalno ukvarjajo s fotografijo. Udeleženci lahko tekmujejo v več kategorijah, od naravne in kulturne krajine ter življenjskega prostora, življenjske pestrosti do tipične kulturne krajine podeželja. Natečaj sofinancira Občina Gornji Grad, zmagovalec bo prejel praktično nagrado. HŽ 14 PRILOGA UREDNIŠTVA NOVEGA TEDNIKA Lokalne volitve -2014- Kako nam bodo vladali? (2. del) V drugem delu novinarske priloge Kako nam bodo vladali objavljamo odgovore županskih kandidatov po abecednem redu, kar pomeni, da so zdaj na vrsti občine od Slovenskih Konjic do Žalca. Vsem smo zastavili enaka vprašanja: Na-šteje tri največje izzive/probleme občine. S katerimi konkretnimi ukrepi se boste lotili reševanja omenjenih problemov/izzivov? V čem bo vaša občina po mandatu drugačna, boljša? In zapišemo lahko, da je prvi del objave med našimi bralci naletel na pozitiven odmev. Lahko so primerjali ponudbo kandidatov pri reševanju konkretnih izzivov v kraju in nekateri pri tem ugotavljali, da so razlike med predlogi ogromne, drugi pa so hudomušno dodali, da razlik skoraj ni. V vsakem primeru bo odločal glas državljanov - torej volivk in volivcev. Te pravice si ne pustite vzeti tako, da bi na volilno nedeljo preprosto apatično obsedeli v udobnem domačem fotelju. Lokalna politika je lahko priložnost, da začnemo premikati po malem, pločnik, čistilna naprava, krožišče, medgeneracijski center ... Koraki, ki hitro pustijo otipljivo sled. Če so le pravi ljudje voditelji. Tudi o evropski malhi Pri branju odgovorov o konkretnih ukrepih za rešitev izbranih težav se tako v prvem kot tudi v tem drugem delu nismo mogli znebiti občutka, da mnogi prisegajo na bruseljsko vrečo denarja. Pa so njihova pričakovanja upravičena, sploh vedo, da je konec sanj o gradnji športnih dvoran in obnovi trgov, da prihaja na vrsto mehkejša, vsebinska plat povezovanja občin pri skupnih projektih? In tudi, da bo Evropa odslej v večji meri pričakovala merljive učinke, ki se bodo odražali pri odpiranju delovnih mest, trajnostnem razvoju lokalnih skupnosti, tako pri uporabi energentov kot pri vplivanju na podnebne spremembe nasploh. Ivana Stamejčič je zato k sodelovanju povabila vseh osem evropskih poslancev in povzela razmislek tistih petih, ki so se našemu vabilu odzvali. Kako uspešne so občine pri črpanju evropskih sredstev, na kaj naj bodo pozorne pri novi finančni perspektivi, smo vprašali in odgovore povzeli v okviru tokratnega dela volilne priloge. BISERKA POVŠE TAŠIĆ NE PREZRITE V prihodnji številki Novega tednika ... predstavitve volilnih rezultatov, analize marketinga letošnjih lokalnih volitev in intervjuja s predsednikom Računskega sodišča Rs o upravljanju občinskih blagajn ... imwöMDÄ Volitve »odločene« v slabi tretjin Iz preglednice potrjenih županskih kandidatur v 33 občinah na Celjskem je razvidno, da je v desetih občinah že pred nedeljskimi volitvami jasno, kdo bo županoval do leta 2018. V občinah, kjer se za županski stolček poteguje le po en kandidat, je namreč nedeljsko splošno glasovanje bolj kot ne le formalnost, saj za izvolitev zadošča zgolj en glas podpore. V Sloveniji je 52 občin, ki imajo vse od ustanovitve istega župana in v 40 so oziroma bodo ti poskusili še v peto. Na Celjskem, na primer, v občinah Dobrna, Prebold, Rečica ob Savinji, Tabor in Vransko. Ob tem je 19 županov na čelu svojih občin celo vse od leta 1994 naprej in le peterica od njih se letos ni več odločila za kandidaturo. S Celjskega sta to dosedanja župana Vojnika in Šmarja pri Jelšah Beno Poder-gajs in Jože Čakš, v Občini Rogaška Slatina bo imel dosedanji župan za šesti mandat dva protikandidata, v Rogatcu pa je Martin Mikolič edini kandidat. Is V pričakovanju volilnih rezultatov V soboto in nedeljo zaukazan volilni molk Če so imeli v preteklih dneh ob članih občinskih volilnih komisij največ dela predlagatelji kandidatov in kandidati, zdaj volivci prevzemajo lokalne volitve v svoje roke. Tisti, ki bi se radi udeležili lokalnih volitev, a bodo na dan splošnega glasovanja v nedeljo, 5. oktobra, izven kraja svojega stalnega bivališča ali kako drugače zadržani, imajo v nekaterih občinah še danes, v četrtek, možnost, da do večera glasujejo na predčasno odprtem volišču. Veljavna zakonodaja tudi za lokalne volitve določa, da so v tednu pred dnevom splošnega glasovanja, praviloma v dneh od torka do vključno četrtka, odprta predčasna volišča. Odločitev občinskih volilnih komisij Državna volilna komisija je odločitev o tem, kdaj bodo v posameznih občinah odprli volišča za predčasno glasovanje, prepustila občinskim volilnim komisijam. Na predčasnih voliščih lahko glasujejo vsi volivci, ki jih na dan splošnega glasovanja ne bo v domačem kraju. Tega jim ni treba najavljati občinskim volilnim komisijam, a vseeno morajo s seboj na volišče za predčasno glasovanje prinesti osebni dokument in obvestilo o volišču, na katerem bi sicer imeli pravico glasovati 5. oktobra. Občinske volilne komisije so - glede na velikost občine oziroma število volivcev - same izbrale, kdaj bodo ponudile možnost predčasnega glasovanja. Tako je na primer predčasno volišče za Celjane odprto vse tri dni med 7. in 19. uro v avli Narodnega doma oziroma prostorih upravne enote, za volivce v občini Dobje pa le danes, v četrtek, v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma, in sicer prav tako med 7. in 19. uro. Molk za razmislek Večina kandidatov je pretekle dni izkoristila za čim bolj neposreden stik z občani, časa za prepričevanje volivcev pa imajo skladno z volilno zakonodajo le še do opolnoči v noči s petka na soboto. V soboto in nedeljo vse do zaprtja volišč ob 19. uri je namreč zaukazan volilni molk, ko lahko volivci v miru in brez prigovarjanja sprejmejo končno odločitev, koga bodo obkrožili na glasovnicah. IVANA STAMEJČIČ Po zaprtju volišč z Radiem Celje ra Na Radiu Celje bo v nedeljo po 19. uri na sporedu posebna volilna oddaja, v kateri bodo poslušalci prvi izvedeli, kako smo volili v 33 občinah na Celjskem. Novinarska ekipa bo na terenu spremljala volilne rezultate in zbirala odzive zmagovalcev in poražencev. Vabljeni k poslušanju Bistrica ob Sotli (1 kandidat) Franjo Debelak, inž. elektrotehnike, župan, predlagatelj: Lucija Debelak in skupina volivcev Braslovče (2 kandidata) Branimir Strojanšek, univ. dipl. pravnik, župan, predlagatelj: SD Bogdan Trop, dipl. inž. energetike (UN), podjetnik, predlagatelj: SMC Celje (5 kandidatov) Stane Rozman, univ. prof. zgodovine in sociologije, direktor, predlagatelj: SD Bojan Šrot, univ. dipl. pravnik, odvetnik in župan, SLS Aleš Metličar, ekonomsko komercialni tehnik, brezposeln, predlagatelj: ZSi - Gibanje Zedinjena Slovenija Urban Golež, univ. dipl. politolog, vodja poslovne enote banke, predlagatelj: SMC Miloš Rovšnik, univ. dipl. ekonomist, pomočnik direktorja SŽ za potniški promet, predlagatelj: SDS Dobje (4 kandidati) Natalija Plemenitaš Fuchs, unv. dipl. po-litologinja, inšpektorica, predlagatelj: Magdalena Doberšek in skupina volivcev Karl Čadej, kovinar, kmetovalec, predlagatelj: SD Leopold Arzenšek, profesor nemščine, strokovni delavec za komercialna vprašanja, predlagatelj: Jelka Arzenšek in skupina volivcev Franc Leskovšek, kmetovalec, upokojenec, predlagatelj: SLS Dobrna (2 kandidata) Martin Bred, inž. gradbeništva, župan, predlagatelj: SLS Nataša Krajnc Zakrajšek, mag. organizacije in dipl. medicinska sestra, učiteljica praktičnega pouka in strokovno tehničnih predmetov, predlagatelj: DeSUS Gornji Grad (4 kandidati) Tomaž Čretnik, dipl. inž. agronomije in horti-kulture, svetovalec in delovodja, predlagatelj: SMC Stanko Ogradi, lesarski tehnik, župan, predlagatelj: Anton Bezovšek mlajši in skupina volivcev Anton Rifelj, strojni tehnik, upokojenec, predlagatelj: Nikoleta Rifelj in skupina volivcev Miran Ugovšek, dipl. inž. gradbeništva, projektant, predlagatelj: Miran Ugovšek in skupina volivcev Kozje (4 kandidati) Jože Preskar, univ. dipl. ekon., inž. elektrotehnike, direktor, predlagatelj: DeSUS Dejan Guček, univ. dipl. pravnik, odvetnik, predlagatelj: Darko Kolar in skupina volivcev Milenca Krajnc, univ. dipl. inž. kmetijstva, kmetijska svetovalka, predlagatelj: Jožef Kajba in skupina volivcev Iztok Štus, univ. dipl. ekonomist, študent, predlagatelj: SD Laško (2 kandidata) Franc Zdolšek, dipl. ekonomist, župan, predlagatelj: SLS Maijan Kozmus, inž. prometa, upokojenec, predlagatelj: SD Ljubno (3 kandidati) Franjo Naraločnik, dipl. ekonomist, župan, predlagatelj: Greta Naraločnik in skupina volivcev Damijan Nerat, mizar, mizar, predlagatelj: SDS Paul Orešnik, inž. gostinstva, direktor, predlagatelj: Klara Orešnik in skupina volivcev Luče (1 kandidat) Ciril Rosc, elektrotehnik elektronik, župan, predla-gatelj:Tomaž Robnik in skupina volivcev Moziije (1 kandidat) Ivan Suhoveršnik, univ. dipl. teolog, župan, predlagatelj: Jožef Skornšek in skupina volivcev Nazarje (2 kandidata) Matej Pečovnik, dipl. ekonomist, direktor, predlagatelj: Sandi Grudnik in skupina volivcev Majda Podkrižnik, univ. dipl. ekonomistka, županja, predlagatelj: IrenaVačovnik in skupina volivcev Podčetrtek (1 kandidat) Peter Misja, elektrikar-energetik, strojevodja, inštruktor strojevodij, predlagatelj: Jana Stojnšek in skupina volivcev Polzela (1 kandidat) Jože Kužnik, univ. dipl. inž. tehnologije prometa, župan, predlagatelj: SDS Prebold (1 kandidat) Vinko Debelak, univ. dipl. inž. gradb., samostojni podjetnik projektant in nepoklicni župan, predlagatelj: DeSUS, SDS in SD Radeče (2 kandidata) Tomaž Režun, dipl. inž. kemijske tehnologije, vodja proizvodnje, predlagatelj: SD Damjana Dobovšek Petavar, mag. upravnih ved, sekretarka na generalnem finančnem uradu, predlagatelj: SDS Rečica ob Savinji (1 kandidat) Vincenc Jeraj, gradbeni tehnik, župan, predlagatelj: Andrej Flere in skupina volivcev Rogaška Slatina (3 kandidati) Branko Kidrič, mag. gradbeništva, univ. dipl. inž. gradbeništva, župan, predlagatelj: SLS in SDS Miran Justin, ekonomski tehnik, prokurist, predlagatelj: SNS Stanko Fajs, avtoklepar z mojstrskim izpitom, samostojni podjetnik, predlagatelj: skupina volivcev in Lista Toneta Plevčaka za prihodnost Rogatec (1 kandidat) Martin Mikolič, univ. dipl. inž. strojništva, župan, predlagatelj: NSi Slovenske Konjice (3 kandidati) Stanislav Podplatan, elektro-energetik, koordinator, predlagatelj KDS - Krščansko demokratska stranka Miran Gorinšek, univ. dipl. inž. Agronomije, župan, predlagatelj: SLS Aleksandra Tehovnik, univ. dipl. politologi-nja, prevajalka, predlagatelj: SMC Solčava (1 kandidatka) Katarina Prelesnik, ekonomistka, nabavna referentka, predlagatelj: Jasmina Stiftar in skupina volivcev Šentjur (2 kandidata) Marko Diaci, magister ekonomije in poslovnih ved, župan, predlagatelj: Miran Koren in skupina volivcev Lovro Perčič, dipl. uprav. organizator, vodja oddelka za izvajanje pokojninskega in medna- rodnega zavarovanja v ZPIZ Slovenije, OE Celje, predlagatelj: SDS Šmarje pri Jelšah (4 kandidati) Anton Guzej, univ. dipl. ekonomist, direktor sektorja kreditiranja velikih gospodarskih družb pri NKB Maribor, predlagatelj: SLS Irena Stepišnik Perdih, univ. dipl. inž. geodezije, vodja oddelka v upravni enoti, predlagatelj: NSi Janko Šket, ekonomski tehnik, kmetovalec, predlagatelj: SDS Stanko Šket, predmetni učitelj, ravnatelj OS, predlagatelj: David Stupica in skupina volivcev Šmartno ob Paki (2 kandidata) Janko Kopušar, univ. dipl. ekonomist, župan, predlagatelj: Natalija Zabukovnik in skupina volivcev Jože Slemenšek, elektro delovodja, upokojenec, predlagatelj: SDS Šoštanj (4 kandidati) Darko Menih, prof. športne vzgoje, župan, predlagatelj: SDS Boris Plamberger, prof. športne vzgoje, profesor športne vzgoje, predlagatelj: SD Maijan Vrtačnik, natakar, upokojenec, predlagatelj: SNS Boris Goličnik, komunalni inženir, inženir gradbenega področja, predlagatelj: Lista Borisa Goličnika Štore (1 kandidat) Miran Jurkošek, dipl. ekonomist in inž. gradbeništva, župan, predlagatelj: Miran Jurkošek in skupina volivcev Zupanove neodvisne liste za razvoj Tabor (3 kandidati) Matej Demšar, univ. dipl. inž. gozdarstva, zaposlen v Zavodu RS za varstvo narave, OE Celje, predlagatelj: nestrankarski kandidat na listi SD Vilko Jazbinšek, univ. dipl. inž. strojništva, upokojenec in nepoklicni župan, predlagatelj: SDS Anton Grobler, inž. strojništva, kmetovalec, predlagatelj: SLS Velenje (5 kandidatov) Matej Jenko, univ. dipl. organizator, direktor, predlagatelj: SMC Franc Sever, strojnik, samostojni podjetnik, predlagatelj: Nada Krautberger in skupina volivcev Anton De Costa, profesor športne vzgoje, upokojenec, predlagatelj: SDS Bojan Kontič, dipl. uprav. organizator, župan, predlagatelja: SD ter Aleksandra Zuber in skupina volivcev Ivan Zacirkovnik, organizator - manager, brezposeln, predlagatelj: LDS Vitanje (2 kandidata) Mirko Polutnik, strojni tehnik, upokojenec, predlagatelj: Majda Polutnik in skupina volivcev Slavko Vetrih, srednja kovinarska šola, zavarovalni zastopnik, predlagatelj: SLS Vojnik (3 kandidati) Jure Ferlež, univ. dipl. inž. strojništva, vodja projektov, predlagatelj: SD Dušan Horvat, inž. gradbeništva, vodja projekta in rečni nadzornik, predlagatelj: SMC Branko Petre, dipl. ekonomist in inž. strojništva, vodja programa, predlagatelj: NSi ter SDS in SLS Vransko (3 kandidati) Franc Sušnik, gimnazijski maturant, župan, predlagatelj: SDS Janez Lencl, univ. dipl. inž. telekomunikacij, vodja Centra za odnose z javnostmi, marketing in informatiko v UKC Maribor, predlagatelj: kandidira s podporo SLS in NSi Damijan Kos, univ. dipl. organizator, zaposlen v ministrstvu za obrambo, predlagatelj: SD Zreče (3 kandidati) Špela Sovič, doktorica dentalne medicine, zobozdravnica, predlagatelj: SMC Boris Podvršnik, mag. evropskih in državnih študij, župan, predlagatelj: SDS Zdenko Kovačec, mag. poslovnih znanosti, direktor nabave, predlagatelj: SD Žalec (3 kandidati) Janko Kos, univ. dipl. organizator, spec., župan, predlagatelj: SD s podporo DeSUS Vojko Zupanc, univ. dipl. novinar, samostojni podjetnik, predlagatelj: skupina volivcev z Listo Pošteno in pravično Bogdan Dani Zagoričnik, pravnik, upokojenec, predlagatelj: SDS LOKALNE VOLITVE 15 ŠMARJE PRI JELŠAH Stanko Šket predmetni učitelj, ravnatelj Osnovne šole Šmarje pri Jelšah, predlagatelj David Stu-pica in skupina volivcev čine vključil čim več sposobnih, vplivnih ljudi, ki bodo meni in mojim sodelavcem pripravljeni pomagati pri uresničevanju projektov za razvoj naše občine. Janko Šket ekonomski tehnik, kmetovalec, kandidat SDS SLOVENSKE KONJICE Aleksandra Tehovnik univ. dipl. politologinja, samozaposlena, SMC - Stranka Mirana Cerarja Največji problemi/izzivi: Nesmotrno ravnanje s proračunskim denarjem in posledično slabo gospodarsko stanje; neuspešno črpanje EU-sredstev; pomanjkljivo izkoriščanje turistične danosti občine. Sredstva v občini so bila porabljena za projekte, ki niso prinašali gospodarskega učinka, kar dokazuje tudi to, da je občina v preteklem letu izkazala velik proračunski primanjkljaj in da je povprečna neto plača Konjičanov le 762,58 evra karje precej pod republiškim poprečjem (899,8o evra).Vre-dnost bruto investicij v občini predstavljajo zgolj 2.382 evrov na prebivalca, medtem ko je republiško povprečje 3.165 evrov. To pomeni, da moramo vsa sredstva nameniti za vzpostavitev stabilnega in predvidljivega gospodarskega okolja, pospešenega črpanja EU-sredstev in razvoja občine kot turistične destinacije.Tako lahko na primer občina za zagon lokalnega gospodarstva avtonomno določa višino in postopno plačevanje komunalnih prispevkov kot tudi nadomestil stavbnega zemljišča za investicije v prvih letih delovanja. To je ukrep, ki bi po našem mnenju privabil vlagatelje. Prav tako ima naš kraj zavidljivo naravno danost in edinstveno bogato dediščino, ki pa ji manjka kakovostna vsebina. Da bi dosegli večjo turistično prepoznavnost kraja, se moramo nujno povezati z drugimi ponudniki turističnih ciljev. Nujna je tudi čimprejšnja oživitev mestnega jedra, gostinski ponudbi moramo dodati še trgovinsko, v kraj pripeljati še več športnih in kulturnih dogodkov, seminarjev, izobraževanj, poletnih glasbenih šol, taborov. Potem se bo kmalu odprl še kakšen manjši nastanitveni objekt in za goste tudi hotel. Zazrta bo v prihodnost, bliže občankam in občanom, spoštovala bo kulturo dialoga in živela v živahnem prepletu medgeneracij-skega sodelovanja. Miran Gorinšek univ. dipl. inž. kmetijstva, župan Oskrba z zdravo pitno vodo; sprememba občinskega prostorskega načrta; obnova in dograditev vrtca Prevrat; Konkretni ukrepi: Že nekaj časa pripravljamo projektno dokumentacijo in vloge za pridobitev denarja iz kohezijskega sklada. S temi sredstvi bomo zgradili štiri nove večje vodohrane in povezovalne cevovode. Tako bomo zamenjali stare azbestne cevi in bistveno zmanjšali izgube vode v celotnem sistemu in zagotovili stabilnejšo oskrbo prebivalcev z zdravo pitno vodo. V sodelovanju z državnimi službami moramo končno sprejeti spremembe občinskega prostorskega načrta, ki bodo omogočile nadaljevanje stanovanjske gradnje. Še posebej je pomembna uresničitev načrtovanja gradnje poslovne cone ob cesti v Tepanju. Po obnovi osnovnošolskih objektov načrtujemo dozidavo in obnovo vrtca Prevrat. S tem projektom se bo začelo obdobje posodabljanja objektov, v katerih izvajamo predšolsko varstvo. Projekt je tik pred uresničitvijo, saj smo gradbeno dovoljenje zanj že pridobili. Upamo, da bomo kmalu sestavili še finančno konstrukcijo in začeli delati. Občina po mojem mandatu: Prebivalci bodo imeli urejeno oskrbo z zdravo pitno vodo, sprejete bodo spremembe občinskega prostorskega načrta, začeli bomo urejati poslovno cono v Tepanju, medtem bomo komunalno opremili tudi Konusov travnik, poslovno cono v Slovenskih Konjicah. Zgrajen in povečan bo posodobljen vrtec Prevrat, obnovljena bosta telovadnica OŠ in dom kulture v Ločah. Za naselji Zbelo-vo in dela Mlač bo bistveno izboljšana poplavna varnost. Naš skupni cilj je občina, v kateri bomo živeli v čudovitem in zdravem okolju, ki bo nudilo dovolj priložnosti za vsestranski razvoj. ŠENTJUR Lovro Perčič kandidat SD Največji problemi/izzivi: Največji izzivi so v gospodarstvu, infrastrukturi, izobraževanju, kulturi in športu. Konkretni ukrepi: Gospodarstvo. Občinska zemljišča v obrtnih conah moramo ponuditi v najem ali jih prodati po zakonsko možni najnižji ceni, da bi pridobili vlagatelje (javni razpis ali zbiranje ponudb v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije). Občina naj s subvencijami v enkratnem znesku pomaga novim podjetnikom. S stečajno upraviteljico Alposa moramo poiskati zainteresirana podjetja ali posameznike, ki bi vzeli prostore v najem z možnostjo kasnejšega odkupa. Infrastruktura. Umestitev navezo-valne ceste Dramlje-Šentjur v državni proračun; s pomočjo obeh poslank iz naše občine nadaljevanje obnove državnih cest, predvsem tistih, ki so že v državnem proračunu, in vanj umestiti še nove; nadaljevanje posodobitev in investicijskega vzdrževanja lokalnih cest; povečanje sredstev na razpisu občine za posodobitev javnih poti in nekategoriziranih cest (t. i. Koržetov sklad); ureditev krožišča pri Resevni oziroma kmetijski zadrugi; ureditev kolesarskih poti in pločnikov; urbanistična zasnova Mestnega trga Šentjur (sedanja zasnova je časovno zastarela in neprimerna za prireditve); poiskati lokacijo in začeti pripravljati projekte za gradnjo novega gasilskega doma v Šentjurju, saj je obstoječi na neprimerni lokaciji, premajhen in zastarel; nadaljevanje obnove vaških jeder, pri čemer moramo paziti, da bodo prenove služile prebivalcem in ne »umetniškim izzivom« arhitektov. Izobraževanje, kultura in šport. Ureditev večnamenske športne dvorane v Šolskem centru Šentjur in energetska obnova šol in vrtcev v občini. V Kulturnem domu Šentjur moramo vzpostaviti takšno dejavnost, da bo finančno samostojen in neodvisen od občine. Zagotoviti moramo enakopravne pogoje financiranja vsem društvom, ki delujejo na področju kulture in športa. Občina po mojem mandatu: To bo pozitivna in sproščena občina Šentjur. Pomembno je, da zaposleni v lokalni samoupravi začnejo delati po strokovnih načelih in ne po načelu pritiska upravljavca občine - župana. Le s sproščenim in z dobro organiziranim delom lahko dosegamo rezultate, ki bodo v korist vseh občanov in občank. Marko Diaci mag. ekonomije in poslovnih ved, poklicni župan, nestrankarski kandidat, ki kandidira s podporo volivk in volivcev JTj * Največji problemi/izzivi: Vsak problem v lokalni skupnosti nam predstavlja izziv. Teh izzivov za prihodnost je več, poleg odprave škode po naravni nesreči l3. septembra letos izpostavljam še oskrbo s pitno vodo, gradnjo novih vodotokov in rekonstrukcijo obstoječih ter nadaljevanje gradnje kanalizacijskega sistema s priključitvijo na čistilno napravo, energetsko obnovo javnih objektov, investicijsko vzdrževanje in obnovo omrežja lokalnih cest (vzporedno tudi državnega cestnega omrežja, za katerega je pristojna država, vključno z navezovalno cesto Dra-mlje-Šentjur, ki jo je občina leta 2011 umestila v prostor). Konkretni ukrepi: Z aktiviranjem vodovodnih sistemov Dobje-Planina in hidravlične izboljšave ter dogradnje vodovodnega sistema v občini Šentjur (vodovod Loka), bomo omogočili vodne zmogljivosti tudi za gradnjo preostalih, manjših vodovodov (na primer Urban, Sele, Kostrivnica). Nadaljevali bomo energetsko obnovo javnih objektov (enote vrtca Center, Pešnica, Slivnica, Planina in POŠ Blagovna), za katere že imamo sklepe o sofinanciranju, ter ostalih javnih objektov (na primer OŠ Gorica pri Slivnici, rekonstrukcija telovadnice OŠ Hruševec, stavba občine in UE Šentjur ...). Nadaljevali bomo tristranski sistem posodobitve JP in NC. S stabiliziranjem bančnega in gospodarskega sistema bodo vzpostavljeni pogoji za podelitev koncesije za vzdrževanje in gradnjo lokalnih cest, za katere imamo vso potrebno dokumentacijo. Od države pričakujemo vzpostavitev sistema za financiranje rekonstrukcij državnega cestnega omrežja. Občina po mojem mandatu: Tako kot v iztekajočem mandatu bomo izkoristili vse priložnosti za pridobitev sofinancerskih virov finančnih sredstev in s tem izboljšali kakovost življenja občank in občanov. Največji problemi/izzivi: Čimprejšnja pridobitev vlagatelja za ureditev območja Jelšingrad (gradnja igrišča za golf in obnova dvorca); ureditev ceste Grobelno-Podplat in krožišča ali križišča Mestinje; zagotavljanje pogojev za razvoj gospodarstva in nova delovna mesta (kmetijstvo, turizem, podjetništvo). Konkretni ukrepi: Gre za velike izzive in obljube, ki jih bomo lahko uresničili, če bomo združili moči vsi, ki nam je mar in si želimo rešitve problemov. V življenju me vodi geslo: »V slogi je moč.« Številni znani in vplivni Šmarčani, ki so me nagovorili h kandidaturi za župana in me podpirajo, so mi že ponudili pomoč pri izvajanju programa, ki smo ga sestavili skupaj. Naše obljube so realne in menimo, da so uresničljive. Predvsem pa je moj namen, da v delo za razvoj občine vključim mlade ljudi, ki imajo ideje, voljo in znanje. To izhaja tudi iz mojega slogana, ki se glasi: »Na dobrih temeljih gradimo prihodnost in pri tem vključimo mlade.« Občina po mojem mandatu: V občini bom uvedel več dialoga. V večji meri bom upošteval predloge in pobude občanov, krajevnih skupnosti, gospodarstvenikov, kmetov in političnih strank. Prizadeval si bom, da bom v razvoj ob- Največji problemi/izzivi: Ustvarjanje pogojev za gospodarski razvoj in delovna mesta; pospešitev gradnje krajevne infrastrukture; sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, z društvi in mladimi. Konkretni ukrepi: Prispevek občine za razvoj gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest je v ustvarjanju pogojev za vse poslovne subjekte. Zato bomo pospešili vse postopke za ustvarjanje teh pogojev, okrepili komunikacijo z obrtniki, s podjetniki in kmeti ter iskali vse dodatne možnosti za zagotavljanje razvoja. Že zgrajenim kulturnim in sakralnim objektom bomo dodali tržno komponento. Pospešili bomo angažiranje na razpisih za državna in evropska sredstva, ki jih nameravamo izkoristiti v polni meri. S tem bomo pospešili obnovo cestne in komunalne infrastrukture v občini, nadaljevali bomo obnavljanje vodovodnih omrežij ter projekt gradnje kanalizacij in čistilnih naprav. Oživili bomo projekt gradnje bazena. Pri obvoznici je občina svoj del nalog v večji meri že opravila, zato bomo naredili vse, da država čim prej začne gradnjo. Krajevne skupnosti morajo biti pospeševalec razvoja vseh okolij. Zato bomo za njihovo delo namenili več sredstev, okrepili nadzor nad porabo in odgovornost ter za VSe generacije za razvoj Celja DeSUS Konkretni ukrepi: Občina po mojem mandatu: 16 LOKALNE VOLITVE Evropski denar za razvoj občin Evropa v obdobju med leti 2014 in 2020 »kar vsega po vrsti« ne bo sofinancirala Glede na to da je bilo evropsko sofinanciranje v preteklem finančnem obdobju 2007-2013 močan spodbujevalec naložb v lokalnem okolju, v občinah tudi zdaj računajo na tovrstno pomoč. Večina županskih kandidatov v 33 občinah Savinjske regije tako napoveduje evropsko pomoč pri gradnji vrtcev, športnih dvoran, kulturnih domov, pri urejanju kolesarskih stez, cest, vodooskrbe ... V kolikšni meri so njihova pričakovanja realna? Bo Evropa res tudi v prihodnjih letih svoj mošnjiček tako na široko razvezala? Za finančno perspektivo nja, v kolikšni meri in za ka- 2014-2020 velja spremenjen mehanizem finančnih spodbud in kljub temu da program za Slovenijo še ni dokončno potrjen, so znana ključna področja, ki jih bo Evropa tudi finančno spodbujala. Vpraša- »V Sloveniji moramo resno premisliti o obstoječem sistemu črpanja evropskih sredstev, ker morajo ta predvsem krepiti razvoj in poglabljati enakomerno razvitost med regijami. Zdaj tema ciljema sami (in ne Bruselj) postavljamo (birokratske) ovire,« pravi Ivo Vajgl o dosedanjih težavah Slovenije pri črpanju evropskega denarja. »Kljub temu da bo malo več kot 3,2 milijarde evrov v programskem obdobju 2014-2020 za Slovenijo pomenilo malo manj denarja kot v prejšnji finančni perspektivi, bo denarja še vedno veliko, če ga bomo le znali počrpati,« je prepričan dr. Milan Zver. tera področja so pričakovanja občin upravičena in na kakšno pomoč Evropske unije lahko računajo lokalne skupnosti do leta 2020, smo zastavili vsem osmim slovenskim poslancem, spomladi izvoljenim v Evropski parlament. Odgovore smo dobili od petih, medtem ko nam Franc Bogovič (SLS), Tanja Fajon (SD) in Lojze Peterle (NSi) svojih odgovorov niso posredovali. Kako zna Slovenija z evropskimi evri? Prav vseh pet je v svojih odgovorih opozarjalo, da je bila Evropa do Slovenije v obdobju med leti 2007 in 2013 zelo radodarna, vendar naša država denarja, ki ji je bil na voljo, ni znala počrpati. Tako Ivo Vajgl (DeSUS) opozarja na nekaj najbolj zaskrbljujočih dejstev v zvezi s koriščenjem evropskega de- Savinjska regija sodi v vzhodno kohezijsko regijo, ki ji v milijarde evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in I Denar iz kohezijskega sklada se ne bo delil med regijama, cel okoljske in prometne infrastrukture ter trajnostno rabo energij« narja. »Od Sloveniji namenjenih 4,2 milijarde evrov naj bi doslej porabili le dobro polovico in še s temi že izplačanimi so precejšnji križi in težave,« pravi in dodaja, da smo pred »Veliko priložnost za boljši dostop do denarja smo zapravili tudi zaradi ne-ustanovitve pokrajin,« meni Patricija Šulin. dnevi izvedeli, da Evropska komisija naši državi znova grozi z zamrznitvijo denarja iz proračuna EU zaradi diskrimi-natornosti javnih razpisov na področju okoljske in prometne infrastrukture. In to kljub temu da je Slovenija poleti komaj dosegla, da ji je Evropska komisija sprostila več kot 180 milijonov evrov izplačil. Vajgl opozarja tudi na časovni zamik pri prilivu evropskih sredstev kot posledico zamrznitve izplačil, ki jo je komisija spomladi uvedla zaradi neustreznega ravnanja Slovenije v »Žal je zaradi nespretnih potez in birokratskih zapletov ostal neizkoriščen precejšen del evropskih sredstev iz finančne perspektive 2007-2013. Upam, da smo se iz te zgodbe nekaj naučili in bomo v naslednjih letih pri koriščenju evropskih sredstev bolj spretni in učinkoviti,« želi Romana Tomc. postopkih razdelitve denarja. Ta časovni zamik izplačil je krepko povečal javni dolg, kar priča tudi o veliki odvisnosti države od evropskega denarja in njeni usposobljenosti za črpanje sredstev. S tem imajo precej težav tudi lokalne skupnosti, ki naj bi pri nekaterih že izvedenih evropsko sofinanciranih projektih zaradi napak v postopkih morale celo vračati denar državi. Ker »Pred vsakimi volitva neizmerno povečajo, p ze in obljube o projek primeru izvolitve posa ta. Generalni okvir je Evropa 2020, a katera EU v prihodnje res na la, bo odvisno od nov komisije,« je realen d tega denarja nimajo, saj so ga že porabile, nekaj občin celo vlaga tožbe proti državi. Razlogi za neuspešnost Ob evropski in državni birokraciji, ki ju v občinah velikokrat krivijo za zaplete in za to, da bo v evropski blagajni ostalo kar nekaj tistega denarja, ki je bil namenjen za Slovenijo, Pa-tricija Šulin (SDS) opozarja še njihovim predstavnikom omogočili večji vpliv na načrtovanje in izvajanje tekoče politike vodenja občine. Dobro sodelovanje z društvi bomo nadaljevali, prizadevali si bomo dodatno usposobiti in opremiti gasilska društva v občini. Odprti bomo za ideje in pobude mladih, ki jih želimo aktivno vključiti v soodločanje o razvoju domačega kraja. Občina po mojem mandatu: Občina bo imela vizijo razvoja, občani bodo aktivno vključeni v soodločanje o življenju in razvoju vseh območij občine.Vi-dni bodo novi infrastrukturni objekti, zlasti lokalna cestna infrastruktura. Prepričani smo, da le skupaj lahko pospešimo razvoj. Irena Stepišnik Perdih univ. dipl. inž. geodezije, vodja oddelka za prostor, kmetijstvo in druge upravne zadeve v Upravni enoti Šmarje pri Jelšah, kandidira s podporo NSi Največji problemi/izzivi: Nazadovanje občine; prostorsko urejanje; infrastruktura v najširšem pomenu besede. Konkretni ukrepi: V občini potrebujemo več sodelovanja in odpiranja navzven. Tesnejše povezovanje Obsotelja in Kozjanskega za uspešnejše črpanje evropskih sredstev.Ta so predvidena tudi za pobratenja z uspešno tujo občino, kar lahko prinese nove ideje in potencialne investitorje. Za posege v prostor moramo nujno pripraviti in sprejeti nove prostorske pogoje. Za gradnjo objektov, ki jih potrebujejo »ogrožene« skupine (mladi, družine in novi poslovni subjekti), moramo predvideti olajšave in spodbude. Razširitev, posodobitev in dostopnost obstoječe infrastrukture: cest in obvoznic, komunalnih vodov, zbiranja odpadkov, optičnih povezav, voznih redov vlakov, dostave na dom, športnih objektov in igrišč, prostorov za kampiranje, pohodniških in romarskih poti. Občina potrebuje nov veter in energijo, ki ju lahko prinese ženska roka, da bomo bolj izkoristili danosti, ki jih imamo: čisto okolje, bližino dveh močnih zdravilišč, pridne in sposobne ljudi. Občina po mojem mandatu: Z naštetimi in tudi drugimi ukrepi bo naša občina bolj družini prijazna, gospodarstvu naklonjena in turistično prepoznavna. Delovanje uprave bo bolj pregledno in v službi ljudi, ko potrebujejo pomoč in svetovanje v težavah in zadregah zaradi številnih, velikokrat tudi neusklajenih predpisov. Vsaj na enem področju bo občina primer dobre prakse v širšem prostoru. Anton Guzej univ. dipl. ekonomist, direktor sektorja kreditiranja velikih gospodarskih družb pri NKB Maribor, kandidat SLS Največji problemi/izzivi: Med osrednjimi cilji so vzpostavitev podpornega okolja za mlade obrtnike, podjetnike in mlade, ki začenjajo svojo poklicno pot, uspešno črpanje evropskih sredstev iz nove perspektive, ter zagotavljanje prijetnega okolja za življenje in delo za vse občane. Konkretni ukrepi: Za ustvarjanje občine, prijetne za delo in življenje, bomo z ekipo takoj pripravili konkretne projekte za EU-razpise. Povezali se bomo s sosednjimi občinami, z regijo in s čezmejnimi lokalnimi skupnostmi, saj so prav to pomembni aduti za uspeh. Malim obrtnikom, podjetnikom in mladim bomo namenili podporo v obliki razvoja obrtnih con, podjetniškega inkubatorja in svetovalnih služb. S promocijskimi aktivnostmi bomo podpirali razvoj kulturno-umetnostnega, verskega in kulinarično-vinskega turizma. Podpirali bomo tudi razvoj samooskrbnega in ekološkega kmetijstva. Mladim bomo omogočili nakup zemljišč v soseski Dobrava, saj bomo takoj začeli odkupovati zemljišča. Skrbeli bomo za vzdrževanje šol, kupili nova vozila za gasilce na Svetem Štefanu, Sladki Gori in v Šentvidu ter zgradili telovadne enote Sveti Štefan, Mestinje in Zibika. Uredili bomo staro šolo v Šmarju pri Jelšah, nadaljevali obnovo kalvarije, ureditev muzeja baroka, trga Lemberg in Sedovške domačije. Obnovo potrebujejo ceste Mestinje-Sladka Gora, Šerovo-Škofija, Spodnje Mestinje-Zibika, Šmarje—Sveti Štefan, končali bomo kolesarsko stezo proti Podčetrtku in zgradili pločnike Mesti-nje—Podplat in Podplat—Krtince—Belo, ob Kolodvorski ulici, novi nadhod do šole in pešpot na Svetem Štefanu od osnovne šole do starega gasilskega doma. Obča- nom bomo pomagali do sredstev za male čistilne naprave. Občina po mojem mandatu: Že zdaj živimo v prijetno urejeni občini, ki lahko z našim programom dobi nov razvojni zagon in se v štirih letih gospodarsko razvije, ob čemer se bodo izboljšali tudi pogoji za življenje. ŠMARTNO OB PAKI Janko Kopušar univ. dipl. ekon., trenutni župan, nestrankarski kandidat za nov županski mandat Največji problemi/izzivi: Gradnja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda; prometna infrastruktura; zagotavljanje pogojev za varstvo in izobraževanje otrok. Konkretni ukrepi: Za uresničevanje in izvedbo rešitev naštetih problemov bomo pridobivali oziroma smo že začeli pridobivati projektno dokumentacijo. Na tej podlagi nameravamo kandidirati na javnih razpisih za sredstva države oziroma Evropske unije. V občin- LOKALNE VOLITVE 17 novi perspektivi pripada 1,27 evropskega socialnega sklada. otni Sloveniji pa bo za gradnjo ; na voljo 1,055 milijarde evrov. na preveč potrošniško naravnanost lokalnih skupnosti. »Žal lahko opažamo, da občine dostikrat začnejo izvajati projekte zato, da pridobijo sredstva EU in ne zaradi potrebe,« pravi in dodaja, da je takšen pristop napačen in je verjetno tudi eden od razlogov za slabo pripravljene in neuspešne projekte. Da je bila Slovenija v preteklem programskem obdobju pri črpanju milo rečeno manj mi se pričakovanja prav tako tudi zavetih, ki bodo sledili v ameznega kandida-znan skozi program i ključna področja bo jbolj finančno podpr-'e strukture Evropske r Igor Šoltes. uspešna, meni tudi dr. Milan Zver (SDS). V prvih petih letih obdobja 2007-2013 je naši državi uspelo počrpati le 1,3 milijarde evrov evropskega denarja. »Do letošnjega 31. marca smo iz bruseljske blagajne prejeli le 2,56 milijarde evrov, kar znaša natančno 62,19 odstotka celotne vsote. Za črpanje preostalih 1,5 milijarde evrov je časa le še do konca leta 2015,« opozarja na to, da se čas izteka. Kako zdaj? V obdobju 2014-2020 bo Slovenija prejela iz evropske blagajne manj denarja kot v preteklih sedmih letih. Malo več kot 3,2 milijarde evrov pa še vedno pomeni, da bo neto prejemnica in bo lahko počrpala več denarja, kot ga bo vplačala v proračun EU. Strateške razvojne usmeritve in s tem poraba denarja so določene v krovni evropski strategiji Evropa 2020 in se torej bistveno niso spremenile, je pa Evropska unija določila malo drugačne prednostne naloge. Zato bo večji poudarek na raziskavah in razvoju, zaposlovanju, trajnostni energetiki in infrastrukturi ter okolju s poudarkom na podnebnih spremembah. Veliko odvisno od dobrih priprav »Kljub temu da je Slovenija v tej finančni perspektivi razdeljena na dve kohezijski regiji - vzhodno in zahodno - se bodo sredstva kohe-zijskega sklada delila enotno po vsej državi,« pravi Vajgl in dodaja, da je za projekte s področja okolj-ske in prometne infrastrukture ter trajnostne energije skupaj namenjena dobra milijarda evrov. »Na teh področjih si torej lahko občine obetajo kohezijski denar, zato bi vsem, ki se ukvarjajo s pripravo projektov za razpise EU, svetoval, da si natančno pogledajo vse strateške dokumente unije in tudi dobre prakse v smislu priprave in vodenja projektov,« pravi Vajgl in pojasnjuje, da je to potrebno zato, ker ima s tem očitno Slovenija še vedno precej težav. Le za dobre projekte Da župani in tudi kandidati za župane najbrž najbolj poznajo svoje območje in svoj teren, je prepričana Romana Tomc (SDS), ki ob tem dodaja, da se zato od njih pričakuje, do bodo denar za naložbe v občini gospodarno razporedili, še prej pa ga tudi realno načrtovali. Občine imajo za te naložbe na voljo nekaj domačih virov, zadnja leta pa večji del investicij predstavlja evropsko sofinanciranje. Vloga županov je pri tem zelo pomembna, saj na tak način lahko zrastejo novi vrtci, šole in ostala infrastruktura, ki bo omogočila hitrejši razvoj, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest. Z njo se strinja tudi Patricija Šulin (SDS), ki poudarja, da je cilj kohezijskih sredstev pospešiti družbeno ekonomski razvoj in zmanjšati regionalne razlike, zato občine lahko upravičeno računajo na ta denar. Toda obljube in pričakovanja občin so upravičena toliko, kolikor so podprta z dobrimi projekti. »Administrativna bremena prijav projektov so v novi finančni perspektivi manjša in upam, da bo to občinam pomagalo pri njihovem delu,« pravi in poudarja, da kot podpredsednica odbora za proračun ter nadomestna članica odbora za nadzor proračuna v Evropskem parlamentu lahko zagotovi, da razpisi in razne zahteve EU niso zaradi tega, da grenijo življenje, temveč zato da bi z javnim denarjem čimbolj skrbno ravnali in ga učinkovito porabili. Ta bo do leta 2020 prvenstveno namenjen vlaganju v raziskave, razvoj in inovacije ter v infrastrukturo za doseganje boljšega stanja okolja. Denarja bo dovolj, če ... »Evropski denar za Slovenijo v času krize predstavlja tako rekoč edini razvojni vir, s katerim bi lahko uresničila pomembne naložbene projekte ter pripomogla k ustvarjanju novih delovnih mest, zato bi v prihodnjem obdobju črpanju veljalo nameniti več pozornosti in natančnosti kot v preteklih letih,« meni dr. Zver. Priprave na črpanje v novem finančnem okviru niso najbolj spodbudne, saj naša država zamuja že pri osnovnih dokumentih, ki predstavljajo podlago za črpanje. Slovenija tako še nima sklenjenega partnerskega sporazuma z Evropsko komisijo, prav tako zamuja z operativnimi programi. »Še bolj je zaskrbljujoča kakovost pripravljenih dokumentov, saj je znano, da je komisija Sloveniji že zavrnila strategijo pametne specializacije,« še pravi in dodaja, da pa bo evropskega denarja do leta 2020 vendarle dovolj, če ga bomo le znali počrpati. »Vsekakor bomo pri izvedbi projektov morali biti bolj natančni kot v preteklosti, ko nam je na primer Evropska komi- sija začasno že ustavila za približno 400 milijonov evrov izplačil,« pravi in dodaja, da bodo po novem pravila še strožja, in sicer z večjim poudarkom na doseganju rezultatov s pomočjo jasnejših pravil, kazalnikov, poročanja, spremljanja ocenjevanja ... »Cilji bodo morali biti jasni, pregledni in izmerljivi. Finančno bodo podprti le projekti, ki bodo imeli jasne učinke na rast in zaposlovanje.« Vse je v domačih rokah Da bo imela ključno vlogo pri izvedbi posameznih idej, zamisli in projektov, ki jih načrtuje s pomočjo evropskega denarja, Slovenija sama, je prepričan tudi dr. Igor Šoltes (Verjamem). Pri črpanju evropskega denarja so sicer za posamezna področja, še zlasti infrastrukture in tudi na ravni lokalnih skupnosti, določeni okvirji, a zelo pomembni bodo tudi konkretni projekti. »Ti morajo imeti realno osnovo tako v časovnem kot finančnem smislu,« pravi dr. Šoltes in dodaja, da je v Sloveniji na lokalni ravni pri pridobivanju evropskega denarja in učinkovitosti projektov nekaj primerov odličnih praks, prav tako tudi nekaj ne tako vzornih. »Vsekakor je evropski denar namenjen temu, da ga Slovenija počrpa in ne da ostaja neporabljen zaradi preslabo pripravljenih projektov, zapletene birokracije ali napak v postopkih javnih naročil.« IVANA STAMEJCIC skem proračunu bomo za te projekte zagotovili delež lastnih sredstev. Da bodo projekti uspešno izpeljani in bomo z njimi zadovoljni tudi uporabniki, bomo k njihovemu uresničevanju pritegnili kar najširši krog občanov. Le z njihovim sodelovanjem in pomočjo lahko dosežemo zastavljeno. Občina po mojem mandatu: Z izpolnitvijo zastavljenih nalog in ciljev želimo doseči večjo vključenost občanov v skupna prizadevanja, da bo naše bivanjsko in delovno okolje prijaznejše do vseh. Želimo biti občina zadovoljnih prebivalcev, kjer lahko najde vsak kaj tudi zase. Zavedanje, da mora vsakdo za uspeh prispevati svoj delež, je naše vodilo. S tem se dviguje tudi zaupanje v inštitucijo občinein se krepi povezanost. Na številnih področjih zagotavljamo občanom nadstandardne programe, kar bomo delali tudi v prihodnje. Postati želimo občina zadovoljnih občanov. ŠOŠTANJ Boris Plamberger izr. prof. športne vzgoje, zaposlen kot profesor športne vzgoje, županski kandidat SD Največji problemi/izzivi: Odpiranje novih delovnih mest; oživitev mestnega jedra in krepitev aktivnosti krajevnih skupnosti; okoljska sanacija ob končanju gradnjeTeš 6. Konkretni ukrepi: Šoštanj zmore ustvariti nova delovna mesta, in sicer predvsem s krepitvijo svojega turističnega potenciala, ki se skriva v tradiciji trškega mesta, še v neurejeni šoštanjski plaži ter odlični ponudbi turističnih kmetij, zdraviliškega in zdravstvenega turizma in nana-zadnje v športnem turizmu. Šoštanj namreč ponuja idealno okolje za delo in priprave reprezentanc, klubov ali večjih podjetij. Šoštanj lahko podpre tudi bogato obrtniško tradicijo, ki je temelj gospodarstva, s pomočjo malim podjetnikom in obrtnikom pri iskanju potencialnih kupcev, vlagateljev in pri odpiranju novih trgov zanje. Tako bomo v kraju ustvarili tisoč novih delovnih mest. Hkrati bomo iz naslova povečanih festivalskih in športnih aktivnosti oživeli mesto, ki lahko iz programov evropskega socialnega sklada črpa sredstva za prve zaposlitve mladih, iz prenovljenih programov Erasmus+ pa denar za aktivno in kakvovostno življenjsko okolje za vse generacije. Prav iz naslova evropskih kohezijskih sredstev moramo revitalizirati podobo Šoštanja in ga prikazati ne le kot veliko gradbišče, ampak kot lepo staro trško mesto. Občina po mojem mandatu: Šoštanj bo mesto, kjer bodo vsi prebivalci lahko od svojega poštenega dela tudi dostojno živeli. Zato bo pod vodstvom Socialnih demokratov mesto, ki bo najprej skrbelo za življenjski standard svojih prebivalcev, občinska uprava pa bo zavezana iskanju novih potencialnih delodajalcev in vlagateljev. Šoštanj namreč zmore narediti korak naprej! Boris Goličnik komunalni inženir, zaposlen v Tešu, nestrankarski kandidat na Listi Borisa Goličnika kraja in širše zainteresirane javnosti. Gre za temeljni dokument za izvajanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih razvojni aktivnosti s ciljem, da v okviru svojih prostorskih zmožnosti zagotovimo čim hitrejši gospodarski, socialni in prostorski trajnostni razvoj občine Šoštanj. Občina po mojem mandatu: Šoštanj bo na podlagi jasne in dolgoročno zastavljene strategije razvoja postal hitreje razvijajoča se občina, bolj prijazna in odprta za ljudi. Prijazna bo za vse tiste, ki vanjo prihajajo, in za vse tiste, ki v njej živimo in ustvarjamo. Marjan Vrtačnik natakar v pokoju, kandidat Slovenske nacionalne stranke Največji problemi/izzivi: Prvi cilj je, da bi uredili mesto tako, da bo zanimivo za ljudi, ki ga obiščejo. Drugič: urediti moramo stanovanjsko politiko, da Šoštanj ne bo še naprej mesto sirot. Ljudje prijavijo bivališče pri kolegu v Šoštanju in potem zahtevajo socialno stanovanje, kar se bo moralo končati. Tretjič: zagotoviti je treba rento Šoštanju. In ta mora biti sprejeta z zakonom, saj občina Šoštanj živi v nečistem okolju zaradi celotne Slovenije. Nimamo sonca, vonjamo neznosen smrad zaradi dimnikov. Četrtič: zahtevali bomo začetek postopka za razdružitev komunalnega podjetja, ki je zdaj popolnoma pod vplivom velenjskega župana. Konkretni ukrepi: Konkreten ukrep bo, da bo svet občine sprejel sklep o zahtevi rente, ki ga bomo Največji problemi/izzivi: S trajnostnim razvojem na vseh področjih omogočiti sedanjemu in naslednjim rodovom kakovostno življenje z aktivnim vključevanjem v gospodarske in družbene procese, mestu Šoštanju moramo vrniti življenje in postati ljudem prijazno mesto, občina Šoštanj mora postati razvita slovenska občina, prepoznavna po urejenosti in odprtosti. SMC Konkretni ukrepi: Izzive bomo uresničili z vsemi kratkoročnimi in dolgoročnimi projekti, ki bodo zapisani v dokumentu dolgoročne razvojne strategije občine Šoštanj. Ta dokument bo usklajen s pobudami in predlogi odgovornih oseb za posamezna področja razvoja CERAR NA OGLED CELJA S KOLESOM Celje: Za stranko SMC je bil ponedeljek v znamenju obiska predsednika stranke, dr. Mira Cerarja, ki je izrazil svojo podporo županskemu kandidatu SMC Urbanu Goležu in kandidatom za mestne svetnike. Skupaj s predstavniki stranke si je dr. Cerar ogledal staro mestno jedro, del poti pa so tudi preko-lesarili kot znak podpore lokalni kampanji. 18 LOKALNE VOLITVE poslali v državni zbor. Ustanovili bomo pogajalsko skupino, ki bo predstavila naše zahteve za dodelitev rente. Z denarjem iz tega vira bomo urejali vse druge probleme in izzive za boljše življenje občanov. Občina po mojem mandatu: Občina mora biti prijaznejša za obiskovalce. Lokali in trgovine bodo normalno obratovali, če bo Šoštanj obiskalo več ljudi. Veliko bomo morali postoriti, da bomo postali zanimivi za obiskovalce. Vse državne ustanove, ki so v Velenju, bomo morali preseliti nazaj v Šoštanj in tudi tako bomo zagotovili, da bo gibanje ljudi enakomerno razporejeno. Zahtevali bomo od države, da nam to zagotovi. STORE Miran Jurkošek dipl. ekonomist, inž. gradbeništva, župan, neodvisni kandidat Največji problemi/izzivi: Zadolženost zaradi poroštev zasebnemu podjetju in neplačevanja stroškov železniških prehodov (vse iz obdobja 1999-2006); cestna infrastruktura (lokalna in državna); kanalizacijskoomrežje, skupne in male čistilne naprave. Konkretni ukrepi: Tako kot v preteklem mandatu se bomo osredotočili na projekte, za katere je mogoče pridobiti evropska in državna sredstva. Poglobili bomo sodelovanje z občinami v regiji, zministrstvi in uradi, kar nam bo pomagalo pri pripravi kakovostnih projektov, uspešnejše bo kandidiranje na razpisih, pregledna bo izbira izvajalcev, nadzor bo ustrezen. Prizadevali si bomo, da bo država izpolnjevala svoje obveznosti pri vzdrževanju cest, porečja Voglajne in vodotokov. Pri vzdrževanju infrastrukture in občinskega premoženja bomo ravnali skrajno razumno in se pri tem opirali na lastne kadrovske vire. Nadaljevali bomo gradnjo kanalizacijskega omrežja na območju Kompol, Prožinske vasi, Pečovja in Laške vasi, za območja razpršene gradnje pa bomo preučili smotrnost gradnje skupnih čistilnih naprav. Občina po mojem mandatu: Občina bo finančno stabilna in sposobna tudi za večje investicije, ki bodo omogočile nadgradnjo razvoja kraja. Kljub vsemu bodo dograjene manjkajoče pešpoti, parkirne površine in nekatere kolesarske poti, dokončano bo kanalizacijsko omrežje, zagotovljeni bodo pogoji za turistični razvoj, šola bo imela na voljo novo športno igrišče, gasilci vadbeni poligon in še marsikaj, zagotovo pa bo ves čas v predalu dovolj projektov, ki že čakajo ali bodo čakali na ustrezno priložnost. Želim in upam, da bo takrat med občani tudi več sodelovanja, druženja, optimizma in nasmeha na obrazih, kajti ves čas bomo aktivni tudi na socialnem, kulturnem in družbenem področju. TABOR Matej Demšar univ. dipl. inž. gozdarstva, zaposlen v Zavodu RS za varstvo narave, OE Celje, nestrankarski kandidat na listi SD Največji problemi/izzivi: Vizija razvoja občine Tabor; večja preglednost delovanja občine z informiranjem in vključevanjem zainteresirane javnosti v postopke; trajnostni razvoj s strokovnim prostorskim načrtovanjem in z regionalnim povezovanjem na vseh področjih. Konkretni ukrepi: Občina Tabor potrebuje novo vizijo razvoja s cilji, ki jih bomo zastavili skupaj z občani. Razvoj bo temeljil na trajnostni rabi dobrin in premišljenem prostorskem načrtovanju. Ekološko kmetijstvo, povezovanje kmetov, obrtnikov in podjetnikov, skupen nastop na trgu in turističen razvoj, ki bo podprt s projekti obnove in upravljanjem naravne in kulturne dediščine, bodo temelji razvoja. Zelo pomembna je redna podpora društvom, za katera moramo izboljšati pogoje za delovanje. S preventivo in z redno podporo gasilskim društvom bomo morali bolje organizirati pomoč in reševanje v primeru elementarnih in drugih nesreč. Na področju komunale sta prednostni nalogi gradnja kanalizacije in redno vzdrževanje lokalnih cest. Občina nujno potrebuje ureditev območja pokopališča v Taboru. Občina po mojem mandatu: Občina Tabor bo imela vizijo razvoja, pri uresničevanju katerega bodo sodelovali občani. S skupnimi močmi bomo dosegli začrtane cilje z ukrepi, ki bodo temeljili na trajnostnem delovanju. Cilji bodo določali projekte in ukrepe in ne obratno. Zato potrebujemo občino, ki bo delovala pregledno, bo pripravljena na sodelovanje in bo v podporo občanom ter solidarna do šibkejših. Prizadeval si bom, da bo občina Tabor postala skupnost, v kateri ljudje radi živijo in delajo, jo radi obiščejo in v katero se radi vračajo. Vilko Jazbinšek univ. dipl. inž. strojništva, upokojenec, župan, kandidat SDS Največji problemi/izzivi: Sprejem občinskega prostorskega načrta (OPN); realizacija projekta Kmetijska cona Tabor (delovna mesta); dokončanje projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda za vsa območja, ki niso priključena na Centralno čistilno napravo Tabor. Konkretni ukrepi: OPN je dolgoročni občinski prostorski projekt, ki bistvenih sprememb v našem prostoru ne bo povzročil, a bo omogočil uresničitev posameznih zasebnih turističnih pobud ter nakazal idejno zasnovo protipoplavnih ukrepov. Projekt kmetijska cona je zastavljen kot projekt subregije Spodnje Savinjske doline (SSD) in je v naboru prednostnih projektov v seznamu projektov nove evropske finančne perspektive 2014-2020. Območje te cone bo obsegalo okrog 13 hektarjev zemljišč, kjer bi pridelovali lokalno hrano. Zgradili bi tudi distribucijski center, ki bi povezoval kmetijske pridelovalce SSD v pridelavi in prodaji kmetijskih pridelkov. ObčinaTaborje uspešno končala projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v najbolj poseljenih naseljih z gradnjo kanalizacije in centralne čistilne naprave. Zaradi redke in razpršene poseljenosti bomo na ostalem ozemlju to problematiko reševali z malimi (gručasta poselitev) in individualnimi čistilnimi napravami (razpršena posamična poselitev). Lokalna skupnost bo vsem vlagateljem v male čistilne naprave sofinancirala naložbo v višini 50 odstotkov stroškov. Občina po mojem mandatu: V preteklih treh mandatih smo uspeli iz pozabljenega podeželja doseči povprečno razvitost Spodnje Savinjske doline. Po nekaj desetletjih imamo spet popolno osnovno šolo, visoko stopnjo priseljenih novih občanov, vrtec, poln otrok, in visoko stopnjo varovanja narave (kanalizacija, čistilna naprava).Turizem je v razmahu, moj novi mandat pa bo upravičen, če bomo vse to zmogli vzdrževati in razvijati v dobrobit vseh občanov. VELENJE Ivan Zacirkovnik dipl. organizator, brezposeln, član LDS, kandidira za župana pod geslom Vsaka ideja šteje Največji problemi/izzivi: Turizem, bazen, stanovanjske težave, zaposlovanje. Konkretni ukrepi: Prizadevali si bomo za pridobitev vseh dovoljenj, da bi se lahko infrastruktura v občini razvijala tako strateško kot dolgoročno (na primer jezero in okolica, kolesarske poti in oznake, bazen). Bolj se bomo povezovali s sosednjimi občinami. Veliko priložnost in prednost vidim v multikulturi, ki obstaja v Velenju in bi se nadgrajevala s povezovanjem društev, organizacij in s pomočjo pri najemanju prostorov zanje. Občina bi lahko naredila (obnovila, nadgradila) stanovanjski sklad, ki bi bil bolj prijazen za mlade družine. Gospodarstvo bi lahko občina spodbujala z nižjimi nadomestili, nižjimi najemninami za poslovne prostore v svoji lasti... Ker vsaka ideja šteje, bi naredili tudi zbiralnico idej, v katero bi se vključili vsi občani in občanke s svojimi predlogi. Izumira obrtništvo, ki bi ga lahko obudili z medgeneracijskim druženjem in s prenosom znanj ter tudi na ta način spet oživeli trgovine in popravljalnice. Občina po mojem mandatu: Občina bo drugačna, boljša. Mladi bodo bolj aktivirani, občani bolj vključeni v dogajanje, izboljšalo se bo trženje blagovne znamke Velenje, še naprej bo to prijazna občina, ki bo podpirala nevladne organizacije in civilne pobude. Franc Sever priučen strojnik - ključavničar, samostojni podjetnik, kandidira za župana s podporo volivcev in na Listi za Mestni svetVsi v isto smer - sever Največji problemi/izzivi: Največji problemi Velenja so slaba cestna povezava in slabo vzdrževane državne ceste. Vsem občanom moramo zagotoviti neoporečno pitno vodo in tako dokončati projekte, ki se na tem področju že delno izvajajo. Nadaljevati se mora gradnja kolesarskih poti iz mesta do podeželja. Ohraniti moramo vse, kar je dobro, in to po potrebi nadgraditi z objekti za medgeneracijsko sodelovanje ter z varovanimi stanovanji. Konkretni ukrepi: Zapisane probleme oziroma izzive moramo uresničevati s političnim pritiskom na državne ustanove, da naredijo tisto, kar je v njihovi pristojnosti in nujno na cestnem področju. Ostalih projektov v Velenju ne bo težko izpeljati, ker je občina v dobri finančni kondiciji. Prav tako si bomo za uresničitev ciljev pomagali s pridobivanjem denarja iz evropskih skladov. Občina po mojem mandatu: Zagotovo v občini ne bo več toliko strankarskih uslužbencev, ker sem zagovornik storkovnosti in ne le strankarske pripadnosti. Vse zadeve se bodo reševale hitreje. Tistega, kar je v Velenju dobro, pa ne bi spreminjal, ker so dobro urejene stvari v dobrobit občanov. VITANJE Mirko Polutnik strojni tehnik, upokojenec, neodvisni kandidat s podporo SDS in DeSUS Največji problemi/izzivi: Pomanjkanje gospodarskih aktivnost in slabo organizirana turistična ponudba; pomanjkanje motivacije občanov za skupno dobro; pomanjkanje vizije razvija občine. Konkretni ukrepi: Poiskal bom več možnosti za delovanje podjetništva oziroma storitev v občini, kot so slaščičarna, avtopralnica, fotografski atelje in podobno. Vitanje ustvarja premalo delovnih mest. Zakaj Vitanjčani za različne storitve porabljamo čas in denar ter se vozimo v druge kraje, namesto da bi sredstva za vsakdanje življenje ustvarili in porabili doma? Veliko pozornost bom namenil prostovoljnim organizacijam, kot so društvo upo- kojencev, prostovoljno gasilsko društvo, mladinske organizacije, kulturna, športna, turistična in številna druga društva, ki v občini skrbijo za najrazličnejše dejavnosti. V Vitanju primanjkuje navdušenja za skupne projekte, za skupni boljši jutri. Rešitev je zagotovo v povezovanju in motivaciji občanov. Omogočiti moramo pogoje za delovanje gospodarstva in kmetijstva ter spodbujanje dopolnilnih dejavnosti. Povečati moramo povezanost med vaškimi skupnostmi in trško. Skupaj moramo določiti prednostne naloge na področju infrastrukture: ceste, vodovod, elektrifikacija. Pripraviti moramo dolgoročni razvojni načrt občine. Le tako bomo vedeli, v kateri smeri naj se razvija. K razmisleku o tem moramo povabiti kar najširši krog ljudi, ki lahko pomagajo Vitanje premakniti med uspešnejše občine. Občina po mojem mandatu: Občina bo delovala učinkoviteje, bolj povezano, več bo navdušenja za skupno dobro; občani, društva in ustanove bodo bolj povezani, več bo projektov, ki bodo Vitanje naredili gospodarsko in turistično bolj prepoznavno. Slavko Vetrih zavarovalni zastopnik, poklicna šola, župan, kandidat SLS s podporo Nsi Največji problemi/izzivi: Glede na obširnost in specifičnost terena ostajajo ključni izzivi: nadaljnja skrb za obnovo cest in dokončno ureditev vodoo-skrbe, nabava gasilske cisterne in ureditev mrliške vežice. Konkretni ukrepi: Na cestnem področju bomo tako kot doslej vsa razpoložljiva sredstva namenjali za gradnjo novih asfaltnih priključkov tako po zaselkih kot v trgu. Prednost bodo še naprej imeli odseki, kjer so proge šolskih prevozov in strmi predeli, ter območja, kjer bomo zaznali pripravljenost ljudi za sodelovanje. Še bolje kot doslej bomo poskrbeli za ustrezno letno in zimsko vzdrževanje vseh cest v občini. Hkrati bomo morali dodatno pritiskati na državo, da bo čimprej uredila močno dotrajan odsek proti Fužinam in Stranicam. Pri vodooskrbi pričakujemo od države čimprejšnjo potrditev vloge v okviru projekta Očistimo reko Dravinjo. Uresničitev tega projekta, vrednega približno milijon in pol evrov za vitanjski del, bi pomenila za nas dokončno rešitev večine težav. Del težav pri vodoodkrbi na območju Paške-ga Kozjaka bomo uredili v sodelovanju z Občino Dobrna s skupnim projektom napajanja območja iz vrtine. V izdelavi je vsa projektna dokumentacija. Z gasilskim društvom vVitanju imamo izdelan načrt nabave nove cisterne. Morali bomo najeti posojilo, ponudbe posojilodajalcev smo že pridobili, načrtujemo tudi lasten delež denarja. Vitanje potrebuje dodatno mršliško vežico, saj je zdaj v uporabi le ena. Pred kratkim smo pridobili na pokopališču zemljišče za gradnjo nove vežice in dodatnih parkirnih prostorov. Gre za zemljišče, kjer do pred kratkim ni bila predvidena pozidava in moramo najprej urediti spremembo namembnosti. Za tem bomo morali poiskati denar, da bomo projekt čimprej izpeljali. LOKALNE VOLITVE 19 Občina po mojem mandatu: Zaradi vsega, kar smo v preteklosti že postorili (predvsem gradnja Ksevta) verjamem v povečan razvoj turizma, ki mora biti naša skupna prednostna naloga. Ohranili bomo doseženo stopnjo odličnega razumevanja in sodelovanja na vseh področjih in si na podlagi preteklih pravilnih izkušenj prizadevali za še večjo prepoznavnost in ugled kraja. Skupni uspehi za dobro vseh naših ljudi bodo pri tem vodilo tudi v prihodnje. VOJNIK Brane Petre inž. str., dipl. ekon., vodja programa v Ko-vintradeu, skupni kandidat strank NSI, SLS in SDS ter s podporo stranke DeSUS in Liste za razvoj občineVojnik Največji problemi/izzivi: Asfaltiranje lokalnih cest; ureditev pločnikov in kolesarskih stez; vodovod in kanalizacija; podpora obrtnikom, podjetnikom in kmetom za odpiranje novih delovnih mest; medgeneracijsko sodelovanje in zagotavljanje kakovosti življenja. Konkretni ukrepi: Gradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture bomo uresničili z zagotavljanjem sredstev v proračunu, z aktivnim pridobivanjem denarja za projekte iz države in EU ter z regijskim povezovanjem s sosednjimi občinami. Podporo podjetniškemu okolju bomo zagotavljali s spodbudami obrtnikom in podjetnikom, tudi s pomočjo občine pri projektih. Kmetijam bomo nudili podporo pri ekološki pridelavi in turizmu na kmetiji tudi z gradnjo tržnice za prodajo pridelkov. Mladim bomo pomagali s štipendijami in prvimi zaposlitvami. Podpirali bomo delo društev, vrtcev, šol ter s pomočjo CPU-projekta medgenera-cijskega sodelovanja in Špesovega doma zagotovili več medsebojnega sodelovanja. Z gradnjo vrtca na Frankolovem bomo končali naložbe v predšolsko vzgojo. S pomočjo projekta Mladim prijazna občina bomo pritegnili mlade. Občina po mojem mandatu: Verjamem, da bomo imeli boljšo komunalno infrastrukturo, več zaposlenih občanov, društveno življenje bo ostalo na visoki ravni, živeli pa bomo v dobro ohranjenem naravnem okolju, zadovoljni in v sožitju. Jure Ferlež univ. dip. inž. str., vodja projektov, član SD Največji problemi/izzivi: Nadaljevanje gradnje vodovoda in ka- nalizacije; gradnja pločnikov in kolesarskih stez ob vseh prometnicah ter posodobitev širokopasovnih omrežij; kakovostna priprava dokumentacije s temeljito finančno oceno pred začetkom izvajanja naložb. Konkretni ukrepi: Posebno skrb moramo nameniti ukrepom, ki izboljšujejo življenjske pogoje vseh generacij. Pri tem moramo dajati poudarek izvajanju ukrepov, ki so opredeljeni v okviru strategije razvoja občine. Konkretni ukrepi za te izzive so ohranjanje kakovostnega zdravstva z ohranitvijo delovanja Zdravstvenega doma Vojnik, zagotavljanje kakovostnega varstva in šolanja otrok z zaposlovanjem strokovnega kadra, zagotavljanje ugodnih pogojev za delovanje vseh društev in dobrodelnih organizacij, posodabljanje infrastrukture po meri invalidov in starejših, ustvarjanje pogojev za delovanje in druženje mladih (ustrezni prostori, ulični delovni vadbeni sistemi ...), pridobivanje soglasij, zemljišč in denarja za sofinanciranje gradnje vodovodov in kanalizacije na območju celotne občine, izdelava strokovne projektno izvedbene dokumentacije z natančno finančno konstrukcijo za vsak projekt. Občina po mojem mandatu: Razvoj občine bo z ukrepi in s strategijo naravnan v smer dobrega gospodarjenja, ki bo poudarilo trajnostni razvoj celotne občine - ta bo po meri vseh ljudi. Dušan Horvat grad. inž., vodja projekta in rečni nadzornik v Nivoju Celje, kandidat SMC Največji problemi/izzivi: Neracionalno in predrago delovanje občinske uprave; izziv in zaveza je ustvariti pogoje za delovanje mladih in upoštevati njihov glas; ponekod še vedno ni vodovodne in druge komunalne infrastrukture (pločniki, pešpoti in kolesarske steze), primeri nenačrtne rabe prostora. Konkretni ukrepi: Zagovarjamo profesionalno in odzivno občinsko upravo brez nepotrebnega študentskega dela in podjemnih pogodb. Predvsem s pomočjo sodobnih komunikacijskih kanalov, ki smo jih že vzpostavili na družabnem omrežju, želimo k sodelovanju pritegniti vse občane. Ustanovitev mladinskega centra kot nosilca programa zaposlitvenih programov in socialne vključenosti bo ena prednostnih nalog. Maksimalno moramo izkoristiti državni in evropski denar za pločnike in kolesarske steze, dokončati komunalno infrastrukturo s kohezijskimi sredstvi, zagotavljati čisto pitno vodo in opraviti temeljito razpravo o rabi prostora. Občina po mojem mandatu: Ker smo občani vsi in vsaka ideja šteje, se bodo v lokalno življenje aktivno vključili mladi in mlade družine, ki se bodo medgeneracijsko povezovali s starejšimi. Občina bo pridobila kolesarske steze in pločnike ter tako povečala varnost ljudi v prometu. Omogočila bo prijetnejše bivanje in izboljšala pogoje za turistično dejavnost. VRANSKO Janez Lencl univ. dipl. inž. telekomunikacij, zaposlen kot vodja Centra za odnose z javnostmi, marketing in informatiko v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kandidat s podporo SLS in NSi Največji problemi/izzivi: Slaba cestna infrastruktura in sanacija plazov, poplavna ogroženost, stečaj večjih podjetij, ki so delovala v občini in zagotavljala zaposlitev občanov (brezposelnost). Konkretni ukrepi: Aktivno bom deloval v smeri, da več finančnih sredstev namenimo vzdrževanju in obnovi cestne infrastrukture, sanaciji plazov ter poplavni ogroženosti.Veliko cest je v zelo slabem stanju, za njihovo obnovo moramo v občinskem proračunu zagotoviti več denarja. Računamo na učinkovito črpanje in rabo zasebnih, državnih in evropskih sredstev, s katerimi bomo gradili infrastrukturo. Pri poplavni ogroženosti imam v mislih predvsem ogroženost trga Vransko, gradnjo suhega zadrževalnika in zaselke, ki jih ogrožajo hudourniški potoki. Zavzemal se bom za ponoven zagon gospodarstva v občini in za razvoj kmetijstva ter turizma. V ta prizadevanja bom vključeval mlade podjetne ljudi in upošteval tudi izkušnje starejših. Ustvariti moramo pogoje, da se bo več kmetij poleg kmetijske dejavnosti odločalo za kmečki turizem kot dopolnilno dejavnost. Občina mora imeti aktivno vlogo tudi pri promociji turističnih znamenitosti (plezalna stena, najstarejši zvon Sto-pnik, Čreta.) v povezavi s kakovostno gostinsko ponudbo, ki že obstaja, in s kmetijami, ki bi bile pripravljene izvajati dopolnilo dejavnost. Občina mora pod ugodnimi pogoji ponuditi podjetjem zemljišča za gospodarsko dejavnost in s tem omogočiti zaposlovanje občanov. Največji problemi/izzivi: Zaradi vse hujše finančne in socialne krize ter stalnega krčenja prihodkov občin se bom trudil za ohranitev doseženih visokih društvenih in bivalnih standardov v občini Vransko. Največ pozornosti bom posvetil našim najmlajšim ter starejšim in vsem pomoči potrebnim občanom. Nujno moramo izboljšati vzdrževanje javnega cestnega omrežja in urediti poplavno varnost. Konkretni ukrepi: Moja prva prioriteta bo zagotavljanje primernih in zadostnih prostorskih pogojev za šolo in vrtec. Nadgradnja in nadaljnji razvoj pomoči na domu je predpogoj za ohranitev visokega nivoja skrbi za starejše. Med konkretnimi nalogami naj omenim obnovo cestnih odsekov Vransko - Tešova in Vransko Vologa, nadaljevanje izgradnje kanalizacije ter dograditev čistilne naprave Vransko. Zaključili bomo obnovo mrliške vežice z okolico. Uredili bomo tudi prometno povezavo med trgovskim centorm in trgom Vransko z nujno potrebnimi parkirišči. Vse to pa bo mogoče zagotoviti z zelo racionalno rabo zakonsko zagotovljenih prihodkov in pa z uspešnim sodelovanjem na državnih in evropskih razpisih. Občina po mojem mandatu: Trudil se bom, da bo naša občina še naprej ohranila visok društveni in bivalni standard, in temu primerno poskrbel za visoko raven kulturne, športne in rekreativne ponudbe. Občina Vransko bo tako prijazna, prijetna in varna. Damijan Kos univ. dipl. organizator, zaposlen v državni upravi, nestrankarski kandidat Največji problemi/izzivi: Občina Vransko je doslej na nekaterih področjih izboljšala pogoje življenja občanov. Za povečanje blagostanja in dostojanstva občanov moramo strokovno, sistemsko in učinkovito delovati na področju občinske uprave in upravljanja z občinskim premoženjem, ekonomske vzdržnosti občine in pri uresničevanju nalog, ki so v skladu z zakonodajo in z ustavo. Konkretni ukrepi: Občinska uprava in župan obstajata zaradi zadovoljevanja in uveljavljanja potreb občanov in sta dolžna izvajati svoje naloge strokovno, profesionalno, učinkovito in pregledno, ob spoštovanju zakonskih predpisov in v skladu z ustavo. Upravljanje občine z občinskim premoženjem se bo izvajalo gospodarno, racionalno, z obvladovanjem stroškov z namenom doseganja cenejših in boljših storitev. Preseči moramo strankarske interese in za doseganje skupnih interesov in ciljev za dobro vseh občanov je nujno sodelovanje vseh subjektov na lokalni ravni. Zaradi hitrejšega razvoja občine moramo spremeniti pristop do občanov in drugih subjektov, ki bo temeljil na odprtosti, preglednosti, naboru novih idej in konceptov. Za zmanjševanje stroškov, priprave projektov in pridobivanje nepovratnih evropskih in drugih sredstev, višjo strokovno raven izvajanja nalog v pristojnosti občine moramo na medobčinski ravni nadaljevati združevanje ustanov (izobraževalnih, kulturnih, in podobno). Prednostna naloga bo izpolnjevanje pogojev za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, ki bodo okolju prijazna in bodo omogočala občanom preživetje z lastnim delom. Intenzivno sodelovanje pri razvoju podjetništva (družinska, mala, »start up« podjetja, ponovna vzpostavitev proizvodnih procesov v podjetjih v stečaju - Kiv, Energetika komunala - solastnik občina, razvojna sredstva za podporo podjetništva, pregled finančnega stanja v podjetju Energetika projekt, vključitev tujih vlagateljev). Prizadeval si bom za razvoj kmetijstva, turizma (prepoznavnost, širitev turistične ponudbe), gradnjo stanovanj za mlade družine (reševanje nasedlih stanovanjskih projektov), spodbujanje ukrepov za učinkovito rabo energije, obnovljivih virov energije, svetovanje občanom na raznih področjih ... Občina po mojem mandatu: Ne želim dajati praznih obljub. Obljubim lahko le, da bom vso svojo strokovnost, izkušnje in delavnost na podlagi etičnih načel, preglednega delovanja in spoštovanja zakonskih predpisov vložil v razvoj občine in dobrobit vseh občanov. Občina po mojem mandatu: Ceste v občini bodo bolj urejene in vzdrževane, stopnja poplavne varnosti bo na višji ravni, začel se bo proces novega zagona gospodarske dejavnosti v kmetijstvu in turizmu. Franc Sušnik gimnazijski maturant, župan, kandidat SDS Naše najlepše slovensko mesto d Slovenska ljudska stranka 20 LOKALNE VOLITVE / INFORMACIJE ZREČE Zdenko Kovačec magister znanosti, vodja strateške dobave v Uniorju, kandidat SD Največji problemi/izzivi: Vse preveč za občane pomembnih odločitev se sprejema v ozkih krogih župana, pogosto nerazumno in brez ustreznega nadzora. Občina nima skoraj nikakršne aktivne vloge v lokalnem gospodarstvu, kmetijstvu, še posebej v turizmu. Neenakomeren je razvoj po krajevnih skupnostih in po posameznih področjih družbenih in društvenih dejavnosti, ponekod je celo očitno nazadovanje. Konkretni ukrepi: Zato bo občinski svet spet postal osrednji odločevalec v lokalni politiki in ne bo organ le slepega potrjevanja odločitev, ki jih oblikuje župan. K oblikovnaju rešitev bomo v večji meri pritegnili komisije občinskega sveta, predstavnike gospodarstva in zainteresirano javnost.Tako bomo zagotavljali bolj kakovostne predloge rešitev in njihovo dosledno uresničevnaje ob ustreznem nadzoru. Uveljavljeno bo pravilo, da je občina ustanovljena zaradi zadovoljevanja potreb ljudi in ni sama sebi namen. Ponovno bomo vzpostavili skoraj povsem prekinjeno, nekoč pa zelo trdno vez med lokalno skupnostjo in gospodarstvom ter skupaj iskali tiste rešitve, s katerimi lahko tudi občina vpliva na razvoj in ustvarjanje pogojev za delovanje gospodarstva in kmetijstva. Turizmu, ki je po mojem mnenju poleg naše industrije ena najbolj perspektivnih gospodarskih panog našega območja, bomo povrnili veljavo. Nepodustno je namreč, da po tridesetih letih in ob velikem prispevku domačinov pri razvijanju turističnega programa nekateri danes o turizmu razmišljajo kot o nepotrebni in zgrešeni dejavnosti. Razvoj krajevnih skupnosti bo bolj uravnotežen. Ker bodo odpravljeni nesmotrne odločitve in nenadzorovano trošenje proračuna, kar je v preteklosti povzročilo siromašenje na področju vzdrževanja lokalne infrstrukture ter vplivalo na delovanje nekaterih družbenih in društvenih dejavnosti, bo tudi za ta področja ostalo več sredstev. Občina po mojem mandatu: Občanom bomo vrnili vzdušje, v katerem bomo ponovno lahko vsi ponosni, da smo občani Zreč. ŽALEC Janko Kos univ. dipl. org. spec., župan, ponovno kandidira kot član SD s podporo stranke DeSUS Največji problemi/izzivi: Ob poznavanju problemov in potreb bom prvenstveno izvajal aktivnosti in naloge za blaženje socialnih stisk in preprečevanje revščine. Ostale naloge so: pomoč gospodarstvu, spodbujanje podjetništva, turizma in samooskrbe, izboljšanje pogojev dela za mlade, medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje, največji problem ostajata komunalna in cestna infrastruktura, ki sta po vsakem neurju v slabšem stanju. Konkretni ukrepi: Za blaženje socialnih stisk bomo koordinirali vse aktivnosti javne kuhinje, zbiranja viškov hrane, medge-neracijskega centra, nudenja pomoči in storitev. Gospodarstvu pomagamo z gradnjo potrebne komunalne infrastrukture, s sprejemanjem potrebnih prostorskih načrtov, s pomočjo pri prijavi na različne razpise. Mladim zagotavljamo štipendije, nagrajujemo inovatorje, organizacijsko in finančno podpiramo projekte mladih raziskovalcev. Dobili smo certifikat Mladim prijazna občina, ki ga bomo nadgradili z vključevanjem mladih, ki imajo sveže ideje in voljo do dela. Ceste, pločnike, javno razsvetljavo, komunalno infrastrukturo bomo gradili prvenstveno s pomočjo evropskih sredstev in v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi predvsem tam, kjer je najbolj ogrožena prometna varnost. Občina po mojem mandatu: Tako kot v prvem tudi v drugem mandatu ne bom dajal velikih obljub. Sem pa trdno prepričan, da bomo z dodatno prejetimi sredstvi in nadaljevanjem politike dobrega sodelovanja in dogovarjanja še več naredili za občino in občane. Vojko Zupanc univ. dipl. nov., samostojni podjetnik, neodvisni kandidat, predlagateljica Skupina volivcev pošteno in pravično Največji problemi/izzivi: Popolna idejna, fi nančna, komunikacijska in administrativna podpora vzpostavljanju pogojev za nova delovna mesta. Boljše gospodarjenje z občinskim premoženjem. Preverjanje vsakega razpoložljivega kvadratnega metra občinskega premoženja, s katerim je mogoče ustvariti dodano vrednost. Postopno zmanjševanje zadolženosti občine s končnim ciljem popolne razdolžitve. Narediti občino, ki bo ljudi bistveno bolj vključevala v politično odločanje. Povečanje vseh oblik komunikacije s civilno družbo, z interesnimi skupinami in s posamezniki. Konkretni ukrepi: V okviru že sprejetih prostorskih načrtov nameravam poskrbeti za nove podjetniške cone, kjer cena kvadratnega metra zemljišča ne bo presegala 20 evrov; odpreti moramo vsaj eno večjo komunalno urejeno podjetniško cono in v okviru vse bolj razvijajočega socialnega podjetništva odpreti vsaj eno socialno podjetje z več kot 10 zaposlenimi, ki mu bo občina brezplačno priskrbela poslovne prostore. S sistematičnim (od hiše do hiše) in celostnim pristopom mora občina poskrbeti za prostorsko in vsebinsko oživljanje starega mestnega jedra v Žalcu, odkupiti nekaj lokalov in jih skupaj s stojnicami oddajati domačim proizvajalcem hrane in izdelkov po zelo nizkih cenah. Narediti moramo bolj interaktivno spletno stran, in sicer s hitrim odzivom na vprašanja, mnenja in kritike ljudi. Organizirati moramo redna tedenska, mesečna srečanja s civilno družbo o številnih temah: urbanizem, droga, nasilje, oživitev mestnega jedra, ekološka pridelava hrane... (v dogovoru z lastnikom občasno tudi na »strehi Žalca«, na vrhu Hmezadove stolpnice). Občina po mojem mandatu: Občina Žalec bo imela več delovnih mest in bo manj zadolžena. Mestno jedro bo živahnejše, ljudje bodo v politično odločanje bistveno bolj vključeni. Bogdan Dani Zagoričnik pravnik, upokojenec, kandidat SDS Največji problemi/izzivi: Večja gospodarska rast - pomoč go- spodarstvu pri iskanju in gradnji novih poslovnih prostorov. Gradnja infrastrukture - dokončati dela na področju infrastrukture, komunalnih odpadkov in okolja. pridobivanje več nepovratnih sredstev iz evropskih skladov. Konkretni ukrepi: Gospodarstvu bomo pomagali s pridobivanjem ustreznih lokacij za gradnjo in najem poslovnih prostorov ter z zmanjšanjem prispevkov v začetni fazi njihovega delovanja.V žalski občini že imamo temu namenjen prostor (industrijsko cono Ar-novski gozd), ki v vseh teh letih še ni bil pravilno izkoriščen. V ta namen bomo pripravili poseben program pomoči. Izdelan bo koncept družbeno in okoljsko odgovornega gospodarstva. Gospodarstvo bomo povezali z izobraževalnimi ustanovami z namenom zagotovitve večje zaposljivosti, s čimer bomo povezali delodajalce in tiste, ki se dnevno znajdejo na trgu delovne sile. Končati bomo morali projekte oskrbe s pitno vodo in vodovodne investicije ter gradnjo vseh manjkajočih kanalizacijskih sistemov. Poleg tega bomo morali obnoviti ceste in pločnike v vseh KS in MS, varne poti za šolarje, pešpoti in kolesarske steze. V okviru danih možnosti bomo sofinancirali gradnjo malih čistilnih naprav. Statistika kaže, da bi lahko učinkoviteje kandidirali za evropska sredstva. Okrepili bomo strokovno službo, ki to delo že opravlja, znotraj obstoječe občinske uprave pa bomo opravili kadrovsko racionalizacijo in prerazporeditve. Občina po mojem mandatu: Zagotovo bo z uresničitvijo teh izzivov občina po mojem mandatu boljša. Vsakdo bo dobil nekaj dobrega in pozitivnega od našega skupnega dela in bo čez štiri leta z večjim optimizmom gledal v prihodnost. NA KRATKO Udarniško delo povezuje VRANSKO - V zaselku Vindija v Mali Prekopi so v soboto slovesno predali namenu igrišče oziroma adrenalinski park, ki so ga skupaj z novo avtobusno postajo domačini zgradili povsem sami. Glavni pobudnik je bil projektant, koordinator in nadzornik izvedbe projekta Janez Šoštar. Prebivalci zaselka Vindija, kjer živi 13 družin, so pod njegovim vodstvom uredili in opremili 186 kvadratnih metrov velik prostor, celotna vrednost naložbe skupaj z avtobusno postajo pa znaša več kot 11 tisoč evrov. Prebivalci zaselka, ki so skupaj opravili 508 udarniških ur, katerih vrednost ocenjujejo na dobrih 5.000 evrov, so s prostovoljnimi prispevki zbrali malo manj kot 3.300 evrov in za 1.350 evrov prispevali material. S 1.500 evri jim je pomagala Občina Vransko. ŠO Na voljo denar na štirih razpisih DOBJE - Občina je na spletnih straneh objavila štiri javne razpise. Občani lahko kandidirajo za sofinanciranje čistilnih naprav, na voljo pa so tudi sredstva za šport, kulturo in upokojenske dejavnosti. Za sofinanciranje individualnih ali skupinskih komunalnih čistilnih naprav je na voljo 20 tisoč evrov. Uporabniki, ki so priključeni na javni vodovod, lahko pridobijo 800 evrov, ostali pa največ 400. Med upravičene stroške spadajo nakup male čistilne naprave, vgradnja in prvi zagon. Skrajni rok za oddajo vlog je 10. november in velja za vse naprave, ki so bile vgrajene od prvega januarja letos. Za programe upokojenskih društev je na voljo 800, za sofinanciranje programov športa 5.400 in za kulturne dejavnosti 3.500 evrov. Podrobne informacije so objavljene na spletni strani občine. StO Za boljšo prometno politiko ROGAŠKA SLATINA - Občina je prejela evropski certifikat Quest. Nacionalni koordinator projekta Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru ga podeljuje za energetsko učinkovito in trajnostno mestno mobilnost. Vodja investicij v Občini Rogaška Slatina Kristjan Novak je povedal, da certifikat Quest vrednoti prometno politiko in predvideva njene izboljšave. Občina je že pred časom pridobila certifikat Bypad, s katerim se je predstavila kot kolesarjem prijazna, izdelala je tudi prometno študijo mesta. Občani lahko urejanje prometa v smislu trajnostnega razvoja opazijo po tem, da imajo v Rogaški Slatini dovolj parkirnih mest in razširjeno kolesarsko mrežo. Glavna zaveza, ki jo občina načrtuje v sklopu prometne politike, je prepoved vožnje za tovorni promet v osrednjem delu mesta. TV Vedno več za socialne potrebe SLOVENSKE KONJICE - Pred koncem mandata je občinski svet sprejel rebalans letošnjega občinskega proračuna. Glede na prejšnjega je višji za 0,7 odstotka, letošnji skupni prihodki in odhodki naj bi znašali več kot 12 milijonov evrov. Rebalans je bil med drugim potreben zato, ker je občina iz kohezijskega sklada pridobila denar za gradnjo kanalizacijskega omrežja. Od tam je prav tako prejela denar za energetsko obnovo stavbe splošne knjižnice, ki je v občinski lasti. Med najpomembnejšimi konjiškimi naložbami je tudi celovita obnova pomožne stavbe dvorca Trebnik, ki je končana. Na odhodkovni strani opažajo med drugim vse višje obveznosti za socialne namene, med njimi za oskrbnine v zavodih, za zdravstveno zavarovanje zaposlenih in subvencioniranje stanarin. BJ Radio Celje je 19 bra obeležil 60. dan. Obletnice so tudi priložnost za spominov - teh pa minulih letih bralo ogromno septem-rojstni običajno obujanje se je v zagotovo na-Morda želite katerega od svojih spominov deliti tudi z bralci Novega tednika? Vabljeni, da napišete, kaj vas povezuje z Radiem Celje, kaj vse ste z njim doživeli ... Vaš prispevek bomo objavili v rubriki Bralci poročevalci, med vsemi, ki nam boste poslali svojo zgodbo, pa bomo vsak teden do konca leta nekoga izžrebali in ga nagradili. Spomine na Radio Celje nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. IZ NAŠIH KRAJEV 21 »Produkt je še vedno v razvojni fazi, saj smo pri njegovem oblikovanju zelo previdni in sodelujemo z raznimi strokovnjaki, etnologi, zgodovinarji in drugimi, da slučajno ne bi naredili kakšne napake,« je povedala Urška Gaberšek, vodja Turistično informacijskega centra Velenje (Tic). Velenje spet v socializmu? Turistično (po)doživetje prejšnjega družbenega sistema VELENJE - Na svetovni dan turizma, ki smo ga obeležili minulo soboto, se je v Velenju končal Pikin festival, eden ključnih turističnih dogodkov v mestu. Prihodnje leto se utegne za to oznako nemara potegovati tudi nov turistični produkt, ki ga s partnerji pripravljajo v Ticu Velenje - Doživetje socializma. Ta ino vati ven turistični projekt je izšel iz raziskovalne naloge treh učencev v Šoli za storitvene dejavnosti v Šolskem centru Velenje. Preko različnih zgodb, z vodenimi ogledi po Velenju in njegovi tipični arhitekturi in spomenikih, vključno s Titovim spomenikom, bo mogoče podoživeti socializem kot družbenoekonomski in politični sistem, ki je bil pri nas v veljavi od leta 1945 do 1991. Še poskusna doba Kot je povedala Urška Ga-beršek, vodja Tica Velenje, je projekt še v razvojni fazi. Imajo pa zanj že pripravljeno animacijo, ki ponazarja sprejem socialistične mladine, in jo tudi že uporabljajo ob različnih dogodkih in sprejemih za posebne skupine. Zdaj testirajo tudi tematsko vodenje po mestu, pripravili pa bodo še eno animacijo. Tudi na kulina-riko niso pozabili, zato bo na jedilniku tudi socialistična malica, in sicer hrenovke, kruh in malinovec, kar bodo v kovinski posodi ponudili v delavskem klubu, značilnem objektu iz obdobja socializma pri nas. Vse naštete storitve, ki jim bodo dodali še kakšno, bodo Prizor iz animacije sprejemanja v Titovo mladino. Raziskovalno nalogo Turistični potencial dediščine obdobja SFRJ v Velenju, ki je vir za nastanek projekta, so leta 2012 v okviru projekta Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline pripravili Anja Platovšek, Kristina Rotovnik in Dejan Ikovic, dijaki Šole za storitvene dejavnosti v Šolskem centru Velenje, pod mentorstvom Marka Gamsa, ki je tudi idejni vodja projekta Doživetje socializma. S svojo nalogo sporočajo, da se lahko Velenje zaradi svoje zgodovine pridruži drugim mestom po Vzhodni Evropi, ki uspešno tržijo socialistično zgodovino in dediščino. Prepričani so, da je lahko specializiran turistični produkt, ki bi povezal ključne elemente obdobja socializma v Velenju s kombinacijo vodenega ogleda mesta in animacije, pomembna tržna niša pri obogatitvi turistične ponudbe mesta. NA KRATKO V vrtcu bodo privarčevali ZREČE - V ponedeljek je bila prireditev ob končani energetski obnovi stavbe vrtca, ki je trajala dve leti. Lani so izolirali nekatere dele stavbe in zamenjali stavbno pohištvo, letos sta bili na vrsti še toplotna izolacija fasade in obnova kotlovnice. Vrtec bodo tako po novem ogrevali na lesne pe-lete in sončno energijo, kar naj bi račune za porabljeno energijo bistveno znižalo. Dela so stala 260 tisoč evrov, iz občinskega proračuna morajo plačati le davek na dodano vrednost, ostalo so evropska in državna sredstva. V mestu izvajajo od lani tudi energetsko obnovo stavbe osnovne šole, kjer bo prihodnje leto na vrsti še sanacija kotlovnice. BJ Bicy »se je prijel« povezali v končni produkt, ki naj bi po pričakovanju Urške Gaberšek zaživel v začetku prihodnjega leta. Ljudje se odzivajo Kot je še povedala naša sogovornica, so z napovedjo projekta vzbudili kar precej zanimanja v javnosti. Ljudje jim tako pomagajo in prinašajo različne predmete iz socialističnega obdobja, kot so zastave, zvezde, čepice, rutice, aktovke ... Druge predmete in rekvizite, ki jih bodo uporabili pri projektu, izbirajo z Muzejem Velenje, ki ima velik depo s predmeti iz tedanjega obdobja, pri čemer je za animacijo tudi prispeval »socialistične« televizorje, videorekorderje, projektorje ... ROBERT GORJANC Foto: SHERPA, RG VELENJE - Po besedah Špele Šeliga, vodje projekta sistema izposoje koles Bicy, se je ta v Mestni občini Velenje dobro »prijel«, o čemer priča tudi statistika. »Imamo že več kot I.5O0 uporabnikov, podobno je tudi število tedenske izposoje koles. Ocenjujemo, da je ta podatek spodbuden, če upoštevamo, da je v sistem umeščenih 40 koles na devetih postajah,« navaja številke Špela Šeliga. Sistem izposoje koles deluje od septembra 2012. Kot pravi Špela Šeliga, ugotavljajo, da so se ljudje naučili oblikovati dnevne kratke poti in da uporabljajo sistem Bicy tako za službo kot za trgovino in druge opravke. Naša sogovornica meni, da je zaradi sistema Bicy nasplošno več kolesarjev v mestu, saj posredno spodbuja kolesarsko kulturo in si ljudje potem kupijo tudi svoje kolo. »K sistemu se je pridružila tudi Občina Šoštanj, kjer sta dve postaji, v prihodnje pa načrtujemo postaje še ob Velenjskem jezeru, nakupovalnih središčih, v Topolšici, tako da bo postal sistem celotne Šaleške doline,« je še povedala Špela Šeliga. RG Konec tedna v znamenju buč ŠMARTNO OB PAKI - Z današnjo delavnico o pripravi shrankov iz jesenskih pridelkov, ki bo na ekološki in učni kmetiji Potočnik Poprask v Skornem, se v Šmartnem ob Paki začenja Bučni pozdrav jeseni, tradicionalna turistična prireditev. Vrhunec konca tedna v znamenju buč bo v soboto na osrednjem prizorišču v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki, kjer bodo prikazali številna kmečka opravila, med drugim ribanje repe in zelja, stiskanje grozdja in jabolk ter pripravo kisa, trebljenje buč, pripravo zelišč za shranjevanje, ličkanje koruze, luščenje fižola, spletanje kit iz česna in čebule, sušenje sadja in zelenjave ... Prireditev pripravlja Turistično društvo Šmartno ob Paki ob sodelovanju Mladinskega centra in občine Šmartno. Turistični projekt, ki se je uveljavil v zadnjih letih, so razvili tudi s pomočjo sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. RG Obnovili staro lepotico ŠMARJE PRI JELŠAH - Podružnična osnovna šola na Sladki Gori, ki šteje že več kot 150 let, je z novim šolskim letom zasijala v lepši podobi. Občina je tam omogočila energetsko obnovo, vredno skoraj 130 tisoč evrov. Od tega je več kot dve tretjini denarja prejela z državnih in evropskih razpisov. Energetska obnova, ki jo je podjetje Molier, izvajalo med šolskimi počitnicami, je še posebej pomembna, ker so v šoli na Sladki Gori po mnogih letih učilnice dobro zasedene. Pouk od prvega do četrtega razreda letos poteka v dveh kombiniranih oddelkih, ki ju skupaj obiskuje dvajset učencev. Zanje je organiziran tudi oddelek podaljšanega bivanja, za varstvo predšolskih otrok pa je poskrbljeno v kombiniranem oddelku otroškega vrtca. Osnovna šola Šmarje pri Jelšah je v sladkogorski podružnici obnovila tudi streho in žlebove ter poskrbela za vzdrževanje notranjih prostorov. Pri obnovi so zaradi starosti stavbe z usmeritvami sodelovali tudi strokovnjaki iz zavoda za varstvo kulturne dediščine. TV Drugi v Italiji LJUBNO OB SAVINJI - Uspešen kolesar Andrej Marovt Helešič z Ljubnega ob Savinji se je minulo nedeljo udeležil 70 kilometrov dolge amaterske cestne dirke za prvenstvo regije Friuli-Venezia Giulia v Italiji. V spremenljivem vremenu na razgibanem terenu, polnem vzponov in spustov, se je uspel prebiti med sedmerico najboljših kolesarjev, kar mu je omogočilo, da je v drugem krogu dirke prikolesaril povsem v ospredje in se ob dobrem zaključnem šprintu na koncu uvrstil na drugo mesto. HŽ Za večjo varnost pred poplavami LAŠKO - Občina je naročila pripravo projektne dokumentacije za nove protipoplavne ukrepe, ki bi prispevali k večji poplavni varnosti. Ukrepi so predvideni v Rimskih Toplicah, in sicer od območja kopališča do naselja Šmar-jeta v skupni dolžini več kot dva kilometra. Na desnem bregu Savinje naj bi jih izvedli od družbe Thermana do naselja Debro ter hkrati uredili Rečico na odseku gorvodno od sotočja s Savinjo, dolgem približno 800 metrov. Načrtovani so še na odseku med železniškim mostom in Thermano. Vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor v laški občinski upravi Andrej Kaluža je pojasnil, da so za zagotovitev celovite poplavne varnosti v občini predlagane tudi rešitve, kot so iztočne glave z zapornimi ventili, ki onemogočajo povraten tok na obstoječih cevovodih, zadrževalni bazen meteornih vod na desnem bregu Savinje, izdelava natančne hidrološko-hidravlične analize odvodnika Ične in zadrževalniki meteornih vod pred izpustom v vodotoke. TV Pozornost kanalizaciji VOJNIK - Na območju Arclina in Poti v Lešje so od lani gradili kanalizacijo. Pred dnevi so opravili tehnični pregled še zadnjega od treh krakov kanalizacije. Za tri krake so pridobili tri ločena gradbena dovoljenja, za dva kraka so uporabni dovoljenji letos že pridobili. Tam se lahko uporabniki že priključujejo. Na celotnem območju je zgrajenega skoraj pet kilometrov novega omrežja, ki je namenjeno za približno sto petdeset hišnih priključkov. Vrednost celotne naložbe v kanalizacijsko omrežje znaša več kot šeststo tisoč evrov, od česar je 85 odstotkov evropskih sredstev. V občini že iščejo denar za sofinanciranje nadaljevanja gradnje kanalizacije v smeri proti Konjskemu. Na razpisu za razvoj regij jim niso ugodili. BJ 22 ŠPORT Lahko bi pomendrali vodilno moštvo Za Mariborom v Areni Petrol padle tudi Domžale - Znova sonce za Sunnyja Sunny Omoregie je tretji na lestvici strelcev s štirimi goli. Enajsti krog 1. SNL je bil raztegnjen na tri dni. V soboto so slavili Celjani in Ljubljančani, a tudi Radomlja-ni, ki so se izognili porazu z Mariborom. V nedeljo je velenjski Rudar izgubil pri Zavrču, šele v ponedeljek pa je Gorica porazila Krko. Štadion je bil prej zaseden zaradi tekmovanja psov - v nogometno razvitih državah se kaj podobnega niti slučajno ne more pripetiti. Sredi prejšnjega tedna so Celjani gostovali na Ptuju. Zavrču se niso uspeli oddolžiti za enega najbolj nesrečnih in nenavadnih porazov v svoji zgodovini, na začetku sezone v Areni Petrol. A so osvojili točko (0:0). Pred prekinitvijo prvenstva zavoljo reprezentančnih tekem (s Švico in z Litvo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo) bo Celje v nedeljo gostovalo v Novem mestu pri Krki, Rudar pa bo dan prej na svojem štadionu skušal prekiniti negativni niz proti Kalcerju. Skomina za ritem V soboto sta se v Areni Petrol pomerila najmlajša trenerja v 1. slovenski nogometni ligi. Strateg vodilnih Domžal, 32-letni Luka Elsner, je v svojem slogu dejal: »Dobro je, da smo do- živeli poraz na tekmi, v kateri dvoma o zmagovalcu ni bilo. Celje je razkrilo nekaj naših težav. Nismo se držali principov, ki smo jih doslej spoštovali. V posamičnih akcijah smo se izpostavljali težavam. Prvi prejeti zadetek v sezoni nam je zatresel noge. Bilo smo zelo nezanesljivi. To bo za nas poučna šola. V to sem popolnoma prepričan.« 800 gledalcev bi lahko videlo še več golov, predvsem v domžalski mreži. Za oster ritem je bil zaslužen tudi sodnik Da-mir Skomina. Njegov kriterij je dobro znan. Dopušča moško igro s telesom. V tem je morebiti celo pretiraval v 69. minuti. Dosodil je enajstmetrovko. Danijel Miškić je bil zrušen, vendar je pred tem odrinil Horića ... Mojstrovina in sreča Trinajsto minuto si bo dobro zapomnil Mislav Oršić, saj je dosegel prvi prvenstveni gol v celjskem dresu. Z obratom se je otresel čuvaja, nato pa sprožil z roba kazenskega prostora v desni zgornji kot. Čudovito! Domžale so prejele prvi zadetek v tej sezoni, in sicer po 912 minutah. Toda to še ni bilo vse. Sunny Omoregie je bil vztrajen in je sledil nasprotnemu branilcu, ki ni zdržal trdega dvoboja. V hitrem protiudaru se je Oršić izkazal še kot asistent. Našel je Omoregia, ki žoge sicer ni najbolje zadel. Od tal se je odbila čez vratarja pod prečko. »Cele, Cele,« je končno zadonelo. Prvi polčas se je zaključil z vzdihi. Tilen Klemenčič je zaposlil Benjamina Verbiča, ta pa je močno zatresel prečko. Če ne daš ... Vodilno moštvo lige je bilo nemočno. Čeprav so se rumeno-modri dogovorili, da bodo skušali »ustaviti konje«, so nizali privlačne akcije. Miškić je odbito žogo od vratarja s šestih metrov poslal preko gola, Valon Ahmedi je skoraj prisilil goste k avtogolu, nato pa zapravil enajstmetrovko. »Spodkopal« je žogo, malo preveč, Vidmar je bil sicer nemočen. Podobno je storil Omoregie. Prelisičil je dva branilca, a s 16 metrov premočno »lobal«. Lahko bi se zavihtel na vrh lestvice strelcev. Vmes so Celje proti Zavrču (4-14-1): Kotnik - Vidmajer, Krajcer, Žitko, Klemenčič -Vrhovec - Verbič, Ahmedi, Miškić, Oršić - Omoregie. Igrala sta še Lovrečič, Gobec. Celje proti Domžalam (42-3-1): Kotnik - Vidmajer, Krajcer, Žitko, Klemenčič - Vrhovec, Miškić - Verbič, Ahmedi, Oršić - Omoregie. Igrala sta še Lovrečič, Žurej. zapretili tudi gostje. Udarec bivšega »grofa« Uroša Koru-na je Matic Kotnik imenitno ukrotil, strel Požega Vancaša (nanj je pozabil Klemenčič) pa je preletel celjska vrata. Na srečo. Ponavadi so Celjani kaznovani. Bali smo se tega. Namesto da bi pomen-drali najuspešnejše moštvo slabe tretjine prvenstva, so dopustili dve lepi priložnosti . Predvidljivo nepredvidljivi Glavni mislec celjskega moštva je vezist Blaž Vrho-vec. 22-letni kapetan odlično igra svojo vlogo: »Tekma nam je v taktičnem pogledu uspela do potankosti. Potekala je povsem po naših zamislih. Načrtovali smo zadetek do 20. minute. Zanimalo nas je, kako se bodo odzvali tekmeci ob svojem sploh prvem zaostanku v sezoni. Zadeli smo še enkrat in zato smo se ob odmoru dogovorili, da bomo skušali obdržati vodstvo s premišljeno igro. Gostje niso imeli odgovora na našo postavljeno obram- Lestvica 1. SNL DOMŽALE 11 9 1 1 15: 2 28 MARIBOR 10 7 1 2 15: 9 22 OLIMPIJA 10 6 3 1 18: 5 21 ZAVRČ 11 6 2 3 10:10 20 CEDE 11 5 4 2 15: 5 19 LUKA KOPER 11 4 0 7 12:18 12 RUDAR 11 3 1 7 10:15 10 GORICA 11 2 3 6 10:13 9 KRKA 11 2 1 8 10:23 7 KALCER 11 1 2 8 8:23 5 bo.« Zakaj je njegovi ekipi uspelo nadigrati nasprotno, če pa vsi vedo, kako igra Celje. Verbič dirja po levi strani, Oršić po desni, vmes je Ahmedi ... »Nasprotniki težko sledijo našim naletom. Nič jim ne pomaga, da vedo, kako bomo igrali. So pod nenehnim pritiskom. Drži pa, da se nenehno izpostavljamo velikemu tveganju. Dokler nam bo to prinašalo dobre rezultate in bomo uspešni, tako dolgo bomo nadaljevali s takšno igro.« Toda na Ptuju proti Zavrču ni šlo. Zakaj? »Nočem se izgovarjati na slabo igrišče, razmere so bile enake za obe ekipi. Zavrčani so se nekoliko bolje znašli, mi slabše, morda tudi zaradi drugačne postavitve, ki je nismo vajeni.« V naslednjem krogu bo v središču pozornosti derbi med Mariborom in Olimpijo, Celjani pa za priključitev k vrhu potrebujejo zmago v Novem mestu. Zaradi kartonov bo manjkal tudi Vr-hovec. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA »Hvala ti, Luka!« Premor bo dobrodošel Ko je svojo oceno na novinarski konferenci predstavil trener Domžal Luka Elsner, se mu je Simon Rožman, še leto mlajši, zahvalil za spodbudne besede po tekmi 2. kroga. Tedaj so bili Celjani vsaj enakovredni, prikrajšani pa so bili za dve enajstmetrovki. Simon Rožman po dveh porazih ni »jokal«, temveč je s strokovnim vodstvom vztrajal in prepričeval igralce, ki so nato nanizali štiri zaporedne zmage. Zakaj ste se znova spomnili domžalskega poraza? Po njem smo bili psihološko na tleh. Treba se je bilo pobrati, saj nismo imeli točk. Tokrat smo prikazali naš pravi obraz. Dinamični smo bili do konca tekme. Občinstvo je sodelovalo z nami in pripomoglo k lepi zmagi. Zelo uživamo, če je gledalcev malce več. Prepoznali so naš trud. Smo atraktivni, ustvarjamo si priložnosti. Morda so kdaj razočarani z rezultati, toda glede na mladost ekipe je to pričakovano. Mislite tudi na remi z Zavrčem? Izpostavil bi zelo slabo igrišče na Ptuju, na meji regularnosti. Nikakor nismo uspeli razviti svoje igre. Prilagodili smo taktiko razmeram. Nekaj polpriložnosti smo sicer imeli. V soboto celjska klop ni bila v popolnosti zasedena. So težave s kadrom vse večje? Zelo ozek je. Poškodovani igralci se vračajo počasi. Dejstvo je, da smo pred sezono namensko znižali število igralcev. Finančni položaj je to narekoval. Zelo težko bo sredi tega meseca, ko bosta kroga v sredo in soboto. V kolikšni meri boste v Novem mestu pogrešali Blaža Vrhovca? Nam se odsotnost vsakogar zelo pozna. Blaž je kapetan in vodja ekipe na igrišču. Nekdo drug bo dobil priložnost, da se izkaže. Mislavu Oršiću ni zmanjkalo sape, znova je navdušil. Simon Rožman Lepo smo ga sprejeli, on pa se je hitro zlil z ekipo in igralnim sistemom. Fant zelo rad dela in to se mu obrestuje. Njegova kakovost ni sporna, krasi ga tudi predrznost. Pohvale si zasluži tudi Danijel Miškić, nenazadnje je zavoljo vztrajnosti priigral enajstmetrovko. Po podhodu Mihe Zajca je »Miško« optimalno izkoristil minutažo. Vedeli smo za njegov potencial. Na srečo je hitro zacelil poškodbo. Zelo je marljiv. Udarec Koruna z glavo je bil odličen, še boljša je bila »parada« Matica Kotnika. Se fant sploh zaveda svojih sposobnosti? Morda, je pa izjemno skromen, po spletu okoliščin trenutno v senci domžalskega vratarja Nejca Vidmarja. Matic nam je ob naši zelo odprti igri prinesel precej točk. Zavedamo se njegovega levjega deleža. Vse mu nudimo, on nam vrača na najlepši možen način. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Nogometaši velenjskega Rudarja so po nesrečnem domačem porazu z Mariborom klonili še proti Zavrču. Varovanci trenerja Jerneja Javornika po enajstih tekmah na lestvici zasedajo skromno sedmo mesto. Izkupiček: tri zmage, neodločen rezultat in kar sedem porazov. Za Rudarjem sta na lestvici le Krka in Kal-cer. Četudi »knapom« rezultatsko ne steče, pa je igra vse prej kot slaba. Velenjčani igrajo dobro, manjka le uspešna realizacija številnih priložnosti, kar jezi trenerja Jerneja Javornika. Po remiju v Celju ste bili proti Mariboru veliko boljši, pa izgubili, tako kot tudi na Ptuju proti Zavrču. Kaj je šlo narobe? Na tekmi na Ptuju nismo naredili, kar smo si želeli. Tekma je bila trda, igrišče pa zelo slabo. Na takšni zelenici je navada, da tisti, ki da prvi gol, potem tudi zmaga. Žal iz lepih priložnosti nismo uspeli zadeti, nasprotnik je zadel iz edine in zasluženo zmagal. Tudi po zaostanku ste imeli priložnost, da rezultat izenačite ali celo zmagate, pa je znova zatajila realizacija. Zakaj? Težko je reči. Že proti Mariboru smo si ustvarili imenitne priložnosti, pa na koncu doživeli hladen tuš. Podobna zgodba je bila proti Zavrču. Verjamem, da se bo realizacija popravila. Še bolj trdo moramo delati, vsak posameznik pa mora dati od sebe malce več. Zagotovo bo bolje. Če ne daš gola, ne moreš zmagati. Zmaga lahko ekipo ponese. Tega se zavedate verjetno tudi sami, mar ne? Točno tako. Še vedno iščemo to zmago oziroma zmagovalno miselnost. Stvari se bodo enkrat začele obračati v našo korist. Tudi sreča se mora, kajti kar nekajkrat nam je pošteno obrnila hrbet. Trenutno od rok in Jernej Javornik nog ne gre ničesar, po sobotni tekmi pa za nas prihaja premor kot naročen. Med njim bo treba vse izboljšati in potem popraviti slab začetek. V soboto boste gostili Kalcer Radomlje. Zmaga je zdaj praktično že nujna. Vsaka tekma je pomembna, na vsaki je zmaga nujna. Kalcer ima na zadnjih tekmah pozitivne rezultate, mi ne, zato je treba narediti vse, da tri točke ostanejo doma. Pred reprezentančnim premorom bi bilo to za našo samozavest zelo dobrodošlo. MITJA KNEZ Foto: SHERPA ŠPORT 23 Zarabčev šov premalo za točko Navdušenje ob porazu v uvodu lige prvakov Miha Zarabec (z žogo) je bil odličen, Blaž Blagotinšek (desno) zelo dober. »Kako letijo ti otroci ...« je po izhodu iz dvorane Zlato-rog zavzdihnil eden najboljših vratarjev sveta Ar pad Šterbik. Bil je besen, čeprav je Vardar v uvodnem krogu skupine C lige prvakov zmagal s 27:26. Zvezdniška zasedba se je izvlekla skozi šivankino uho. »Imeli smo več moči in tudi sreče. Pet dni sem se tresel, saj sem bil seznanjen s celjsko kvaliteto. Sramotno smo začeli tekmo, neresno, zato sem jezen. Naša skupina je zahtevna, mi pa se takole poigravamo. Če bomo tako igrali, bomo imeli težave tudi v svoji dvorani,« je še dodal sloviti Šterbik, ki je zaustavil 20 strelov. Neobremenjeni Pred 3.500 gledalci je mlado celjsko moštvo navdušilo, toda niti šov Mihe Zarabca ni bil dovolj za točko: »Držali smo Vardar v šahu. Naša obramba je bila vrhunska, v napadu moramo še nekaj dodati. Čeprav smo majh- ni, imamo veliko srce. A češnje na torti ni bilo.« Kar trije akterji sobotne tekme v Zlatorogu so bili izbrani v najboljšo sedmerico uvodnega kroga lige prvakov, poleg Timurja Dibirova in Alexa Dušebajeva tudi Zarabec. Trebanjcu je to uspelo v svojem debitantskem nastopu v elitnem tekmovanju. Deset strelov od 15 poskusov novega dirigenta celjske igre je zaključilo v mreži: »S pritiskom se nisem obremenjeval, tudi Šterbika se nisem ustrašil.« Mnogi ga že kujejo med zvezde, ga primerjajo s Stašem Skubetom. A poča-kajmo še nekaj tekem. Morda mu bo najtežje v nedeljo v Montpellierju, saj ga Celjan Dragan Gajić, Velenjčan Vid Kavtičnik ter Jure Dolenec, Matej Gaber in Borut Mačk-ovšek odlično poznajo. Preveč napakic Podobno kot za Zarabca velja tudi za še nepolnole-tnega Blaža Janca: »Borili smo se do zadnje sekunde, a bili premalo zbrani pri >zi-cerjih<.« Nismo zmogli brez vprašanja o protinapadu, ki ga je Janc zapravil za vodstvo s 24:21. »Pri strelu sem se potrudil na vso moč, toda Šterbikove izkušnje so prevladale. Mi jih pridobivamo prav na tovrstnih tekmah.« Matevž Skok je zbral 12 obramb: »Majhne napake so nas zelo drago stale. Zanašali smo se na svojo odlično fizično pripravljenost, ki bi prevesila tehtnico v končnici. Morda je za končni uspeh manjkala tudi kakšna moja obramba ...« Reakcija, ne objokovanje Kar žal celjskim rokome-tašem ni uspelo v soboto, je v nedeljo igralcem Zagreba, ki so senzacijo pripravili proti nemškemu Kielu (27:25). Trener Celja Branko Tamše si je najprej ogledal posnetek »svoje« tekme, nato pa odhitel v hrvaško prestolnico. Lahko je ponosen na svoje delo: »Prikazali smo moderen rokomet. Naša igra ni bila nagrajena. Večkrat bi morali zgrešiti Šterbika.« Ni skrival, da je jezen na odločitve švedskih sodnikov, ki pa sta, brez kompliciranja, dopuščala hitro izvajanje na sredini igrišča: »Vztrajali smo pri hitenju. Moti pa me, da se fantje ukvarjajo z analizami, kdo je kriv za prejeti gol, ne pa s tem, kako čim prej oddrveti na nasprotno stran. Objokovanja ne sme biti, reakcija mora biti takojšnja.« Ustvaril je stroj, ki mu še primanjkuje kubičnih centimetrov, a je sila »navit«. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Za vikend dvojni spored V ligo INL in obenem tudi državno prvenstvo so se celjski hokejisti vključili v 2. krogu. Na svojem ledu so gostili Jeseničane in izgubili z 10:3. Proti prekaljenim tekmecem so začeli preveč pogumno in v dobrih petih minutah prejeli štiri gole. Nadaljevanje je bilo bolj enakovredno. Varovanci trenerja Roka Rojška so v vsaki tretjini dosegli po en gol: Jure Zupanc, Tomo Hafner in Tim Ograjenšek. Ta konec tedna bosta v celjski dvorani dve tekmi z avstrijskima kluboma, v soboto z Lustenauom, v nedeljo pa z Bregenzerwaldom (obe ob 18.00). DŠ, foto: GrupA Zavrela je tudi kri, razlita pa ni bila. »Maraton z dušo« Na drugem konjiškem maratonu, ki se ga je udeležilo kar 700 tekačev, sta bila najhitrejša Robert Kotnik in Lucija Krkoč. Za Kotnikom sta se na 21-kilometrski progi zvrstila Jan Breznik in Florjan Rot, atleta velenjskega kluba in varovanca trenerja Toma Popetruja. Med ženskami je bila tretja njuna klubska kolegica Mateja Mlinar. V teku na 10 kilometrov je zmagala domačinka Ana Noner, v moški konkurenci je bil tretji Velenjčan Jan Kramer. Konjiški organizatorji so priznali, da je odziv tekmovalcev in rekreativcev presegel njihova pričakovanja. DŠ, foto: STUDIO FAKIN Na štartu: Robert Kotnik tretji z leve (št. 47), Jan Breznik drugi z desne (št. 40) Panorama MALI NOGOMET 1. SL, 2. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Bronx 8:0 (5:0); Mordej (6, 7, 10, 19), Viler (14-ag), Marot (32), Kroflič (34), Repinc (40). Vrstni red: Dobovec, Oplast 6, Litija 4, Extrem, Puntar, Maribor, Sevnica 3, Velike Lašče 1, Benedikt, Bronx 0. NOGOMET 1. SL, 11. krog: Celje -Domžale 2:0 (2:0); Oršić (13), Sunny (21), Zavrč -Rudar 1:0 (0:0); Brdar (53), Gorica - Krka 2:1 (1:0), Radomlje - Maribor 0:0, Oimpija - Koper 4:0 (2:0), 10. krog: Zavrč - Celje 0:0, Rudar - Maribor 0:1 (0:0); Tavares (93), Koper - Radomlje 1:2 (0:1), Domžale - Gorica 3:0 (0:0), Krka - Olimpija 2:1 (1:0). 2. SL, 8. krog: Veržej -Šmartno 2:0 (2:0), Krško - Dravinja 3:2 (0:1); Gosak (33), Romih (65). Vrstni red: Krško 20, Aluminij, Tolmin 16, Triglav 15, Veržej 11, Ankaran 10, Dob, Dravinja, Šenčur 7, Šmartno 5. 3. SL - sever, 6. krog: Šmarje - Bistrica 4:0 (1:0); Jančič (45), Debelak (49), Asllanaj (80), Firšt (83), Drava - Šentjur 5:1 (4:0); Ko-pinšek (71), Fužinar - Mons Claudius 1:1 (0:1); Božak (34), Malečnik - Šampion 1:2 (0:1); Smodej (4), Jankovič (80). Vrstni red: Maribor B 15, Drava, Radlje 10, Fužinar, Dravograd, Korotan, Šampi-on 9, Šmarje, Podvinci, Mons Claudius 7, Malečnik 6, Lenart 3, Bistrica, Šentjur 0. MNZ MČL Celje, 5. krog: Kovinar - Šoštanj 2:1 (1:0), Zreče - Vojnik 6:1 (4:0), Mozirje - Rogaška 1:0 (1:0), Žalec - Brežice 2:0 (0:0), Kozje - Vransko 7:3 (4:1). Vrstni red: Zreče 12, Kovinar, Brežice, Šoštanj 9, Žalec, Mozirje, Kozje 6, Rogaška 3, Vransko, Vojnik 0. ROKOMET Liga prvakov, 1. krog: Celje Pivovarna Laško - Vardar Skopje 26:27 (12:12); Zarabec 10, Žvižej 5, Janc 3, Bla-gotinšek, Poteko, Miklavčič, Slišković 2; Dibirov 11, Du-šebajev 8. 1. SL, 4. krog: Ribnica -Celje Pivovarna Laško 22:38 (9:17); Grebenc 6, Leban 4; Žvižej 10, Zarabec 6, Janc 5, Ivić, Razgor, Marguč, Pote-ko, Miklavčič, Kodrin, Kasal 2, Slišković, Pešić, Blagotinšek 1, Gorenje - Loka 36:27 (19:11); Medved 9, Kleč 5, Papež, Dobelšek, Gams 3, S. Burić, Szyba, Skube, Bo-žović 2; Lapajne 11, Kavčič 5. Vrstni red: Celje, Gorenje 8, Maribor, Ribnica, Trimo 6, Slovenj Gradec, Slovan, Krka, Ormož 4, Izola, Loka, Sevnica 2, Krško, Sviš 0. 1. SL (ž), 2. krog: Zelene doline Žalec - Zagorje 16:23 (7:13), Celje Celjske mesnine - Branik 22:24 (10:13), Krim Mercator - Velenje 35:22 (15:9). Vrstni red: Zagorje, Krim Mercator, Koper 4, Piran 3, Krka, Naklo, Branik, Žalec 2, Celje 1, Ajdovščina, Velenje, Ljubljana 0. ODBOJKA 1. SL, 2. krog: Šoštanj To-polšica - Fužinar 2:3. Vrstni red: Calcit, ACH Volley 6, Triglav, Panvita 4, Salonit 3, Fužinar, GO Volley 2, Maribor, Šoštanj Topolšica, Krka 1. 1. SL (ž), 2. krog: Braslov-če - Formis 3:0, Aliansa - GO Volley 0:3. Vrstni red: Koper, GO Volley 6, Vital 4, Braslov-če 3, Puconci, Kostmann 2, Aliansa 1, Formis 0. (MiK) Športni koledar Petek, 3. 9. MALI NOGOMET 1. SL, 3. krog, Sodražica: Extrem - Dobovec Pivovarna Kozel (19.30). Sobota, 4. 9. ROKOMET 1. SL, 5. krog: Izola - Gorenje (19). 1. SL (ž), 3. krog: Krka -Zelene doline Žalec, Velenje - Ljubljana (19), Ajdovščina - Celje Celjske mesnine (20). NOGOMET 1. SL, 12. krog, Velenje: Rudar - Radomlje (18). 2. SL, 9. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Ankaran (15). 3. SL - sever, 7. krog, Rogatec: Mons Claudius - Pod-vinci, Šentjur - Radlje (16). MNZ MČL Celje, 6. krog: Šoštanj - Vransko, Brežice - Kozje, Rogaška - Žalec, Vojnik - Mozirje, Kovinar -Zreče (16). ODBOJKA 1. SL, 4. krog: Panvita - Šoštanj Topolšica (19). 1. SL (ž), 3. krog: Koper - Braslovče (18), Ljubljana: Vital - Aliansa (19). Nedelja, 5. 9. NOGOMET 1. SL, 12. krog, Novo mesto: Krka - Celje (15). ROKOMET Liga prvakov, 2. krog: Montpellier - Celje Pivovarna Laško (17). NOGOMET 2. SL, 9. krog: Šmartno -Šenčur (15). 3. SL - sever, 7. krog, Celje: Šampion - Šmarje (16). 24 KRONIKA Oborožen rop kot iz Podeželje nič več imuno na tovrsten kriminal filma Majhna poslovalnica Deželne banke Slovenije v Gornjem Gradu je bila prizorišče »filmskega« ropa. Ekipa Novega tednika se je odpravila med tamkajšnje prebivalce ... Prebivalce Gornjega Grada je v petek pretresel nepričakovan dogodek. Oborožena in zamaskirana roparja sta okrog pol devetih zjutraj oropala poslovalnico Deželne banke Slovenije. Tretji ju je čakal v avtomobilu. Novica, ki se je kot blisk razširila po kraju, je odmevala še v ponedeljek, ko smo se odpravili na teren, da bi iz prve roke izvedeli, kako je potekal rop in kako se ob dogodku, ki je povsem neobičajen za to mirno podeželsko okolje, počutijo domačini. Občina Gornji Grad šteje zgolj dobrih dva tisoč sedemsto prebivalcev. Občinski center, kjer se je zgodil rop, tvori kraj Gornji Grad, kjer so občinska uprava, banka, pošta, bencinski servis, zdravstveni dom, lekarna, trgovine in gostinski lokali. Miren kraj, kjer se vsaj čez teden ne dogaja nič posebnega, bi rekli. In ravno ta kraj je postal prizorišče prvega oboroženega ropa v teh koncih Zgornje Savinjske doline. Po pultu s pištolo Martin Natlačen je šel v petek bolj kot ne naključno v banko. Slišal je namreč, da je provizija za plačilo nekaterih storitev nižja kot na pošti. V banki, kasneje smo jo obiskali in videli, da je precej majhna in ima zgolj eno okence, je lepo pozdravil uslužbenko. Ravnokar je zaključeval plačilo računov, ko je v banko vstopila še ena ženska. »In sem se umaknil malo bolj na desno, da sem gospe dal prostor. V tistem trenutku sem slišal, da so se vrata odprla. Kar naenkrat je nekdo udaril po pultu s pištolo,« je še vedno pretresen povedal Natlačen. V tistem trenutku je pogledal roparju naravnost v oči. Videl je, da so temne, da ima glavo pokrito s črno kapuco, oblečen pa je bil v črne hlače. »To je rop,« je zakričal ropar. Od uslužbenke je takoj zahteval denar. Kot je povedal Natlačen, v tistem trenutku ni razmišljal o tem, kaj naj stori. Odreagiral je podzavestno, se obrnil in zbežal iz banke. Medtem se je pred vrati pojavil že drugi ropar. »Kasneje mi je ta gospa, ki je bila tudi v poslovalnici, rekla, da je takoj, ko je videla, da sem zbežal, sama storila isto. Vendar jo je manjši lopov, ki je bil prav tako zamaskiran, zgrabil za roko, da bi jo zadržal,« je opisal in dodal, da se mu je na srečo uspela izmuzniti in pobegniti iz poslovalnice. Natlačen je zbežal v bližnjo gostilno, kjer je povedal, da ropajo banko in naj zaklenejo vrata, saj ni vedel, ali bosta roparja pritekla za njim. Rop v 18 sekundah Veronika Potočnik, ki je ravno takrat delala v gostilni, kamor se je zatekel Natlačen, je povedala, da so na začetku mislili, da gre za šalo. Takoj, ko so dojeli, da gre zares, so poklicali policijo. »Vse je šlo tako hitro. Tekla sem od >šanka« v kuhinjo, da bi videla, kdo je bil. Če bi bil namreč domačin, bi ga mogoče lahko tudi po hoji prepoznala, vendar že ni bilo nikogar nikjer več,« je bila slikovita Veronika. Rop je trajal le pičlih 18 sekund, je pojasnil Martin Natlačen. Roparja sta takoj, ko sta dobila denar, zbežala. V tem času naj bi uslužbenka tudi že sprožila alarm. Prvi policisti so prišli v dvanajstih do štirinajstih minutah po ob- vestilu, nam je povedal Natlačen. Sintalov varnostnik naj bi potreboval 18 minut, specialna enota policije s psi pa dobre pol ure. Natlačen se je sicer takoj, ko sta roparja zbežala, vrnil k prestrašeni uslužbenki. Policija je naredila zapisnik, ljudi, ki so karkoli videli so zaslišali tudi kriminalisti. Kot je povedal Natlačen, je na srečo njegov kolega na avtobusni postaji opazil »sumljiv« črn avtomobil znamke Audi A4. Policija je bila o tem takoj obveščena in tako je roparje hitro izsledila in v Nazarjah tudi ulovila. Martin Natlačen je priznal, da mu je zaradi ropa kraten spanec. Konec koncev česa takšnega v idiličnem Gornjem Gradu pač ne moreš pričakovati. Prvi rop, vlomov že več Pred občinsko stavbo smo ustavili Jožeta Hudeja, ki je povedal, da se morajo tudi prebivalci doline soočiti s tovrstnim kriminalom oziroma biti nanj pripravlje- ni. Želi si, da bi ga policija omejila. Kot je povedal, sam ni najbolj zaupljiv, in tako že od nekdaj zaklepa vrata stanovanja. Tudi avtomobila ne pušča odklenjenega. Domačin Jože Ugovšek nam je na vprašanje, ali se je v Gornjem Gradu že kdaj prej pripetilo kaj podobnega, odgovoril, da so že večkrat vlomili v lokalno trgovinico, vendar oboroženega ropa le ni pričakoval. Ob tem je dodal, da ne pričakuje nekih sprememb v navadah krajanov, saj je šlo za rop banke in ne hiše. »Banka pa bo morala sprejeti kakšne zaščitne ukrepe. Kriminal se širi, tega bo vedno več, sploh zaradi situacije, kakršna je v Sloveniji. Včasih tega pri nas ni bilo,« je zaskrbljeno poudaril. Priložnost dela tatu O ropu smo spregovorili še z dvema osebama, ki ne želita biti imenovani. Ena, ki sicer živi v Ljubljani, vendar redno obiskuje ta «■i ■ ■ v ■ ■ i ■ Skoraj vse roparje so že prijeli Kriminalisti so do zdaj preiskali vse rope bančnih ustanov na našem območju, izjema je le brutalen rop NLB v Šmartnem ob Paki leta 2005. Takrat je ropar med begom iz banke celo streljal v voznika, ki je pripeljal mimo, in ga hudo poškodoval. Ko je poškodovanega izvlekel iz vozila, je sedel v avto in odpeljal. Vozilo so kasneje našli pri pokopališču v Podkraju, vendar roparja do danes še niso izsledili. Leta 2000 so neznanci oropali pošto na Lavi, naslednje leto dve poslovalnici Banke Celje, in sicer v Vojniku in Vitanju. Isto leto je bila tarča roparjev poslovna enota NLB v Žalcu. Leta 2002 se je v Celju zgodil še en rop banke, ki je sicer delno preiskan, vendar njegovega glavnega organizatorja še vedno iščejo. Takrat je roparska združba oropala Krekovo banko v središču Celja in kar nekaj časa je bil ravno ta rop eden največjih v Sloveniji, saj je neznancu uspelo odnesti okoli 30 milijonov takratnih tolarjev. Policija je kmalu po kaznivem dejanju sicer prijela tri vpletene v rop, ki so bili kasneje tudi obsojeni na zaporne kazni, vendar je glavni v združbi, Daniel Borojevič, uspel pobegniti - z denarjem. Za Borojevičem, ki naj bi prebegnil v države nekdanje Jugoslavije, je razpisana tudi tiralica. Leto 2011 pa je na našem območju najbolj izstopalo po številu ropov finančnih ustanov. Zvrstilo se jih je kar sedem. Kar štirikrat so oropali banko v Šempetru, na Vranskem dvakrat, v Vitanju in Šmartnem v Rožni dolini in trije ropi pošt v Šmartnem v Rožni dolini, Jurkloštru in na Polzeli. Vse te rope so kriminalisti uspešno preiskali. IZ SODNIH DVORAN »Ironično in žalostno« Odziv članov Kajak-kanu klub Nivo Celje glede odločitev sodišč Višje sodišče v Celju je pred dnevi potrdilo lansko odločitev celjskega okrožnega sodišča, ki je 26-letnega Milana Luko Grabarja oprostilo kaznivega dejanja požiga čolnarne na Špici. Čolnarna je popolnoma zgorela pred osmimi leti, skupaj z vso kajakaško opremo, med katero je bilo tudi 50 kajakov. Grabarja sodišče ni obsodilo, ker naj ne bi bilo dovolj dokazov, da je storil to kaznivo dejanje. Naj spomnimo, da je do požara prišlo po vlomu v prostore na Špici. Vpleteni so bili še trije drugi Celjani, ki pa so bili zaradi tatvin obsojeni na zaporne kazni, vendar s preizkusnimi dobami, kar pomeni, da jim za zapahe ni bilo treba. V sodnem postopku je bilo mogoče slišati, da naj bi objekt zgorel zaradi napake na električni napeljavi in ne zaradi požiga. So se pa na odločitev višjega sodišča odzvali člani Kajak-kanu klub Nivo Celje, ki so nad razsodbama okrožnega in višjega sodišča globoko razočarani in ogorčeni. »Po mnenju celjskega sodišča je naša stara čolnarna očitno v noči, ko so jo nepridipravi zapustili z mnogimi ukradenimi stvarmi (računalnik, televizor, glasbeni stolp, hladilnik, uteži ...), zgorela sama od sebe! Točno tisto noč. Ironično in žalostno. Tudi v našem primeru smo ponovno priča pomanjkljivostim in krivičnosti naše pravne zakonodaje in pravnega sistema,« so zapisali v izjavi za javnost. Previdno pri prošnji za denar Policisti opozarjajo občane na večjo previdnost, kadar do njih pristopi neznanec ali neznanka in prosi za denar. Pred dnevi so namreč v središču Celja zaznali drzno tatvino. Neznana mlajša temnolasa ženska je prosila mimoidoče za denar pod pretvezo, da ga zbira za društvo gluhih in gluhonemih. Eni od občank je iz denarnice celo ukradla nekaj gotovine. Kot so sporočili s celjske policije, v omenjenem društvu na takšen način ne zbirajo denarja, zato opozarjajo občane, naj ne nasedajo tovrstnim poskusom pridobivanja gotovine. Sšol KRONIKA 25 kraj, nad ropom banke ni bila presenečena. Kot je pojasnila, naj bi bila najbližja policijska postaja kar pol ure vožnje stran in zato Gornji Grad naj ne bi imel zagotovljene varnosti. Po njenem mnenju je prav odmaknjenost kraja idealna priložnost za tatove in roparje. Druga ženska je zgrožena, da je tovrsten kriminal zašel tudi na podeželje. Zaupala nam je, da se vlomi sicer tudi tam dogajajo že nekaj časa. Nedolgo nazaj naj bi ukradli tudi avtomobil. Vlomi v zasebne hiše pa naj bi bili, kot je povedala, povezani predvsem z odsotnostjo stanovalcev. Tatovi naj bi namreč izkoriščali prav čas porok in drugih zabav, ko stanovalci niso tako pozorni na dogajanje v svoji bližini. JERICA POTOČNIK Foto: GrupA Roparja sta do banke prišla (in zbežala po isti poti v nasprotni smeri) s parkirišča pred avtobusno postajo, kjer ju je čakal tretji nepridiprav. Kratka pot vodi skozi podhod in park pred cerkvijo naravnost do banke, nam je pojasnil in pokazal Martin Natlačen. Preoblačila sta se v gozdu Odnesli šest tisoč evrov, 200 evrov vmes izgubili 22-letni Kranjčan in 33-letni srbski državljan, ki sta osumljena petkovega ropa poslovalnice Deželne banke Slovenije v Gornjem Gradu, sta po zaslišanju pri preiskovalnem sodniku ostala v priporu. V rop naj bi bil kot sostorilec vpleten še 24-letni moški iz Kranja, ki je roparja pričakal z avtomobilom in ju odpeljal s kraja dejanja. Kot pravijo na celjski policiji, je trojica natančno organizirala kaznivo dejanje in pri tem pazila, da za seboj ne bi pustila sledi ali dokazov, pri čemer je 33-letnik v Slovenijo prišel samo zaradi ropa. Grozi jim od tri do petnajst let zapora. Rop se je zgodil v petek okoli 8.30, ko sta v banko vstopila oborožena 22- in 33-letnik ter zagrozila uslužbenki in od nje zahtevala denar. Ko jima ga je izročila, sta pobegnila v smeri proti avtobusni postaji. V prostorih poslovalnice sta bili takrat tudi dve stranki. Ker je policija o ropu takoj obvestila javnost, je dobila kar nekaj informacij tudi od občanov, ki so bili zaradi poročanja o ropu toliko bolj pozorni. Zato so kriminalisti od ljudi že nekaj Eden od roparjev je uslužbenki banke zagrozil s tole imitacijo pištole. minut po ropu dobili obvestilo, da so na avtobusnem postajališču opazili audi A4 z ljubljanskimi registrskimi tablicami, v katerem so bile tri osebe, vozilo pa se je odpeljalo proti Mozirju. Ravno ta podatek je kriminalistom olajšal preiskavo. Kot se je kasneje izkazalo, je namreč voznik audija roparja odpeljal do gozda in potem naprej, da bi avtomobil zamenjal in se vrnil po njiju. Peš do Nazarij Roparja sta se medtem v gozdu preoblekla, odvrgla oblačila in se peš odpravi- la proti Nazarjam. Ker ju je opazil drug občan, ki sta se mu zdela sumljiva, je tudi on poklical policijo. Na podlagi njegovega dobrega opisa, so ju policisti tudi prijeli. Eden od njiju je poskušal pobegniti, vendar ga je policist dohitel in prijel ravno v trenutku, ko je v zabojnik s smetmi odvrgel nahrbtnik z ukradeno gotovino. Iz banke naj bi odnesla 6 tisoč evrov, pri čemer naj bi približno 200 evrov manjkalo, a na policiji domnevajo, da je možno, da sta denar med begom izgubila. Roparji so banko v Veronika Potočnik je v času ropa delala v gostilni, kamor se je zatekel Martin Natlačen. Kot je povedala, je rop v teh dneh glavna tema med prebivalci Gornjega Grada. Gornjem Gradu izbrali ravno zaradi odmaknjenosti od mesta, pravijo na celjski policiji. Domnevali so tudi, da bo manj cestnih policijskih blokad po ropu. Na celjski policiji tudi dodajajo, da tokratni rop ne pomeni, da se je poslabšala varnostna situacija v Savinjski dolini in da se je zgodil zato, ker naj bi bilo policijskih patrulj na terenu manj. To ne drži, dodajajo, saj je ravno hitro prijetje storilcev pokazalo, da policistov na tem območju ne primanjkuje. SŠol Foto: PU Celje »Ne veš, kaj bi naredil v tistem trenutku. To je takšno presenečanje, da ne znam opisati. V tistem trenutku ne veš, ali je to res, ali se ti samo zdi, ali je film, ali se ti samo sanja,« je dogajanje v banki slikovito opisal Martin Natlačen. Pogojna kazen za grožnje Na Okrožnem sodišču v Celju se je končalo sojenje Konradu Kameniku, ki je obtožen kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja. Decembra 2012 naj bi z nožem in s psom grozil policistom, ki so imeli odredbo za njegov prisilni privod na celjsko sodišče. Kamenik je pred mesecem na predobravnavnem naroku krivdo zanikal in dejal, da ni grozil. Pri tem je priznal, da policistom ni želel odpreti vrat svojega doma v Gabrovljah pri Slovenskih Konjicah. Na sodišču so danes zaslišali pet konjiških policistov, ki so bili takrat na terenu. Iz njihovih izjav je bilo razvidno, da so Kamenikove besede in ravnanje dojeli kot grožnje in upiranje privodu. Ker njihovih ukazov ni upošteval, so v hišo vstopili s silo, pri tem uporabili plinski razpršilec ter uporabili prsilna sredstva in vklepanje. Sodnica Ingrid Lešnik je danes sprejela tudi odločitev o Kamenikovi krivdi, ga spoznala za krivega ter mu dosodila leto zapora pogojno. To kazen je združila s pogojno kaznijo, ki so jo na sodišču Kameniku izrekli pred časom za drugo kaznivo dejanje, in mu skupno izrekla dve leti zapora s preizkusno dobo štirih let. Maček spet na sodišču Pretekli teden je bila na celjskem sodišču obravnava v pravdnem postopku za primer Branka Mačka, ki je povzročil prometno tragedijo leta 2009 na avtocesti pri Arji vasi. V nesreči, ki jo je povzročil pijan in zaradi vožnje v napačno smer, so umrli trije mladi Celjani. Maček je bil že obsojen na sedem let in štiri mesece zapora. V pravdnem postopku pa gre za odškodnino, ki pripada družinam pokojnih otrok. Svojci so priglasili odškodnino v višini 252 tisoč evrov, a kot smo pred meseci poročali, je sodišče odločilo, da jim pripada malo manj kot 70 tisočakov. Višje sodišče je takšno sodbo razveljavilo v delu o priglašeni odškodnini, ki se nanaša predvsem na stroške, povezane z ureditvijo grobov. Torej ne v delu o prizadeti bolečini ob izgubi svojcev. Kakšna bo tokratna odločitev sodišča, še ni znano, saj bo sodišče odločitev sprejelo in jo strankam v postopku sporočilo v 30 dneh. 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE LINID© Lidija Grobelniks.p.^^^^ RRE1® Lidija Grobelniks.p. Lava 5 ■ 3000 Celje ■ Gsm: 031/307-655 24 ur na dan NONSTOP grobelnik.lidija@gmail.com Na območju celjske In Savinjske regije izvajamo nenujne prevoze bolnikov. PREVOZI BOLNIKOV neurgentni/sanitetni REŠEVALNI PREVOZI. Na območju SAVINJSKE regije Vam nudimo: prevoz pacienta od doma do zdr. ustanove in nazaj: - na POTNI NALOG (krije zavarovalnica) - samoplačniški prevozi doma in v/iz tujine - samoplačništvo po ugodni ceni Na voljo smo vam s sodobnimi osebnimi in reševalnimi vozili ter strokovno podkovano zdravstveno ekipo. VOZILA PRODAM CITROEN C4 Picasso, 1.6 Hdi, diesel, avto-matic, letnik 2007,1560 ccm, 80 kW (109 k. m.), navigacija, panoramska streha, prodam. Telefon 041 660-576. 2798 STROJI PRODAM ŽITNO sejalnico in gozdarsko prikolico prodam. Telefon 031 480-510. 2774 HORIZONTALNO »pant« žago za razrez hlodovine prodam za 800 EUR. Telefon 070 738-979. 2777 TRAKTOR Imt 533, prodam za 2.000 EUR. Prodam tudi 1700-litrsko cisterno za gnojevko. Telefon 041 794-305.2810 KUPIM KMETIJSKI stroj, traktor, cisterno, trosilec, motokultivator in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2702 TRAKTOR, lahko Zetor, Deutz, Imt, Ursus, Univerzal, Štore ali podobno, kupim. Telefon 041 235-349. p POSEST PRODAM HIŠO na Skalni kleti, 148 m2, zgrajeno leta 1970, adaptirano leta 1996, prodamo za 97.000 EUR. Telefon 041 624-060. 2622 NA Lavi v Celju prodamo enostanovanj-sko hišo, parcela 630 m2, 180 m2 stanovanjske površine. Telefon 051 370-154. 2712 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ! АГ /IAF Ljubljanska cesta 8,3000 CELJE 03/5442-180 STAREJŠO hišo, velikost 56 m2,2.784 m2 zemlje, zelo lepa lokacija, Male Bra-slovče 6, možna nadomestna gradnja, opravljene komunalne storitve, ni poplavno območje, prodamo. Telefon 031 343-380,051 210-798. 2709 V KRANJCICl pri Šentjurju, na sončni legi, prodam hiško s 300 ari zemlje. Telefon 031 668-060. 2784 BIVALNI vikend, v bližini Podčetrtka, lepa lokacija in 2300 m2 zemlje, prodam. Telefon 041 429-567, Bojan. 28ОЗ HIŠO blizu Celja, 128 m2 stanovanjske površine, z vsemi priključki in nekaj zemlje, prodam. Telefon 051 205-512, (03) 5483-707 ODDAM REGALN0 skladišče, 300 m2, oddamo v najem. Industrijska cona Petrovče, telefon 041 643-578. 2719 STANOVANJSKO hišo v Bukovžlaku, vse-Ijivo takoj, lepa lokacija, zanimiva za ljubitelje vrtov, želimo oddati v najem. Ogled možen ob nedeljah. Telefon 041 655-286. P Л1Ш11Ш 1 aslrologinja 2 I 1 I 1 I L n Л I Ш cona pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operatorja STANOVANJE ODDAM V ŠT0RAH na Lipi oddamo enoinpolsob-no stanovanje. Telefon 041 574-653. 2749 DVOSOBNO, kompletno opremljeno stanovanje na Otoku, vseljivo od 1.11. 2014, oddam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041379-280. 2791 NUDIM MLAJŠI upokojenki brezplačno nudimo enosobno stanovanje in hrano v stanovanjski hiši v okolici Vojnika v zameno za družbo in pomoč pri gospodinjskih opravilih starejši pokretni gospe. Ostalo po dogovoru. Zaželen je vozniški izpit. Telefon 031 627-562, po 17. uri. p ШМШЈ Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.o.o. Slovenska 27,1000 Ljubljana. IŠČEM V ŠIRŠI okolici Celja iščem v najem dvosobno stanovanje ali hišo. Telefon 064 199-040. 2633 GARAŽA PRODAM GARAŽO v garažni hiši Triplex v Vojkovi ulici prodam. Telefon 041 351-513. 2705 PROSTOR v garažni hiši Nova vas prodam ali oddam. Telefon 041 671-750. 2782 ODDAM CELJE. Na zelenici oddam/prodam garažo. Telefon 041 281-018. 2721 PRODAM SUŠILNI stroj, pralni stroj, kombiniran hladilnik, plinski štedilnik, pomivalni stroj, peč na drva, prodam. Telefon 070 332-210. 2804 SEDEŽNO kotno garnituro, raztegljivo, poceni prodam. Telefon 051 339-850. 2807 AKUSTIKA PRODAM OTROŠKO diatonično harmoniko, velikost 34 cm, C, F, B, s tremi poltoni, prodam. Telefon 031 485-488. 2799 PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 80 kg in svinje, težke okoli 300 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2 8 29 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798,041 582-119,070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. P KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave in bele barve, tik pred nesnostjo in kilogramske piščance za dopitanje prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979.P PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.2828 DVE in tri leta stari burski kozi ugodno prodam. Telefon 031 515-977. 2782 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 447-195. Š 209 DVE kravi s teleti, vsi pašni, prodam. Telefon 041785-207. 2811 stählipe rsonal TRAJNO DELO V ŠVICI - TAKOJ za Kanton Zürich in okolico v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele IŠČEMO dipl. medicinske sestre (m/a dipl. zdravstvene tehnike (m/a Pričakujemo • slovensko državljanstvo • zaključeno izobraževanje • znanje nemškega jezika (ali certifikat B2) Ponujamo • takojšno delovno vizo • pomoč pri iskanju stanovanja (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • nadaljnje šolanje • zelo dobre pogoje, plačo in zavarovanje Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: infocastaehlipersonal.ch 0041 55 6101212 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin -11. oktobra v Sloveniji. Stähli Personal/Iris Stähli-Dečko/ dipl. vodja doma/ študij za menagement v zdravstvu Najboljši naslov za delo v Švici! www.staehlipersonal.ch TELIČKI LS, od 250 do 350 kg, prodam. Telefon 040 524-780. 2815 BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam. Telefon (03) 5739-366, 031 466-577. 2818 BIKCA simentalca in bikca sivčka, stara 4 mesece, prodam. Telefon 070 207449. P KUPIM DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 6 47-223. š 188 ■ ТЦ.И-ГШ ■ Ј:Л.1 PRODAM ČESEN domače, ekološke pridelave, prodam. Cena 7 EUR/kg. Telefon 041 953-889. 2829 KROMPIR, sorte kenebec in dezire, prodam, cena 0,50 EUR/kg, Telefon 041 794-270. 2613 MOŠT, mlado vino, vino, grozdje, žlahtnih sort, belo in rdeče, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. 2702 Podjetje SUPRA-STAN, d. o. o., išče sodelavca za delovno mesto HIŠNIK-KURJAČ (hišniška dela v večstanovanjskih objektih in izvajanje kurjenja) Od kandidata pričakujemo: • stopnja izobrazbe: 2 do 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja - smer strojništvo ali elektrotehnika • 3 leta delovnih izkušenj pri izvajanju del s svojega področja poklicnega ali strokovnega izobraževanja • potrdilo o preizkusu znanja za opravljanje del kurjača • zaželena starost do 40 let • poznavanje dela tudi z drugih področij dela hišnika (vodovod, ključavničarstvo, oplesk itd.) • ročne spretnosti in uporaba običajnih orodij za delo • poskusno delo 3 mesece • zaposlitev za določen čas 6 mesecev 4 ure dnevno • izpit B-kategorije Ponudbe z življenjepisom in delovnimi izkušnjami ter dokazila o izobrazbi in opravljenem preizkusu znanja za kurjača pošljite do vključno 15.10. 2014 na naslov SUPRA-STAN, d. o.o., Adamičeva 1,3000 Celje, ali na elektronski naslov: infotasupra-stan.si. Navedite tudi številko mobilnega telefona, na katerega ste dosegljivi. Po preteku zaposlitve za določen čas obstaja možnost zaposlitve za nedoločen čas. Razpis nas ne zavezuje k sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA NAROCILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I/ PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednikvam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. Zaupate nam že 69 let novi tednik _astro center тпсФттвџ odd istrotogp џЛш 09® 1111 «ku| томј OSO 35 97 wwwoüstm^tera ARSNAW MALI OGLASI / INFORMACIJE 27 VEČJO količino domačih neškropljenih jabolk prodam. Telefon 031 480-510. 2774 HLEVSKI gnoj, večjo količino, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 269-693. 2786 30 AROV koruze za silažo ali za zrnje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 221-243. 2800 KRMNO peso - »runkl«, 1 t, žganje - sli-vovko in 50 kg zelja - glave, prodam. Telefon 059 960-638, Dramlje.2805 LUŠČENO, naravno sušeno koruzo ter oves in ječmen, prodam. Telefon 031 209011. 2812 SUHO koruzo, v vrečah, prodam. Telefon (03 ) 5461-764. 2 8 22 BEL jedilni krompir, pridelan v okolici Šempetra, sorta sora, po 0,40 EUR/ kg, česen, spomladanski, ptujske, po 7 EUR/kg, prodam. Telefon 070 372427. 2780 KUPIM JABOLKA za stiskanje, 400 kg, kupim. Telefon 031 802-069. 2802 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n SUHA bukova drva, možnost razreza in dostave, prodam. Telefon 031 709745. 2605 TRSKE za podžig, pakirane v vreče po 7 kg, cena vreče 7 kg/2 EUR, prodam. Telefon 031 768-870. 2718 SUHA bukova drva, po želji razžagana, prodam. Telefon 040 122-910, (03) 5772-385. 2751 ИШ astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE GSH 041404 935 PONI kobile z žrebeti in konjski gnoj prodam. Telefon 041 512-755, 031 819-887. 2793 SUHA, cepana, bukova drva, prodam. Okolica Šentjurja, možna dostava. Telefon 041 541-188. 2801 60-LITRSKÖ cisterno za sok, pod pritiskom, prodam. Telefon 041 573-380 . 2808 DRVA, bukova, suha, prodam. Možen razrez in dostavo. Telefon 041 697-819. L133 KLAFTRO ali dve suhih bukovih in gabro-vih drv, prodam. Dostava in razrez je naša domena. Telefon 041 976-162. 2806 UOKVIRJENE slike, ročno delo - tapiserija, živalski motivi, prodam. Kličite popoldan, po 15.uri, na telefon 070 256-641. 2813 PREŠO, hidravlika, 180 l, sadni mlin, sod 100 l, kad 100 l, poceni prodam. Telefon 041 724-409. 2814 49-letni moški, miren, želi spoznati žensko za občasna srečanja. Kasneje možno kaj več. Bodi poštena in prijazna, stara do 48 let, iz smeri Vransko-Celje. Pisne ponudbe pošlji na Novi tednik pod šifro PRIJATELJSTVO. p ZAPOSLITEV IŠČEM delo: čiščenje zasebnih, poslovnih prostorov, varstvo otrok, varstvo starejših, pisarniško delo. Telefon 051 366-937. 2701 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Aplenc Tone, s.p., Prekorje 29 a. Telefon 5415-011, 041 531-976. 2819 cena pogovora za minoto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja SUHA bukova drva in krompir za ozimnico, ekološko pridelan, bela sorta, prodam. Telefon 041 678-221. 2765 MEŠANA drva, večina bukev, žagana na 35 cm, prodam po 35 EUR/m3. Telefon 051 803-280. 2778 STENSKI klimacon in sušilno havbo, lahko tudi kot starino, ugodno prodam. Telefon 040 320-357. 2785 Tvoje delovne roke, pošteno in dobro srce, so naš ponos in drag spomin nate. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata SLAVKA GABRA iz Cerovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam ob težkih trenutkih izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se njegovemu osebnemu zdravniku dr. Ljubomirju Iliču za njegovo nesebično pomoč pri njegovem dolgoletnem zdravljenju, celotni ekipi patronaže Zdravstvenega doma Šentjur, posebno pa Mojci Škrubej za njeno požrtvovalnost. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala tudi njegovemu prijatelju Janezu Re-zarju za molitev. Zahvala govorniku Darku Bezenšku za govor ob njegovi krsti, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek. Iskrena hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej, ker ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica ter sinova Slavko in Vladko z družinama 2809 Poroke Celje Poročila sta se: Karmen VIDENŠEK iz Začreta in Aleksander ROGEL iz Trnovelj pri Celju. Mozirje Poročili so se: Simona OCEPEK in Aleksander POD-KRIŽNIK, oba iz Mozirja, Mateja RAZBORNIK z Brega pri Polzeli in Aleš RAKUN s Polzele. Velenje Poročili so se: Kristina ŠTARKEL in Andrej CEPUŠ, oba iz Celja, Sabina UŠEN iz Velenja in Matej TIČ iz Andraža nad Polzelo, Nataša SOVIČ in Srečko MATOŠE-VIĆ, oba iz Šoštanja, Dušan-ka BAJIĆ in Radenko ŠODIĆ, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Marija KOSTEVC iz Kozjega, 81 let, Mirko SRAKA iz Žalca, 82 let, Fran- MINI Radio Celje je 19. septembra obeležil 60. rojstni dan. Obletnice so običajno tudi priložnost za obujanje spominov - teh pa se je v minulih letih zagotovo nabralo ogromno. Morda želite katerega od svojih spominov deliti tudi z bralci Novega tednika? Vabljeni, da napišete, kaj vas povezuje z Radiem Celje, kaj vse ste z njim doživeli ... Vaš prispevek bomo objavili v rubriki Bralci poročevalci, med vsemi, ki nam boste poslali svojo zgodbo, pa bomo vsak teden do konca leta nekoga izžrebali in ga nagradili. Spomine na Radio Celje nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. ce BELEJ iz Šentjurja, 80 let, Janko ZUPANC iz Šempetra v Savinjski dolini, 84 let, Ana OGRAJENŠEK iz Žalca, 90 let, Elizabeta KODRE iz Bra-slovč, 89 let, Romana TURK iz Celja, 53 let, Jasmina REIĆ iz Letuša, 49 let, Elga RUKA-VINA iz Celja, 85 let, Tadej OZEBEK iz Šentjurja, 47 let, Antun MAČEK iz Celja, 78 let, Ivan Jožef KAČ iz Šempetra v Savinjski dolini, 69 let, Olga GORUČAN iz Celja, 76 let, Marija MAJCEN iz Gotovelj, 68 let, Antonija TANJŠEK iz Braslovč, 80 let, Ljudmila GERJEVIČ iz Celja, 88 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Marija NEŽMAH iz Dobovca pri Rogatcu, 91 let, Zlatko STAREŠINA iz Bistrice ob Sotli, 71 let, Sandra RATAJC iz Zgornjega Tinskega, 26 let. Mozirje Umrli so: Peter JANIČ iz Šmihela nad Mozirjem, 43 let, Anton PREPADNIK iz Raduhe, 83 let, Marija PRE-LESNIK iz Solčave, 90 let. Velenje Umrli so: Marija VIŠNJAR iz Vitanja, 80 let, Karl PU-ŠNIK iz Šentjurja, 65 let, Jožef PINCULIČ iz Mozirja, 72 let, Vincenc GOBEC iz Rogaške Slatine, 81 let, Frančišek KVARTIČ iz Velenja, 81 let, Marko TELEBAR iz Žalca, 69 let. RA Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza... Bolečino da se skriti, lahko solze je zatajiti, le drage mame nam nihče ne more več vrniti . ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, tašče in babice AMALIJE SENICA iz Strmce 95, Laško (15. 6. 1938 - 19. 9. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, molitve ter darovane sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste bili ob slovesu v mislih z nami, hvala za vsak ljubeč stisk roke in iskrene besede v tolažbo. Hvala pogrebni službi Komunale Laško, gospodu dekanu Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred in gospe Lidiji za ganljive poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od nje in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni L 132 Zdaj se spočij izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata, očeta, dedka, pradedka in strica FRANCA KOLARJA iz Novak 13, Nova Cerkev se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali sveče, cvetje in svete maše. Hvala pogrebni službi Raj za lepo opravljen pogreb in govornici Mileni Jurgec za poslovilne besede. Hvala tudi gospodu Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred ter kvartetu Idila za lepo odpete žalostinke. Iskrena zahvala tudi dr. Prazniku ter patronažni službi iz Vojnika. Hvala vsem za izrečeno sožalje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi 2817 Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2014 - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov), ker niso prenosljive. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije. Uredništvo NT&RC H, i 28 INFORMACIJE / VODNIK OKTOBER V MUZEJU ČETRTEK, 2. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 3. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. BLAME - CALVIN HARRIS FEAT. JOHN NEWMAN (2) 2. WHEN THE BEAT DROPS OUT - MARLON ROUDETTE (6) 3. IT'S YOUR WORLD - JENNIFER HUDSON FEAT. R. KELLY (5) 4. JACK IN A BOX - JACK SAVORETTI (3) 5. KILL THE LIGHTS - RADIO KILLER (4) 6. NEW FLAME - CHRIS BROWN FEAT. USHER & RICK ROSS (1) 7. SHAKE IT OFF - TAYLOR SWIFT(2) 8. LOVE YOU LOUDER - CHASSIO (5) 9. TROUBLE WITH MY BABY - PALOMA FAITH (6) 10. COOL KIDS - ECHOSMITH (1) DOMAČA LESTVICA 1. 2X2 - TINKARA KOVAČ (2) 2. DAN SE PREBUJA - LAVENDER (4) 3. HODIM PO DEŽJU - NIKA ZORJAN (4) 4. DANES JE MOJ DAN - KINGSTON (3) 5. VISOKO - BO! (5) 6. ZVEZDNO NEBO - NINO (6) 7. KRESNICE - INDIGO (1) 8. DOBRO JUTRO - FOLK IDOLI (3) 9. POZAB NA BONTON- CLEMENS (2) 10. NORA NOC - LEONART (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: EVERY BREAKING WAVE - U2 ARE WE ELECTRIC - THE KOOKS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NIKOLI DOVOLJ - ANU MOJ SVET - JERNEJ ZORAN FT. HAMO Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 4. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 5. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Mihael Bučar, 11.15 Tedenski osir -ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Celje) PONEDELJEK, 6. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Mihael Bučar, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Ka-trca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 7. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Steto-skop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 8. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) KINO VELENJE PETEK 18.00 Iskanje pernatega kralja - družinski animirani film, sinh. 19.30 Lech Walesa, človek upanja - zgodovinska drama 20.00 Varuh spominov - ZF drama Spored od 2. 10. do 8. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 22 Jump Street: Mladeniča na faksu - akcijska komedija četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 petek: 19.10 Avioni 2: V akciji - animirana družinska komična pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.15, 16.30 Drakula: Skrita zgodba - akcijska domišljijska drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00, 20.00, 21.00 petek, sobota: 16.00, 18.00, 20.00, 21.00, 22.00 Hrabri avtek Plodi - animirana pustolovščina sobota, nedelja: 14.20 Kako izuriti svojega zmaja 2 - animirana družinska pustolovščina sobota, nedelja: 14.50 Lucy - znanstvena fantastika četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 21.10 petek, sobota: 18.10, 21.10, 22.30 Mesto greha: Ženska za umret - akcijski kriminalni triler od četrtka do srede: 18.25 Moje poletje v Provansi - komična drama četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00 petek: 17.10 sobota, nedelja: 15.10, 17.00 Ni je več - psihološki triler četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 19.00, 20.20, 21,15 petek: 16.10, 19.00, 20.20, 21.30 Nikec na počitnicah - družinska komedija sobota, nedelja: 14.00 Odpleši svoje sanje: Združene moči - romantični četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.45 sobota, nedelja: 14.10, 16.45 Popotovanje tisočerih okusov - komedija od četrtka do srede: 16.00 Pot v raj - romantična komična drama sobota, nedelja: 15.00 Pravičnik - akcijski triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 18.20, 20.10 petek, sobota: 17.30, 18.20, 20.10, 21.50 Varuh spominov - znanstvenofantastična drama četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 20.30 sobota, nedelja: 14.00, 16.15, 20.30 Vroči posnetki - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.15 petek, sobota: 19.15, 22.40 metropol ČETRTEK 20.00 Alabama Monroe - drama PETEK 18.00 Grand Budapest hotel - komična drama 20.00 Alabama Monroe - drama SOBOTA 18.00 Alabama Monroe - drama 20.00 Grand Budapest hotel - komična drama NEDELJA 18.00 Grand Budapest hotel - komična drama 20.00 Alabama Monroe - drama SREDA 19.00 Bettie gre - drama SOBOTA 18.00 Čarovnija v mesečini - romantična komedija 18.15 Iskanje pernatega kralja - družinski animirani film, sinh. 20.00 Varuh spominov - ZF drama 21.15 Lucy - akcijska ZF NEDELJA 16.00 Iskanje pernatega kralja - družinski animirani film, sinh. 18.00 Varuh spominov - ZF drama 19.00 Lech Walesa, človek upanja - zgodovinska drama 20.00 Čarovnija v mesečini - romantična komedija PONEDELJEK 18.00 Lucy - akcijska ZF 20.00 Pot v raj - romantična komična drama PRIREDITVE ČETRTEK, 2. 10. 16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke srečanje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko 17.00 Pokrajinski muzej Celje Po kulturnozgodovinski zbirki javno vodstvo 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovorni večer s Tomom Križnarjem 19.00 Savinov likovni salon Žalec Bližine in daljave odprtje razstave iz cikla Prostor 20.30 Špital za prjatle Celje V iskanju plemen (Malezija in Filipini) potopisno predavanje 21.30 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam druženje in igranje profesionalnih in ljubiteljskih glasbenikov PETEK, 3. 10. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Radovedni prstki animacija in igra na razstavi; vodi Sebastjan Kamenik 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika zlatarja Miroslava Bahčiča 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Japonska potopisno predavanje Tomaža Hožiča 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Od ideje k odličnosti, 15 let univerze za III. življenjsko obdobje 19.00 Celjska kulturnica Kmetovanje v Gazi odprtje samostojne fotografske razstave Jošta Franka 19.00 Galerija Kvartirne hiše Celje_ Ambivalent odprtje kiparske razstave avstrijske slikarke Andree Pierus; o avtorici in njenem delu bo spregovoril Martin Schmid 20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Kavarniški večer gostja Milena Šimunič 21.00 Terme Olimia Podčetrtek Z Jasmino in Matejo ob citrah koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ zGodbe Velenja ples in odprtje razstave ob izidu monografije SOBOTA, 4. 10. 9.00 in 11.00 Velenjski grad Dnevi evropske kulturne dediščine s časovnim strojem po velenjski zgodovini 10.00 Glavni trg Celje (pri kužnem znamenju) Mednarodno srečanje strpnih predstavitev različnih kulturnih skupin iz Avstrije, Madžarske, Mehike, Rusije in Slovenije 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Radovedni prstki animacija in igra na razstavi; vodi Sebastjan Kamenik St. 40, 2. oktober 2014 VODNIK 29 14.00 Ploščad pred mestno četrtjo Hudinja Mednarodno srečanje strpnih s predstavitvijo različnih kulturnih, skupin iz Avstrije, Madžarske, Mehike, Rusije in Slovenije 18.00 SLG Celje_ Jacob in Wilhelm Grimm: Sneguljčica premiera, izven abonmaja 20.00 Špital za prjatle Celje Kavarniški večer gost: Tomo Podstenšek 20.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Večer dalmatinskih pesmi s Klapo Damari 20.00 Kulturni dom Vransko Folklorno društvo Vransko letni koncert 21.00 Terme Olimia Podčetrtek Oktober fest v Termah Olimia NEDELJA, 5. 10. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi PONEDELJEK, 6. 10. 10.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 17.00 Osnovna šola Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica Četrtek, 2. oktober, ob 11. uri Dojenje - izziv sodobne ženske (ob mednarodnem dnevu dojenja v sodelovanju z Društvom svetovalcev za laktacijo in dojenje). Osrednja knjižnica Celje Torek, 7. oktober Odprtje razstave ob stoletnici rojstva Vitomila Zupana in pogovor z avtorico razstave Ifigenijo Simonović (v sodelovanju z rokopisnim oddelkom Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani). študijska čitalnica Torek, 7. oktober, ob 17. uri Miha Zimšek: predavanje Komu mar? Nam! Ob svetovnem dnevu Hospica in paliativne oskrbe bomo spregovorili o minljivosti in strahu pred smrtjo, v sodelovanju s Slovenskim društvom Hospic. Hospic je nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija, ki nudi pomoč težko bolnim, njihovim svojcem in žalujočim. študijska čitalnica Sreda, 8. oktober, ob 17. uri Rak dojke - problem sodobnega življenja Predavanje ob mesecu boja proti raku dojke v sodelovanju z Društvom za boj proti raku dojke knjižnica pri Mišku Knjižku Sreda, 8. oktober, ob 17. uri Pravljične dogodivščine z Dragico Levstikova dvorana Četrtek, 9. oktober, ob 12. uri Enost v različnosti - Silva Belak V okviru svetovnega dneva duševnega zdravja: predavanje in predstavitev knjige z naslovom Enost v različnosti - izkušnje sobivanja z osebo z duševno motnjo (v sodelovanju z društvom Šent) Levstikova dvorana Četrtek, 9. oktober, ob 18. uri Mirjana in Valentin Steblovnik: Camino de Santiago (v okviru bralne značke za odrasle Z branjem do zvezd, v sodelovanju s Celjskim literarnim društvom) 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Mestna skupnost Žalec se predstavlja 20.00 Narodni dom Celje_ O notranjem miru s Premom Rawatom video prireditev TOREK, 7. 10. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika frizerja Avgusta Čatoriča 17.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Unicefove punčke odprtje razstave 17.00 Osrednja knjižnica Celje Komu mar? Nam! predavanje ob svetovnem dnevu Hospica; predava Miha Zimšek 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Teden otroka: Ena ena tri lutkovna predstava za otroke, starejše od 4 let 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v nemškem jeziku namenjene otrokom od 5. leta starosti; pripovedoval bo Frenk Špiler 18.00 Osrednja knjižnica Celje Ob 100. letnici Vitomila Zupana odprtje razstave in pogovor z avtorico Ifigenijo Simonovič 19.19 Knjižnica Velenje Slovenska pesem: zbirka pesmi o domovini predstavitev knjige 19.30 Celjski dom_ Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije koncert; solist: Igor Škerjanec, violončelo 19.30 SLG Celje_ Felicia Zeller: Kaspar Hauser morje hiš abonma Torek večerni in izven SREDA, 8. 10. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnice modistinje Marte Žohar 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic namenjene otrokom od 3. leta starosti; pripovedovala bo Metka Pivk Srdič Društva vabijo ČETRTEK, 2. 10. 8.00 do 15.00 Podčetrtek Četrtkov sejem Dobrodelne prireditve PONEDELJEK, 6. 10. 19.30 Mestni kino Metropol Moška copata dobrodelna predstava Linos kluba Celje; igrata Ranko Babić in Tina G. Razstave Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Srčni pozdrav iz bojniga polja; Prva svetovna vojna in njen odmev na Celjskem, do 28. 2. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Gimnazija Celje - Center, umetniška gimnazija -likovna smer, do 5. 10. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica Galerija AQ, Na Okopih Celje: razstava Samo slike Dalibor-ja Borija Zupančiča, do 9. 10. Likovni salon Celje: razstava Helen Stradford, do 18. 10. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 31. 10. Galerija Mercator centra Celje: razstava mandal članov Univerze za tretje življenjsko obdobje pri Osrednji knjižnici Celje, do 22. 10. Galerija železarskega muzeja Teharje pri Celju: pregledna fotografska razstava Foto kluba Štore Steel, do 20. 10. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalića in Zlatka Ko- SOBOTA, 4. 10. 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Jesenski sejem lepot in dobrot 8.30 Ploščad Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 8.00 do 12.00 Gotovlje_ Kmečka tržnica pod 100-letnimi lipami 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica PONEDELJEK, 6. 10. 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre... SREDA, 8. 10. 6.30 do 8.00 Celjski mladinski center Brezplačen zdrav zajtrk 17.00 Osrednja knjižnica Celje Rak dojke - problem sodobnega življenja predavanje organizirajo člani Društva za boj proti raku dojke 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Možganska kap predavanje z delavnico Nudenje pomoči bolnikom na domu Prelistajte abonmajsko knjižico in se prepričajte! Dobite jo v TIC-u Žalec in na www.zkst-zalec.si. Pri gledališkem in narodno-zabavnem abonmaju 10% popust za upokojence in 30% popust za mlade do 30 let. Informacije in prodaja: TIC Žalec, tel. 710 04 34 MONOKOMEDIJA ZA POGUMNE 6. OKTOBER OB 19.30 MESTNI KINO METROPOL CELJE Vstopnice po 15 eur so na voljo: Mestni kino Metropol Celje, Apoteka pri Teatru Celje in recepcija hotela Celeia. Del izkupička od predstave bo Lions klub Celje namenil Društvu Sonček Celje Medijski pokrovitelj Novi tednik in Radio Celje lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Medobčinska splošna knjižnica Žalec: razstava Žalec, ujet v trenutku preteklosti in sedanjosti: razstava starih razglednic in današnjih fotografij Žalca ob občinskem prazniku, do 16. 10. Galerija Mozirje: dokumentarna razstava o osvobojeni Zgornji Savinjski dolini, do 30. 10. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava slik Janeza Štro-sa, do 19. 10. Grad Podsreda: slikarska razstava Vesne Davidovič Slike o svobodi, do 31. 10. Galerija Velenje: razstava Rastoči svet, do 22. 10. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Anja Kovačič, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir,_ Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI Feng šuj in barve bivalnih prostorov - 1. del Rdeča barva je močna barva, ki so jo vedno povezovali z življenjsko vitalnostjo. Preplavlja nas z energijo, toploto in življenjsko močjo. Pomaga odgnati malodušje in negativne misli. Simbolično predstavlja jezo. Če je je v našem telesu preveč, smo razdražljivi, nepotrpežljivi in se počutimo nelagodno. Takrat si lahko pomagamo z zeleno barvo, ki je rdeči komplementarna. Priporoča se, da rdečo barvo in njene odtenke nosite, ko ste žalostni ali brezvoljni, da vas spodbudi. Rdeča vam bo pomagala napredovati, uspeti in uresničiti načrte. Izogibati se jo je priporočljivo v tistih dneh, ko ste prehlajeni ali če ste nagnjeni k hitri jezi. Odtenki rdeče poglede. Lahko je to samo sveča ali knjiga Л7 toi Harrri Kostanjeva rdeča barva Odtenkov rdeče je ogromno, od pastelne rdeče preko rjaste in kostanjeve vse do bordo rdeče. Medtem ko ima kostanjeva v sebi moder odtenek in paradižnikova rdeča oranžnega, je kitajska rdeča enostavno samo rdeča. To je ognjena rdeča, ki jo Kitajci uporabijo na svojih značilnih lampijonih, ki jih lahko vidimo v kitajskih restavracijah, ob kitajskem novem letu ali pri vhodu v domove kje na Kitajskem. To barvo pogosto uporabljajo, da prinese srečo v dom. Ob kitajskem novem letu si med seboj pošiljajo rdeče kuverte in si tako zaželijo srečo. Seveda ni nič narobe, če po ulicah v kitajskem mestu koraka rdeči zmaj, vendar pa se verjetno sprašujete, kako lahko tako močno barvo sploh vnesete v svoje okolje. Močnih barv ponavadi ne uporabljamo na velikih površinah, saj bi potrebovali veliko mero poguma, ki ga resnici na ljubo malokdo premore, da bi pobarvali steno v tako močni rdeči barvi. Je pa kitajska rdeča prava barva za poudarke. Rdeča blazina bo prinesla življenje v sobo, ki je urejena v umirjenih enobarvnih tonih, če pa imate vse stene bele, lahko sobo poživite z sliko rdečih vrtnic ali okraskom v rdeči barvi. Rdeča je barva strasti. Tudi material igra pomembno vlogo pri uporabi močnih barv. Svila je npr. material, ki je dovolj lahek, zračen in prosojen, da živa rdeča na njej ne prevzame vse pozornosti v prostoru in ne prekrije ostalih barv v prostoru. Zato je zelo hvaležen material. Težji ko je material, več pozornosti bo pritegnil, zato bo knjižni regal prebarvan v kitajski rdeči barvi pritegnil daleč več pozornosti kot par satenastih ali žametnih blazin na zofi. Nenavadna lastnost močnih barv je ta, da se precej uspešno mešajo celo z barvami, s katerimi bi lahko mislili, da se ne marajo npr. zeleno, oranžno, rumeno in modro. Kombinacija črne in kitajsko rdeče pa je še posebej močna in pritegne več pozornosti, kot si mislimo. Rdeča je barva predela slave in zelo ugodno je, če v tem delu namestite nekaj rdečega, kar bo pritegnilo Ena najtoplejših barv, ki jih lahko imate v stanovanju, je opečnata rdeča. Še posebej primerna je za prostore, ki so temni in potrebujejo toplino, tisti prostori, ki so obrnjeni na severno stran in nimajo dovolj sonca. To je barva, ki je priljubljena pri stilnem pohištvu in jo pogosto najdemo v orientalskih preprogah. Če se boste sprehodili po trgovini s preprogami, boste ugotovili, da to barvo najdete praktično v vseh preprogah, le da je na eni prisotna le z majhnimi pikicami, v drugih pa je to prevladujoča barva. Opečnato barvo lahko zelo lepo kombiniramo z drugimi rdečimi odtenki kot sta kostanjevo ali češnjevo rdeča, ki imata več modre v sebi, vendar pa so kombinacije z opečnato včasih presenetljivo dobre. Upoštevati morate le dve stvari: vzorec in teks-turo blaga. Pomembno je, da najdete neko podobnost med blagom. Npr. če izberemo orientalsko preprogo, ki ima v sebi majhne opečnato rdeče cvetove, ki se nizajo na celi površini preproge in nanjo postavimo sedežno garnituro z blagom v opečnato rdeči z zlatimi črtami, bomo ustvarili sobo z učinkom razkošja. Če razmišljate, da bi sobo opremili s pohištvom in z dodatki v opečnato rdeči barvi, poiščite navdih v salonu, kjer prodajajo orientalske preproge. Na njih boste našli lepe kombinacije, ki jih lahko uporabite v svojem prostoru. Barve, ki se zelo dobro ujemajo z opečnato rdečo, pa so barva starega zlata, bogata kremna barva in pastelna zelena (zeljna, vrbova ali žajbljeva zelena). Vse te barve so precej boljša izbira za barvo stene, ker so bolj svetle, lahko pa se na tej podlagi pojavijo vzorci v opečnato rdeči. Če pa imate steno v opečnato rdeči barvi, kar je resnično priporočljivo le v sobah z veliko sonca, pa lahko barvno kombinacijo obrnete in si v sobo postavite sivo-zeleno zofo v barvi žajblja, nanjo pa postavite blazinice v opečnato rdeči. Orientalski nadih v sobi boste ustvarili z živimi blazinami iz indijske svile, ki jih vržete na mehko preprogo. Tako boste ustvarili bo-emsko, zelo ležerno atmosfero v domu. Kostanjeva barva je barva jeseni. V prostor vnese nostalgijo in umirjenost. Ko želite svoj dom umiriti in v miru opazovati polena v kaminu, je to barva, ki prinese toplino in domačnost brez pretresov, ki jih povzroči rdeča barva. Kostanjevo rjava ima svojo posebnost, saj ni tako temna, v sebi pa nima toliko rdeče kot kakšen svetel odtenek rjave barve, ravno zaradi tega ne zahteva glavne pozornosti v prostoru, kamor jo postavimo. Ni primerna za velike površine prostora, če je prostor majhen. Medtem ko rdeča barva razburka vse naše čute, jih kostanjeva rjava umiri. Če imate sobo, ki je pobarvana v tonih sončne rumene in ima bel strop, je kostanjeva sedežna garnitura tista, ki bo umirila aktivnost rumenega tona in ga naredila še bolj prijetnega in domačega. To je barva, ki jo je modro dodajati v majhnih odmerkih, kot dodatek v prostoru in ne v solo izvedbi. Kostanjeva blazina ali dve na rdeči zofi, kostanjeva vaza z rdečim cvetjem, ogledalo s kostanjevim okvirom so dodatki, ki so ravno pravšnji. Usnje v tej barvi je priljubljeno za sedežne garniture. Kombinirajte jo z drugimi toni, kot sta kremna ali rdeča barva, saj lahko preveč kostanjeve naredi prostor težak in depresiven. Ta odtenek najdemo v naravi, ker simbolično predstavlja naravo: ki se pripravlja na počitek. se obnese v sobah z visokimi stropovi ali z ogromnimi okni. Roza je barva predela odnosov in spalnice so tiste, kjer odnosi resnično zaživijo. S prihodom jeseni se ponavadi obrnemo bolj vase, tonemo v svoje notranje svetove, vzdušje premišljevanja nas prevzame in daleč se nam zdi lahkomiselnost poletnih dni. Za notranjo opremo je eden najbolj mikavnih odtenkov prav temno roza. To je malce melanholična barva, zato jo je treba uporabljati pazljivo, da prostora ne zaprete preveč. Veliko bolje jo je uporabiti le za dodatek in ne kot barvo za celotno sobo. Če se odločite, da so stene celotnega prostora v temno roza barvi, za kontrast uporabite svetlo pohištvo, ki je dovolj svetlo, da ustvari odprt in prijeten prostor. Lahko pa si pomagate z blazinami, še posebej lepo se bodo obnesle na svetlo rožnati zofi ali ob katerikoli pastelni barvi. Lahko pa uporabite temno roza barvo kot obrobo ali štukaturo na stenah, ki so pobarvane v svetlem odtenku. Temno roza je barva za umiritev po nemirnih svetlih dnevih poletja. Pomaga vam lahko pri prehodu s preživljanja dni na prostem v toplo notranjosti naših domov. ;nata barva Nežna roza barva je odličen poudarek v sobi, kjer prevladujejo temnejši, bolj globoki toni. Svetel odtenek rožnate lahko uporabite tudi kot stensko barvo. V zelo modernem okolju lahko s tem odtenkom zelo zmehčate linije in naredite vzdušje v prostoru bolj toplo. Barva je lahko tako zelo pastelna, da ima le nadih tega odtenka in belo barvo naredi bolj toplo ter s tem sobo manj hladno. Še posebej dobro Lososova ali breskova so barve, ki spodbujajo k skrbi zase in prijaznosti do sebe. To so barve brezpogojne, nesebične ljubezni. Nežno nas spodbujajo in poživljajo. Blažijo razdražljivost in napadalnost, vlivajo nam občutek ljubezni in varnosti. Preganjajo potrtost, osamljenost, preveliko občutljivost in ranljivost. Ta barva spodbuja dvosmerni tok ljubezni. Obdala vas bo z vsesplošno in nesebično ljubeznijo. Izogibajte se tej barvi, če ste preveč odvisni od drugih ljudi ali obremenjeni z zunanjo odvisnostjo. VSI NAŠI MOJSTRI 31 DELOVNI ČAJ: pon. - pet-.: od 2. dtrMurt; sob.: odl do-13. vat je sestavljeno iz minerala - KALCIJ in vitamina D3, ki ga vsakodnevno zaužijemo s hrano. PRI UREDITI/1 GROBOV, DELO BREZPUČNO! gsm: 041741094 ujujiu.strüjeplasüka.SL ASFALT KOVAČ D.O.O., PLANINA PRI SEVNICI 47 A. 3225 PLANINA РП1 SEVNICI +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano, saj pomembne življenjske vitamine in minerale dobimo tudi z drugo hrano, ki jo i zaužijemo. Kalcij je poseben mineral, ki ga morda ne zaužijemo dovolj, je pa pomemben za naše življenje, zato ga priporočamo, kot prehransko dopolnilo. Ravno tako tudi vitamin D3, ki ga priporočamo za uravnoteženje v organizmu. FITEXd.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centerzdravja.net; prodaja@centerzdravja.net; tel. 01/568 4091 15% popusta za tiskanje načrtov vseh velikosti vezava dokumentov. izdelava vizitk, izdelava koladariev. termična obdelava (plastificiranje) formata do širine A3 in dolžine po želji. TISKANJE in KOPIRANJE NAČRTOV na najnovejšem stroju KIP NOVO! C BRIGITA BUČAR s.p. Prožinska vas 57, 3220 Štore tomaz.bucarl@gmail.com Streha za več generacij! I www.streha-metalko.si Čestitamo ob občinskem prazniku! AVTOMEHANIKA - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED ~ - SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovač. s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA Cesta v Debro 1,3270 LaSko IZPUŠNIH SISTEMOV na/7342661 HITRO KVALII b I NU~ nillWi • 11Г.ППМП1 НЖ ШШ Z vami že 20 LET. ППТТИ" IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH UUU I NAPEUAV TER SANACIJA К0РАШ1С nSTlUCUE VERHOVŠEI d.o.o. Prožinska vas 34/d, Store, gsm: 041 Б82 9G7 Kupon za 25 EI/ROI/ Pri naročilu storitev nad 500 evrov JjgjJ. 1ШШШШ CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO: • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA . STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV - LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STHANKE OPTIKE - t krvni tlak DEPRESIJA U4rUjenOS4 prostata ŠČi-tnica NESPEČNOST luskcwicci ginekološke težave išijas prebava im»ntinenca Dnevno se srečujemo z najrazličnejšimi pristopi, metodami, pripomočki, prehranskimi dopolnili in zdravili za krepitev in povrnitev zdravja. Večina teh človeškega telesa ne obravnava kot nedeljive celote, pač pa kot skupek zdravih in obolelih organov. Ko zbolimo, običajno zdravimo oboleli del telesa, ne zavedajoč se, da ob tem, zlasti kadar se zdravimo farmakološko, škodimo nekemu drugemu delu. Obvladajte stres in bodite sam svoj zdravnik Življenje brez zdravnikov si danes težko predstavljamo. Vsakodnevno rešujejo življenja organizma oz. prilagoditvena energija je omejena in ko telo izčrpa zaloge svoje notranje energije, se na stres ne zmore več pravilno odzivati in razvijejo se bolezni. S terapijo Denas imamo enkratno možnost, da sami hitro, učinkovito in brez stranskih učinkov odpravljamo tako vzroke kot posledice bolezni. Z Denasom aktiviramo lastno notranjo lekarno, v kateri si telo vzame točno tisto, kar v danem trenutku potrebuje. Aparat Denas komunicira z vašimi možgani Denas je kratica za Dinamično elektro nevro adaptivno stimulacijo, kar pomeni, da gre za aparat, ki dela z živčnim sistemom. Je izjemen medicinski aparat, v katerem je bogato znanje kitajske tradicionalne medicine združeno s tehnološkimi dognanji ruskih znanstvenikov. S terapijo Denas, ki si jo izvajamo sami doma, odlično poskrbimo tako za preventivo kot tudi za zdravljenje najrazličnejših bolezni - tako pri sebi kot pri svojih najdražjih. Denas terapijo lahko vsak izvaja sam. Tudi vi! Se spomnite, ko ste dobili svoj prvi mobilni telefon? Je bila vaša prva misel: »Kako ga bom uporabljal? Se ga bom navadil?« Seveda ste se ga! Tako je tudi z aparatom Denas. Ko so ga strokovnjaki snovali, jim je bilo glavno vodilo, da bi ga lahko uporabljali vsi - ne glede na starost, spol ali izobrazbo. Za izvajanje terapije ne potrebujete medicinske izobrazbe. Vsa neskladja, izvore bolezni in bolečin aparat Denas poišče sam. Tako lahko uspešno lajšamo in odpravljamo glavobol, išijas, bolečine v hrbtenici in sklepih, težave s prebavo, prostato in mehurjem, alergije, hemeroide, ginekološke težave, nespečnost, utrujenost, depresijo, težave s sladkorno boleznijo in krvnim tlakom, debelost in še bi lahko naštevali. Seznam se pravzaprav nikoli ne konča ... Zdrav in pika, d. o. o. Jenkova ulica 25 3000 Celje Tel.: 03 620 25 92 GSM: 041 488 379 E-pošta: info@zdravinpika.si www.zdravinpika.si in v mnogih primerih njihovo pomoč zares potrebujemo, velikokrat pa bi lahko svoje težave učinkovito odpravljali (ne le lajšali!) tudi sami. Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na nastanek bolezni sodobnega časa, je nedvomno stres (npr. nenadna vremenska sprememba, življenjska prelomnica, neurejeni odnosi, naši notranji strahovi, način prehranjevanja, natrpan delovni urnik ...). Aktivirajte svojo notranjo lekarno Telo ima vgrajen naravni mehanizem, ki deluje na osnovi sinteze posebnih substanc (hormonov, nevrotransmiterjev, nevropeptidov) in je kos običajnim izzivom stresa. Sposobnost prilagoditve 38 AKTIVNA STAROST Dom sredi domačega kraja V Hrastniku si želijo nov dom, ki bi stanovalcem omogočil še boljše pogoje Dom starejših Hrastnik ima to srečo, da stoji sredi mesta, kar pomeni, da imajo stanovalci lahko neposreden stik z okoljem, kar je za starejše izrednega pomena. Še bolj kot to pa k zmanjšanju občutka od-rinjenosti pripomore dejstvo, da je dom v domačem kraju, zaradi česar je več možnosti, da se socialna mreža stanovalcev ne prekine, ampak ohrani in celo obogati. To tudi močno olajša odločitev za odhod v dom in pomaga pri vživljanju v novo življenjsko okolje. Namestitev v domu je pomembna. Ampak čedalje pomembnejše postajajo dejavnosti, ki so na voljo oskrbovancem. Direktor doma Drago Kopušar pravi, da ima vsak dom svoj stil, svoje vsebine. »V enem domu več plešejo, v drugem pojejo in podobno. Dragoceno je, da nam stanovalci sami povedo, kaj jih zanima, kaj bi počeli.« Poudarja, da je pomembno, da imajo dejavnosti določen utečen ritem. Dopoldne imajo jutranjo telovadba, branje časopisa, druženje in ustvarjanje v delovni terapiji, srečanja različnih skupin, popoldne pa prireditve in sprehode, obiske, gledanje televizije ali zgolj klepet s sostanovalci na klopci pred domom. Spoznavali so se tudi z računalniki, povabijo zanimive goste, redni so obiski kužkov, priljubljeni so planinski izleti. »Vedno nam uspe dogovoriti sodelovanja s prostovoljci, z osnovno in srednjo šolo, da so v stiku s stanovalci tudi mladi ljudje.« Dragocene so tudi vezi, ki se prepletajo z vsemi hrastniškimi društvi (upokojencev, invalidov, diabetikov ...). V slovenskih domovih poudarjate, da ste po kakovosti, ki jo nudite glede namestitve in dejavnosti, na ravni EU. Marsikatera država ima slabše pogoje v domovih Drago Kopušar: »Kakovost oskrbe v slovenskih domovih je še na zelo visoki ravni.« kot Slovenija. Najbrž se to pri nas vse pre-malokrat sliši? Ja, s to ugotovitvijo se v celoti strinjamo. Storitve oskrbe in nege so v slovenskih domovih še vedno na visoki ravni, česar se stanovalci in njihovi svojci, pa tudi širša javnost dostikrat premalo zavedajo. Če malo parafraziramo znani slovenski rek, bi lahko rekli, da dajo domovi »za malo denarja veliko muzike«, čeprav verjamemo, da bi ga mnogi stanovalci in svojci raje parafrazirali drugače, in sicer, da dobijo »za veliko denarja malo muzike«. Ne glede na vse pa je dejstvo, da so v primerjavi s cenami oskrbe v domovih v tujini cene v Sloveniji realno, ne samo nominalno, veliko nižje, če pa k temu dodamo še negativne vplive krize, ki slabšajo pogoje poslovanja in število zaposlenih, potem pa domovi resnično zaslužimo priznanje, da še zagotavljamo takšno kvaliteto storitev. Do kdaj bo to še mogoče, je pa drugo vprašanje. Pravi izziv bo v prihodnje skrbeti za dementne osebe, saj jih bo po raziskavah čedalje več, in neozdravljivo bolnih. Kako se spopadate s tem? Dom izvaja tudi storitev pomoči na domu, ki jo občina Hrastnik zagotavlja svojim občanom. Tako pokrivamo znaten del spoznavanja in prepoznavanja potreb starostnikov in tako lahko dostikrat laže prepoznamo, kdaj lahko oseba še funkcionira v domačem okolju, kdaj pa ta okvir glede na svoje zdravstvene in druge težave preseže. Življenje nam resnično stavi na pot nove izzive in takšno področje je naraščanje oseb z demenco. To je zelo specifična problematika, kjer včasih bolezni v zgodnji fazi niti ne prepoznajo ali težave in situacije napačno presodijo. Oseba z razvito in višjo stopnjo demence pa dostikrat, kljub vsej pomoči in dobrim željam, ne more funkcionirati v domačem okolju. Zato so resnično pomembna spoznanja o pristopu in obravnavi dementnih oseb - v manjših skupinah domskega varstva, kjer potekajo prilagojene vsebine, občutek varstva, individualne obravnave. Ta dejavnost nikoli ne bo mogla biti zasnovana samo na profitnem modelu. Zato so pomembni prostovoljci, šolarji, ki občasno obiščejo vaš dom, društvo upokojencev in podobno. Se mi zdi, da obiskovalci kar Dom starejših Hrastnik Novi Log 4a, 1430 Hrastnik tel.: 03/ 56 54 100 fax.: 03/ 56 54 110 E-pošta: hrastnik@ssz-slo.si »oživijo«, ko dobijo obisk? To je točno tisto, kar starostnik potrebuje. Njegova socialna mreža je včasih že precej načeta, saj se izgublja krog sorodnikov, prijateljev, znancev, sosedov, dostikrat je že izgubil partnerja. Šteje vsak stik z znanim okoljem, saj prebudi spomine na tiste čase, v katerih je bil starostnik aktiven, uspešen, tako mu to približa njegove lastne lepe občutke. Biti v stiku z mladimi pa je nekaj najlepšega, zato so to vedno prisrčni prizori, ko so starostniki deležni njihove radoživosti, neposrednosti, veselja. Kaj bi v prihodnjih letih še radi izboljšali v Domu starejših Hrastnik, če bi imeli dovolj sredstev? Imamo samo eno željo - nov dom, ki bo zadovoljil potrebe naših uporabnikov, naših stanovalcev. Delovanje doma smo zastavili pred 19 leti v adaptirani stavbi dijaškega doma. A smo vanj prelili toliko življenja in vsebine, da smo vedno znova veseli, ko stanovalci povedo, da se v domu dobro počutijo. Kljub temu pa si kot številni ostali zaslužijo, da bi bivali v prostorih, primernih današnjemu času: z večjo možnostjo izbire v eno- ali dvoposteljni sobi. Poleg tega pa je pomembno tudi to, da si starost zaslužijo preživeti v domačem okolju. Dom starejših Hrastnik je bil ustanovljen leta 1994. Dejavnosti inštitucional-nega varstva starejših je začel izvajati 16. februarja 1995. Ta dan velja kot rojstni dan doma. V njem je 131 postelj v 51 sobah. Dobrodošli doma! V Dom Lipa Štore se lahko stanovalci vselijo s svojimi kosi pohištva Dom Lipa Štore je relativno nov dom, ki stanovalcem v prvi vrsti nudi nadstan-dardno nastanitev v prijetnih prostorih. V vsaki enoti imajo na voljo svojo kuhinjo, kjer si lahko tudi sami pripravijo obrok. V domu imajo tudi dobro organiziran oddelek za ljudi z demenco. Direkto rica doma Marinka Hrnčič pravi, da čista postelja, dobra hrana in medicinska oskrba za pdijetno počutje vi domu niso dovolj. Ljudje se morajo e domu počutiii domače. Pomemben delež k temu prispeva prijazno osebje, pomembne pa so tudi številne dejavnosti. V domu imajo različne prireditve, med njimi so nastopi pevskih skupin, zborov in folklornih skupin. Za medgeneracijsko sodelovanje je1 poskrbljeno z Osnovno šolo Štore, ki se povabilu doma z veseljem odzove. V domu Lipa prirejajo tudi razne piknike, kot sta na primer sladoledni in koruzni, vsako le lo pa za stanovalce prirejajo tudi športne igre. »Stanovalci se lahko vključujejo vrazlič-ne skupine in dejavnosti. Imajo svoj pevski zbor, ki naotopa ob različnih dogodkih, kot so rojstni dnevi in podobno. Imajo tudi svojo knjižnico. V okviru delovne teraoije rišgjo, pletejo, izdelujejo različne izdelke, krepijo spomin z raznimi igrami izdelujejo okraske, aranžmaje za različne dogodke,« našteva direktorica. Letošnja nov»ot je začasna naotanitev v domu. Kaj to pomeni? Velikokrat ro se na nar obračali občani z vprašanjem, kako v času dopusta ali nujne o dsoinos ti poskrbeti za svoje ostarele starše ali svojce, ki jih negujejo doma. Ravno zaredi takš nih primnrov smo sprejeli Marinia Hrnčič: »Oiaeovolci lahko a sabo v dom prinesejo »udi svgje kose pohištva, svealOed slike ali ostalo opsemo, ki jih je spoemljala skozi življenje ter so z njo tesno e»vezani.« odločitev, da občanom pomagamo s svojim strokovnim znanjem in s primernimi prostori ter jim omogočimo nastanitev njihovih svojcev za krajše obdobje (7, 10, 14 dni). Slišati je, da so gtanovalci v vaših oskrbovanih stanovanjih zelo zadovoljni Р Ena izmed neših prednosti je tudi ta, da polog; domske oskrbe nudimo nastanitev v oskrbovanih stanovanjih, kjer stanovalci lahko živijo samostojno, hkrati po lahko po potrebi korisiijo naše čtoritve (zdravstvot prehrana, pralnica ...). S ponosom lahko rečemo, da je največja in najpomembnejša prednost, da je večina stanovalcev in njihovih svojcev z našim damom zelo zadn-voljnih in da nae dom pogosto priporočajo znancem in sorodnikom. Ravno v tem času se lahko pohdalimo s polno zasedenostjo vseh oskrbovanih sianovanj. Na cesti večkrat srečamo vaše vozilo z napis om Dom Lipa Štore Catering .., V sklopu socialnega aervisa nudimo razvoz kosil in hrane na dom. Hkrati po z našo vrhunsko kuharrko ekipo nudimo ugodne usluge cateringa, tako da se lahko pustite razvajati naiim kulinaričnim dobrotam in obljubimo, da ne boste raz očarani. DOM Lipa DOM LIPA d.o.o.. Cesta Kozjanskega odreda 3 3220 Štore www.domlipa.si DOM ZA STAREJŠE OBČANE OSKRBOVANA STANOVANJA INFORMACIJE Vse informacije in pojasnila dobite na telefon: CENTRALA: 082009200 OSKRBOVANA STANOVANJA: 08 2009 214,041645166 e-pošta: info@domlipa.si — Biser s£rči>Oy shtrO/ 1 Če želite preživeti jesen življenja aktivno, zadovoljno, v prijetnem bivanjskem okolju z vrhunskimi storitvami, med prijaznimi zaposlenimi, se odločite za DOM LIPA. AKTIVNA STAROST 39 Toplina in kakovost Stanovalci Doma za varstvo odraslih Velenje uživajo v prireditvah na prostem Uspešnost razvoja Doma za varstvo odraslih Velenje je opazila tudi širša skupnost in pred nekaj dnevi je na svečani obeleži-tvi praznika Mestne občine Velenje župan Bojan Kontič direktorici Violeti Potočnik Krajnc podelil priznanje za uspešno vodenje doma. dogodke, ki dom povezujejo tudi z lokalno skupnostjo. Junija so imeli možnost pokušati jajca na ničkoliko načinov. Zaposleni so kuhali, stanovalci so preizkušali. V julij so zakorakali s srečanjem stanovalcev, sorodnikov in zaposlenih. Prijeten dan, poln medsebojnega druženja, odlične hrane in dobre glasbe je kar prehitro minil. Skozi julij so se srečevali z različnimi hišnimi ljubljenčki in skupaj s Slavkom Maršem in ob spremljavi njegove kitare veliko prepevali. Avgusta pa so imeli kino predstave. Ogledali so si več slovenskih filmov. Uživali so v festivalu palačink in se jih do sitega najedli. Uživali so v Havajskem večeru, ko so poleg poizkušanja koktajlov in tropskega sadja stanovalcem pripravili veliko presenečenje, kajti obiskala jih je kraljeva pitonka Pika, ki so jo vsi z navdušenjem sprejeli. Avgusta so imeli tudi že tretji Balkanski dan, ki je že praznik hiše. Dom bo tudi v prihodnje ponujal celostno in kakovostno oskrbo stanovalcev. »Seveda pa je potreben notranje obnove, česar se lotevamo postopoma in po finančnih zmožnostih in verjamemo, da nam bo dom uspelo obnoviti v prihodnjih nekaj letih,« pravi direktorica. Zaprtje Čeprav se zaprtje lahko pojavi kot posledica prirojenih napak že v rani mladosti, pa se s to težavo najpogosteje srečujejo starejši ljudje. Odrasel človek normalno izloča blato enkrat dnevno, običajno kakšnih deset minut po zajtrku. Vnos hrane skozi usta namreč povzroči gibanje črevesja, ki se iz želodca preko tankega črevesa prenese v debelo črevo in temu sledi izločanje blata. V kolikor blata ne izločimo enkrat dnevno, govorimo o zaprtju ali obstipaciji. Vzrokov za zaprtje v starosti je več, od popolnoma fizioloških pa do sprememb pre-hranskih navad. S staranjem se v črevesu zmanjšuje število živčnih celic, kar povzroča oslabelo premikanje črevesja in s tem počasnejše premikanje hrane skozi prebavno cev. Ker je hrana v črevesu dalj časa, se iz nje re-sorbira več vode in blato postane trdo, črevo pa nima moči, da bi ga pravočasno izločilo. Starejši ljudje zaužijejo manj tekočine, tudi zato je hrana bolj suha. Zaradi nepopolnega zobovja se izogibajo hrani, ki jo je potrebno dobro prežvečiti. Tako v organizem ne vnesejo dovolj snovi, ki povečujejo volumen blata in izločanja ne opravijo vsakodnevno. Težave in nevarnosti Težave pri izločanju blata niso le neprijetnost, ampak tudi nevarnost za starejšega človeka. Zastajanje blata v debelem črevesu povzroči popuščanje stene le-tega in posledično nastajajo na črevesu divertikli, to so majhne izbokline črevesa, ki imajo stanjšano steno. Takšen žepek lahko poči, razvije se vnetje v okolici črevesa, ki se lahko razširi po vsem trebuhu. Stalno zastajanje blata tudi draži črevesno steno, zato se v steni razvijajo polipi, ki se lahko sčasoma spremenijo v rakasto tvorbo. Zaprtje pa povzroča težave tudi na danki. Izločanje trdega blata lahko povzroči razpo- Dom za varstvo odraslih Velenje leži v mirnem obrobju jedra rudarskega mesta. Začetki delovanja segajo v leto 1976. Z dozidavo so povečali zmogljivosti doma na trenutnih 190 mest, spremenili so tudi zunanjo podobo objekta. Za dobro počutje stanovalcev skrbi strokovno usposobljen kader. Notranjost doma je stanovalcem prijazna. Velika jedilnica poleg osnovnega namena služi tudi kot prireditveni prostor. Zaposleni se trudijo, da v hišo pripeljejo čim več zunanjega življenja. Želja in cilj vseh zaposlenih je stanovalcem nadomestiti tisto, kar so z odhodom iz svojega domačega okolja izgubili. Zato se trudijo uporabnikom zagotoviti varen, udoben, predvsem pa topel dom ter kvalitetno oskrbo. Aktivnosti ne manjka Zavedajo se, da je učenje vseživljenjski proces, zato organizirajo razna predavanja za sorodnike, stanovalce in zaposlene. Sodelujejo z različnimi društvi, umetniki, kulturniki, ki s svojo prisotnostjo, znanjem in izkušnjami bogatijo tako srca stanovalcev kot notranjost doma. Preživljanje prostega časa lahko stanovalci izkoristijo za različne aktivnosti (vodena telovadba, pevski zbor, biblična skupina, ustvarjalne delavnice, kinološke urice, skupine za samopomoč, športne igre, knjižnica, domski časopis Štruklji, kulturne in zabavne prireditve, verski obredi, praznovanje rojstnih dni stanovalcev, sprehodi, izleti, itd.). V želji ohraniti slovenske običaje prirejajo blagoslov jedil, pustovanje, martinovanje, ličkanje. Ne pozabijo tudi na praznični december, valentinovo ... Za razvijanje in Violeta Potočnik Krajnc: »Zahvala za pestro dogajanje v domu velja našim delavcem, ki se stanovalcem resnično posvečajo z vso predanostjo. To zmorejo le ljudje s srcem.« zadovoljevanje duhovnih potreb v sklopu doma enkrat tedensko poteka verski obred, v domski kapelici. Neodvisnost stanovalcev Veliko pozornosti namenjajo ohranjanju in vzdrževanju neodvisnosti stanovalcev (tudi obolelih z demenco) ter s tem dvigujejo kvaliteto njihovega življenja. Lokacija doma predstavlja prednost za tiste, ki po opravkih hodijo sami. V bližini pa je tudi mestni park za vse tiste, ki radi preživljajo čas v naravi. Stanovalce redno obiskujejo številni prostovoljci vseh starosti, ki v dom prinašajo mladost, veselje in radost, hkrati pa spoznavajo dom, osebnostno zorijo in si s tem nabirajo bogate življenjske izkušnje. Čim bolj domače Direktorica doma za varstvo odraslih Violeta Potočnik Krajnc je povedala, da dom uspešno kljubuje trenutnim težkim časom na vseh področjih. »Z uvajanjem novih, sodobnejših metod dela svojim stanovalcem skušamo zagotavljati vse tisto, česar so bili vajeni v domačem okolju. Trudimo se, da bi jim v čim večji meri ustregli. Tu ne gre le za zdravstveno nego, temveč velik poudarek posvečamo socialni oskrbi stanovalcev. Zavedamo se, da dobro počutje lahko zagotovimo le s prijetnim vzdušjem in z odnosom, kjer nihče ni v nadrejenem ali podrejenem položaju.« Najpomembnejše vodilo pri njihovem delu je zadovoljen stanovalec. Vztrajno dvigajo kakovost bivanja v domu, ki je znan tudi po tem, da znajo uporabnikom polepšati urice bivanja v domu. Kljub ne ravno poletnim temperaturam so na primer poletje merili po vseh poletnih dogodkih, ki jih ni bilo malo. Dogodki na prostem V prečudoviti okolici doma ponujajo zaposleni stanovalcem številne aktivnosti in ko črevesne sluznice na zadnjiku in tako nastane razjeda, ki se hitro vname. Bolečina in vnetje povzroči krč mišice zapiralke črevesa in ta tako močno stisne zadnje črevo, da postane sluznica na tem mestu slabo prekr-vavljena, kar še poveča razpoko in končno nastane kronična razjeda, ki močno boli. Zaradi bolečine se bolnik izogiba izločanju blata, kar še poslabša bolezen. Zdravljenje To je samo nekaj težav, ki jih imajo bolniki zaradi nerednega izločanja blata. In kako se lotiti zdravljenja zaprtja? Največ lahko za svoje zdravje naredimo sami. V prehrani je potrebno skrbeti za vnos dovolj velike količine takšnih jedi, ki vsebujejo vlaknine. To so nerafinirane žitarice, surovo sadje in zelenjava. Poleg pitja zadostnih količin tekočine pa je najpomembnejša fizična aktivnost, saj se z gibanjem pospeši tudi premikanje črevesa. Pri odvajanju blata je potrebno poskrbeti za red. Po zajtrku je treba sesti na straniščno školjko in se potruditi izločiti blato. Lahko si pomagamo tudi s pitjem tople alkalne mineralne vode. V kolikor ti ukrepi niso dovolj, je priporočljiva zdravniška pomoč. Zlasti je umesten obisk pri zdravniku, kadar se nenadoma spremeni ritem izločanja blata, ko se po daljšem zaprtju pojavi driska. Zdravniški nasvet je potreben tudi, kadar opazimo izločanje krvi med in po odvajanju blata. Obiskati je potrebno proktologa, to je zdravnika, ki se v proktološki ambulanti ukvarja z obolenji zadnjega črevesa in danke. Po opravljenem pregledu bo svetoval, kako odpraviti težave ali pa napotil na ustrezno preiskavo in zdravljenje. 40 AKTIVNA STAROST Bivanje v gospodinjskih skupinah Pegazov dom je vključen v model kakovosti E-Qalin Urejanje zeliščne gredice Pegazov dom je prvi dom starejših novejše generacije, s konceptom gospodinjskih skupin. Nahaja se v neposredni bližini zdraviliškega kompleksa Rogaške Slatine. Od zdravstvene postaje, lekarne, kulturnega centra, sprehajalne promenade in termalne riviere je oddaljen le nekaj korakov. V sklopu zdravilišča delujejo številne vrhunske specialistične ambulante, ki so stanovalcem Pegazovega doma zaradi bližine bistveno lažje dostopne. Kaj konkretno pomeni koncept gospodinjskih skupin, smo vprašali direktorico doma Kristino Kampuš. »Življenje v taki skupini je čimbolj približano življenju, ki so ga ljudje živeli doma pred prihodom v ustanovo. Skupina ima svojo gospodinjo, ki poskrbi za vse tiste drobne, individualne potrebe starejših, seveda pa se glede na zdravstveno stanje in po potrebi vključujejo še vsi ostali, zdravstveni kader, delovna terapevtka, fizioterapevt itd. Kljub neljubi odločitvi o odhodu v dom je kvaliteta življenja z vsemi aktivnostmi, ki jih v domu zagotavljamo, višja, kot bi bila v domačem okolju.« Pegazov dom se od ostalih razlikuje tako po arhitekturi kot tudi po načinu dela. Kakšne so te razlike? Pegazov dom je novejši dom, zato so že pri gradnji upoštevali pogoje, ki omogočajo življenje v gospodinjskih skupinah. To pomeni, da je v skupini 15 stanovalcev, večina od njih je nastanjena v enoposteljnih sobah, nekaj tudi v dvoposteljnih. Vse sobe imajo lastne kopalnice, zato sta zagotovljeni osnovna intimnost in dostojanstvo starejših. Temu primeren je tudi koncept dela, več je osebnega pristopa, večje možnosti so za zadovoljevanje individualnih potreb stanovalcev, kar je v tem obdobju izjemno pomembno. Osnovna usmeritev našega dela so spoštljivi in topli medsebojni odnosi, velikokrat starejši ravno slednje najbolj potrebujejo. Ponujate tudi počitnice za stanovalce. Kaj konkretno to pomeni in kakšno je zanimanje? LinkedAge je spletni portal, s pomočjo katerega spodbujajo nastanitve in izmenjave med stanovalci v domovih za starejše. To pomeni, da lahko brez dodatnega plačila stanovalci izmenjajo med sabo »svoje sobe«. Tako imajo možnost spoznati nove kraje, kulturne znamenitosti, novo okolje, drugačno prehrano, druge kulture ipd. To je čisto nova ponudba v življenju starejših, zato se še privajajo na te možnosti. Zanimanja je kar nekaj, žal pa je zdravstveno stanje precejšnja ovira za mnoge, ki bi želeli na izmenjavo. Kakšni so prvi vtisi vaših stanovalcev, ki so šli na počitnice? Iz našega doma sta se odpravili dve stanovalki v Kranjsko Goro. Bili sta navdušeni nad svežim zrakom, občudovali sta tamkajšnji novi dom za starejše, prekrasne gore. Gospa Sonja je povedala, da v Kranjski Gori stanovalci med obroki klepetajo, medtem ko so pri nas pretežno tiho. Zakaj? Gorenjske porcije so manjše kot v Pegazovem domu ... Izkušnja je bila zelo zanimiva, kljub vsemu pa sta se po enem tednu radi vrnili v Rogaško Slatino. Pegazov dom je znan tudi po tem, da se pri vas dogajajo številne prireditve. Ena od zanimivejših je bila slavnostna prireditev, s katero ste skupaj s stanovalci, svojci ter ostalimi gosti odprli vrata vseevropskemu modelu kakovosti v domovih za starejše -E-Qalinu. Na dosedanji poti smo na področju kakovosti naših storitev postorili že zelo veliko. Pri vključitvi v model E-Qalin pa nas je vodila usmeritev, da želimo preveriti, kje smo z doseženim v primerjavi z drugimi domovi, ki so vključeni v ta projekt, usmeritev, da gledamo vedno naprej in se ne zadovoljimo z doseženim in predvsem še višja kakovost storitev za naše uporabnike ter večja motiviranost in zadovoljstvo zaposlenih. V Pegazovem domu se lahko uporabniki odločijo tudi za začasno nastanitev. Priporočajo jo v primerih, ko svojci začasno ne morejo ustrezno poskrbeti za svoje starejše družinske člane, bodisi zaradi odhoda na letni dopust, zaradi odhoda v bolnico ali zaradi drugih obveznosti. Ponujajo tudi dnevno varstvo, ki je namenjeno tistim, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vsakdanjih opravil, varovanje, socialno, zdravstveno oskrbo ali pa samo družbo in aktivnosti. Glavni cilj tega programa je, da bi starejši, ki so tega še sposobni, čim dlje časa ostali doma. Pomoč na domu pa je oblika pomoči za tiste, ki imajo v domačem okolju zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje, a se ne morejo oskrbovati sami ali ob pomoči svojih najbližjih. Storitev je dostopna širši populaciji, ker lokalna skupnost subvencionira 64 odstotkov cene storitve, tako uporabniki plačajo le razliko, to je 5,61 evra na uro. Prijetni dnevi med zelenjem parka Štiri nove gospodinjske skupnosti v domu na Polzeli Vsako jesen mladi iz Društva podeželske mladine Polzela pomagajo pri ohranitvi običaja ličkanja koruze, ki je nekoč spadalo med najpomembnejša jesenska opravila. V Domu upokojencev Polzela si bodo leto 2014 zapomnili po otvoritvi štirih gospodinjskih skupnosti, od tega dveh za stanovalce z demenco in dveh za starostnike, ki se želijo aktivneje vključiti v svoje novo življenjsko okolje. K temu jih je vodila predvsem zaveza o zagotavljanju bivalnih standardov in izboljšanju kvalitete bivanja stanovalcev. Pri tem se zmogljivost zavoda ni povečala in še naprej ostaja 224 mest. Seveda pa Dom upokojencev Polzela ostaja še naprej razvojno naravnan z namenom, da zagotovi starostnikom, ki se odločijo za namestitev, visoko raven zdravstvenih in oskrbovalnih storitev. Ob tem Eva Lenko, direktorica doma, poudarja, da se vsi zaposleni trudijo, da bi bil za stanovalca prehod iz domačega okolja v dom čim bolj prijeten in da bi novo okolje stanovalcu predstavljalo pozitivno spremembo v njegovem življenju. »Naše delo se ne začne šele ob sprejemu človeka v dom, ampak že takrat, ko se nekdo odloči, da bo vložil prošnjo za sprejem, tako >za vsak slučaj<, če bo kdaj potreboval našo oskrbo. Že takrat ljudi seznanimo z življenjem v domu, jim omogočimo vpogled v življenje in prostore doma in z veseljem odgovorimo na vsa njihova vprašanja ter razjasnimo morebitne dileme. Na spletni strani redno obveščamo o dogajanju v domu, ves čas pa smo dosegljivi tudi na telefon oziroma preko elektronske pošte.« Navajanje na novo okolje Ko se nekdo odloči za sprejem v dom, ga socialna delavka seznani z vsemi za življenje v domu potrebnimi informacijami, ga pospremi do njegove sobe in mu razkaže prostore doma. »Pomemben je prvi vtis, ki ga stanovalec dobi ob prihodu v dom, česar se zavedajo vsi zaposleni in so na voljo pri vodenju in usmerjanju novega stanovalca,« pravi Lenkova. Da bi bil prehod iz domačega okolja lažji, skušajo doseči tudi z elementi, ki so bili prisotni doma. Stanovalci si tako sobo uredijo po svojem okusu, jo okrasijo s fotografijami domačih ali s predmeti, ki imajo zanje posebno vrednost. V enotah so tudi kuhinje, v katerih si lahko stanovalci skuhajo kavo, čaj ... Za stanovalce redno organizirajo različne glasbene in pevske nastope, kjer nastopajo ljudje iz njihovih domačih krajev, s čimer ohranjajo vez z domačim okoljem. Stanovalcem ves čas stojijo ob strani, V okolici doma imajo veliko domačih živali. Poleg terapevtskega namena dajejo živali tudi občutek domačnosti. Stanovalci so kdaj v preteklosti imel vsaj eno ali več domačih živali, zato tudi tiste v domu kaj hitro dobijo svoje skrbnike. se z njimi pogovarjajo in se trudijo, da bi dom sčasoma sprejeli za svoj novi dom. Obiski in druženje Pri vživljanju v novo okolje so pomembni tudi stiki s svojci. Lenkova pravi, da večina svojcev redno obiskuje svoje najbližje, prihajajo pa tudi prijatelji, sosedje, vaščani. Med njimi je tudi veliko najmlajših, kar stanovalce še posebej veseli. Lenkova tudi opaža, da nekateri prihajajo v času obrokov, da pomagajo pri hranjenju, stanovalce spremljajo na prireditve ... V domu imajo kar nekaj kotičkov, kjer se lahko nemoteno družijo, če pa želijo izkoristiti svež zrak, lahko to storijo v parku, kjer so tudi nameščene klopi. K pestrosti dnevov v domu veliko pripomorejo prostovoljci, obiski otrok iz lokalnega vrtca in lokalne osnovne šole. »Marsikdaj se nam zgodi, da kdo od otrok >posvoji< našega stanovalca za svojega dedka ali babico.« Z veliko paleto aktivnosti, ki jih imajo na voljo, se lahko vsakdo, ki pokaže kanček volje, še vedno aktivno vključi v življenje tudi v svoji jeseni življenja. Polno zaseden dom Trenutno je dom polno zaseden, na kar so izredno ponosni. »Naša prednost je tudi naša razvojna naravnanost. Poseben pečat in privlačnost daje domu tudi njegova okolica. Nahajamo se sredi parka. Naši stanovalci se pri izhodu iz doma ne srečajo s prometno cesto ali kakršnokoli drugo nevarnostjo. Dejstvo je tudi, da imamo stanovalcem prijazno ceno. Zaenkrat še ne zaračunavamo nekaterih storitev, ki bi jih dejansko morali. Zasluga in pohvala za polno zasedenost gre tudi našemu strokovnemu osebju, ki ima ustrezen pristop pri svojem delu,« pohvali zaposlene direktorica. Na Polzeli se trudijo zagotavljati ustrezen standard z nameščanjem stanovalcev v eno- in dvoposteljne sobe, izjemoma na negovalnih oddelkih v večposteljne sobe, z izboljšanimi in zdravo pripravljenimi obroki, s kvalitetnimi storitvami zdravstvene nege in oskrbe. Veliko pozornosti namenjajo tudi druženju, organiziranju raznih prireditev, skupin starih za samopomoč, individualni obravnavi starostnika, organizaciji tematskih delavnic, izletov, organizirani vadbi. Dom upokojencev Polzela Polzela 18, 3313 Polzela tel.: 03/703 34 00 www.dupolzela.si e-pošta: info@dupolzela.si AKTIVNA STAROST 41 Dom starejših s poslanstvom Dom sv. Jožef: oskrba in nega s poudarkom na duhovnih vrednotah Dom sv. Jožef Plečnikova 29, 3000 Celje www.jozef.si tel. recepcija: 059 073 800 tel. socialna delavka: 059 073 803 tel. vodja zdravstvene nege in oskrbe: 059 073 808 OSNOVNI CERTIFIKAT Dom sv. Jožef ima v Celju posebno mesto. Ne le z lego na hribu, ki odpira pogled vse tja do Kamniško-Savinjskih Alp, ampak tudi s poslanstvom, ki ga uresničujejo ustanovitelji - lazaristi. Škof Slomšek jih je leta 1852 povabil v Celje, da bi vodili ljudske misijone. Po obnovi sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja se je začela odvijati živahna du-hovno-prosvetna dejavnost, ki sta se ji v kasnejših letih pridružili še orglarska šola in varstvo starejših. Dejavnost Doma sv. Jožef se je znatno razširila v letu 2008, ko je na osnovi pridobljene koncesije za varstvo starejših prišla prva stanovalka, postopoma se ji je pridružilo še ostalih 120. Danes v Plečnikovi ulici 29 biva skupnost sedmih lazaristov, 121 stanovalcev, ki se jim občasno pridružijo še obiskovalci prireditev ter 72 zaposlenih. Njihovi stalni spremljevalci so tudi župljani in člani Vincencijeve konference, s katerimi sodelujejo na vseh večjih prireditvah, ki jih ni malo: od tradicionalnih romarskih shodov, praznika kulture do martinovanja na jesen in kresovanja ob dnevu državnosti. Pridružite se jim lahko tudi na dnevu odprtih vrat, ki ga 20. maja vsako leto pripravijo z namenom medsebojnega povezovanja vseh, ki se srečujejo pri uresničevanju poslanstva lazaristov. Barvit mozaik dejavnosti V domu imajo tako splošna kakor duhovna in verska izobraževanja, predavanja in pogovorne večere, koncerte, razstave, jezikovne, umetniške tečaje in delavnice, priprave na zakramente ... Odprti so za vse obiskovalce. Na večdnevnih duhovnih vajah, pevskih pripravah ali različnih tre- ningih so se zvrstile že številne skupine. V domu imajo šest različnih dvoran, ki jih, v kolikor so proste, oddajajo tudi drugim organizatorjem prireditev. Posebno pozornost v lanskem in letošnjem letu namenjamo izobraževanju na področju paliativne oskrbe. V sodelovanju s Slovenskim združenjem paliativne medicine so izvedli šolo Korak za korakom. Že drugo leto imajo vsak drugi ponedeljek Pogovore o življenju in smrti, ki jih vodita zdravnici Metka Klevišar in Julka Žagar. V okviru programa izobraževanj za delo s hudo bolnimi in umirajočimi bo novembra strokovni simpozij Pomen etike in duhovnosti pri zdravljenju in spremljanju bolnikov ob koncu življenja. Drugačen dom Kot pravi direktor Jože Planinšek, ne gre za običajen dom starejših, gre za poslanstvo, ki ga želijo opravljati v imenu ustanoviteljev - lazaristov. »Naši stanovalci so sestavni del vsakodnevnega utripa doma kot celote. Tisti, ki brez pomoči drugih ne zmorejo, jim pomagamo, da se glede na svoje zmožnosti in želje udeležujejo prireditev, ki se jih na leto zvrsti tudi do 700.« Tistim, ki tega ne želijo, omogočajo vključevanje v dogajanje znotraj varstva starejših. Imajo pogovorne skupine, glasbene ure, misijonski krožek, meditacijo, biblično uro, kvize in pogovore v knjižnici ... Zavedajo se, da je odločitev za odhod v dom težka in zato tudi svojce vabijo na srečanja, kjer izmenjujejo izkušnje, hkrati pa pripravljajo tudi delavnice pomoči bolnikom na domu, da bi ublažili stisko, ki jo doživljajo ob bolezni bližnjega. Cikel srečanj z naslovom Pomagajmo si živeti se začenja oktobra. »Trudimo se, da z našim delom sledimo duhu Vincencija Pavelske-ga, sicer ustanovitelja lazaristov in utemeljitelja organizirane zdravstvene nege tako, da oskrbo in nego izvajamo s poudarkom na duhovnih vrednotah in srčnosti. Pri tem ne zanemarjamo skrbi za naše zaposlene, tako v obliki izobraževanj in zagotavljanja priložnosti za osebnostno rast, kakor tudi v prilagajanju delovnega okolja njihovim družinskim obveznostim. Z ohranjanjem certifikata Družini prijazno podjetje dajemo ukrepom tudi formalno priznanje.« Bere in sprejema obiske V Sedražu nad Laškim je Milka Knez 4. septembra praznovala stoti rojstni dan. Sosedje so ji na dan pred rojstnim dnevom pripravili presenečenje in ob zvokih Sedraške godbe postavili mlaj. Ob zvokih citer in Moškega pevskega zbora Sedraž je praznovanje hitro minilo. Kljub visoki starosti se Milka Knez še vedno zelo dobro spominja tako lepih kot težkih trenutkov svojega dolgega življenja. Najtežja je bila gotovo izguba moža med drugo svetovno vojno. Po moževi smrti se je z otroki preselila na kmetijo svojih staršev v Sedraž, kjer še danes živi s hčerko, ki je prevzela kmetijo. Najstarejša Laščanka je še vedno polna energije in iskrivega pogleda. Popoldneve najraje preživi pred hišo, kjer si krajša čas z branjem knjig ter obiski svoje široke družine, ki šteje kar osem vnukov in deset pravnukov. Pravi, da ji nič ne manjka in da ji je lepo, le noge je ne ubogajo več. Za vse, ki se sprašujejo, kakšen je recept za dolgo življenje, pa odgovarja: »Trdo delo in svež zrak.« ALOJZ PRIMON, IRENA DELAKORDA Foto: MONIKA PRIMON Opekarniška 15a, Celje (nogometna Arena Petrol) Informacije: 031 616 998 / celje@jvvz.org / www.jvvz.org/celje 42 INTERVJU Umetnost mora vedno izvirati ■ ■ I v ■ ■ ■ l# ■ ■ Ш^к ■ ^^ Ustanoviteljica Inštituta IRIU Glorjana Veber razvila novo umetniško smer rn^m I^IVM vi umetnost situacij - Pesniški prvenec Prosti pad razprodan Glorjana Veber je lani izdala pesniški prvenec Prosti pad. Pravzaprav je presenetljivo, da je na izid pesniške zbirke, ki je bila razprodana v nekaj mesecih in je bila deležna le pozitivnih kritik, čakala tako dolgo. Pisanje jo namreč spremlja že od otroških let in za svoje pesmi je doslej prejela tudi vrsto domačih in mednarodnih priznanj. Med njimi prvi nagradi na mednarodnih natečajih za mlade z območja BiH in Slovenije ter za mlade pesnike iz bivšega jugoslovanskega prostora, tretjo nagrado na slovenskem natečaju za poezijo po oceni Združenja primorskih književnikov, Slovenijo je zastopala na Bienalu mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja na področju literature in bila med 1.200 pesniki iz celega sveta izbrana v finalni izbor mednarodnega natečaja Devinski grad. Savinjčanka po rodu se je po poldrugem desetletju vrnila v Celje, kjer od spomladi vodi Celjski mladinski center. Kot pravi, ima prav v MCC veliko možnosti, da tudi Celjanom ponudi kulturo v inovativnih projektih. Kot ustanoviteljica Inštituta IRIU (Inspiracija, Raziskovanje, Inovacija, Umetnost), v okviru katerega razvija eksperimentalno-inovativne pristope na področju bralne kulture, je to najprej počela večinoma v tujini, v domači državi pa zlasti v Ljubljani. Od leta 2007 je kot avtorica pripravila več kot 300 eksperimentalno-inovativnih slovenskih in mednarodnih kulturno-umetniških projektov, udeležba posameznikov v največjih od teh projektov pa je presegla število 20 tisoč. V okviru Inštituta IRIU je razvila novo umetniško smer umetnost situacij, posamezne avtorske projekte, kot so Socialna kultura, Poezija eksperimenta in Knjižno barantanje, pa skuša približati tudi Celjanom. Kot deklica se je zaljubila v besede, bile so ji izziv in ker je bilo tudi v družini v ospredju pisanje, zlasti poezija, je najbrž to spontano vodilo tudi njo. »Takoj, ko sem se naučila pisati, sem začela zapisovati pravljice, ki mi jih je pripovedoval oče. Ker je imel za pripovedovanje vedno manj časa, sem si začela izmišljevati svoje,« se spominja in dodaja, da so se njene pravljice kmalu prelile v poezijo. »Da je to poezija, so mi povedali drugi, a vse odtlej je zame način življenja, razmišljanja in posredno sem preko nje prišla tudi do svoje druge ljubezni, to je do filozofije.« Kako to, da ste se, »zaljubljeni v besede«, odločili za ekonomsko gimnazijo in kasneje za študij politologije? Čeprav je bila ekonomija nekako bolj v ospredju naše družine, je širša okolica glede na moja nagnjenja do poezije verjetno res pričakovala, da bom ubrala drugačno pot. A pri meni je tako, da potrebujem širino. Ves čas sem ogromno brala, ustvarjala, pri čemer mi je bila ekonomija nujna miselna protiutež. Pisanje oziroma literatura sta vam bila izziv tudi pri izboru tem za magisterij in kasneje za doktorsko disertacijo, kajne? Za magistrsko nalogo sem raziskovala vpliv življenjskih stilov na nakup knjige, za doktorsko disertacijo pa poezijo kot element družbene spremembe. Obakrat sem izhajala iz prepričanja, da je mogoče umetnost in umetnika v pozitivnem smislu veliko bolj izkoristiti. Danes je namreč postal ustvarjalec delavec, ki služi zgolj temu, da dodaja izdelkom in storitvam dodane vrednosti, kar odpira vprašanje o oblikovanju novega ustvarjalnega okolja, ki bi izkoriščalo posameznikov potencial v pravem pomenu besede in ne za služenje centrov sodobne ekonomije. Zakaj je to pomembno? Samo spodbujanje prave posameznikove ustvarjalnosti omogoča razvoj ustvarjalnega okolja prihodnosti in s tem napredek družbe, ki ne poneumlja, ampak omogoča preobrazbo in proizvajanje novih vrednosti. To ste preizkušali v realnem življenju, kot umetnica in organizatorka, v javnem in zasebnem sektorju ... V poldrugem desetletju, kolikor sem živela v Ljubljani, sem počela ogromno različnih stvari, delala v različnih zavodih, podjetjih, na ministrstvih, tudi na ministrstvu za kulturo, s katerim še vedno sodelujem. Najbolj mi je bilo zanimivo sodelovati pri pripravi nacionalnega programa za kulturo, kjer sem med drugim predlagala nekaj svojih rešitev za vpeljavo sistema, ki bi bil pisan na kožo umetniku in bi bil hkrati vabljiv za gospodarstvo, kar pomeni, da bi deloval vzajemno. Še bolj intenzivno sem delovala na področju organizacije. Najprej sem ustanovila društvo za sodobne umetnosti Aggressive Te-athre, ki je po treh letih zrasel v Inštitut IRIU. V okviru obeh smo z ekipo veliko delovali doma, prva leta pa še več v tujini. Glorjana Veber (1981) je pesnica, performerka, oblikovalka, fotografinja, publi-cistka ... Poezijo objavlja v osrednjih domačih in tujih literarnih revijah in časopisih, za svoje pesmi je doslej prejela nekaj domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2013 je pri Centru za slovensko književnost izšla njena pesniška zbirka Prosti pad. Univerzitetna diplomirana politologinja, ki je tik pred zagovorom znanstvenega magisterija iz sociologije (Vpliv življenjskih stilov na nakup knjige) in doktorata iz literarnih ved (Poezija kot element družbene spremembe), je od spomladi direktorica Celjskega mladinskega centra. Pred tem je delovne izkušnje nabirala v vladnem sektorju (ministrstva za kulturo, finance, kmetijstvo in okolje ter Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije), upravah mestnih občin Ljubljana in Celje in v nevladnem sektorju (Društvo slovenskih pisateljev, Društvo za sodobne umetnosti Aggressive Theatre, Inštitut za raziskovanje inovativnih umetnosti - IRIU). Nekatere projekte, ki so se dobro obnesli drugod, presajate v Celje. Se tu ljudje drugače odzivajo? Res je, v Celju je odziv drugačen. Mislim, da je mesto vendarle manjše in kanček bolj zaprto. Ni nujno, da nekaj, kar velja za večja mesta, deluje tudi v manjših. Vsak projekt je tveganje in prav je, da ljudem in mestu damo čas. Po drugi strani je v Celju velikokrat mogoče slišati, češ da se vse dogaja v Ljubljani, pri nas pa nič. Je tu neka dvoreznost, dvoličnost? Vsekakor je nekaj protislovnosti. Ves čas, tudi na ministrstvu, poudarjam, da je zelo pomembno spodbujati lokalne projekte. Morda »Pri meni se ustvarjanje vselej povezuje z organizacijo. Takoj si rečem: dajmo, pokažimo, poskusimo ... Meja med teorijo, prakso in idejo ne poznam. Nikoli tudi ne rečem, da je nekaj nemogoče. Treba je poskusiti in če ne nastane natančno tisto, kar si si sprva zamislil, nastane pač nekaj drugega. Če ne poskusiš, pa ne nastane nič!« Projekte ste nehali šteti pri številki 300. Večinoma so bili zelo različni, a na nek način je bila njihova rdeča nit drugačnost, kajne? Ves čas raziskujem, kako se ljudje odzovejo ob stiku z umetnostjo, kar je seveda zame kot avtorico zelo zanimivo. Veliko se naučiš o umetnosti, po drugi strani pa preizkušaš teorijo v praksi, saj nikoli ne veš, kako se bo projekt razvil, kako se bodo nanj odzvali ljudje. Tisto, kar preizkušaš v praksi, mora imeti vselej osnovo v teoriji. Zame ni dogodkov, ki bi imeli začetek in konec. Zanima me situacija, ki omogoča podaljševanje izkušnje, in to, da ljudje, ki pridejo na dogodek, z njega nekaj odnesejo domov, torej da v njih živi naprej. Nenehno nas učijo, kako naj živimo, bombardirajo nas z oglasi in s tem, kaj naj uporabljamo. Če si to dovolijo mediji, imamo tudi umetniki pravico, da jih skušamo preglasiti. Osnovna ideja vseh naših projektov je torej v najširšem pomenu besede angažiranost, kako negativno izkušnjo spremeniti v pozitivno. Zato zelo veliko opazujem, da lahko hitro ukrepam. ne posplošujem preveč, ko pravim, da smo Slovenci včasih vendarle malo preveč »dvojni«. Želimo si sprememb, potem ko se pa začnejo dogajati, nam naenkrat niso več tako všeč, seveda zato, ker to pomeni stopiti iz polja lagodja. Ko nekdo izstopa iz povprečja, ga je treba čim prej potolči nazaj v povprečje. In ta dvojnost nas po nepotrebnem zavira. Sem pa prepričana, da je Celje na dobri poti pozitivnih sprememb in da se ljudje nanje v tem duhu tudi odzivajo. Nič pa ne gre čez noč. Vse potrebuje svoj čas in tudi kultura je lahko šok, če ne pustimo ljudem dovolj časa, da jo posvojijo. Kakšno vlogo imajo pri tem tujci? Je prav, da nam postavljajo ogledalo? Veliko presenečenje sem doživela v Rusiji in Izraelu, kjer smo glede na družbene razmere pričakovali zadržanost. A je bil odziv ljudi buren v pozitivnem smislu, bili so naravnost fascinira-ni. In to se dogaja tudi, ko tujci prihajajo k nam. Tisto, kar se nam zdi samoumevno, oni vidijo kot veliko dragocenost. Celje ima naravnost fantastično zaledje za ustvarjanje, zgodovina mesta ponuja zgodbe in številne možnosti. Te očitno tujci začutijo prej. Čeprav je bil letošnji mednarodni festival poezije na vodi v Ljubljani in Celju, so bili tujci kljub temu da je bil v Celju izveden le manjši del, naravnost navdušeni in so hoteli ostati samo tu. Se pri vas tako močno povezujeta teorija s prakso in ustvarjanje z organizacijo tudi zaradi tega, ker tisto, kar avtor ustvari, želi tudi predstaviti javnosti? To povezovanje nikoli ni bila zavestna odločitev, takšna pač sem. Enostavno ne morem ločevati teh polj. Zame so ideje enako resnične, ko so v mislih ali ko so izvedene. Enako močno jih doživljam. Tudi vaša poezija nikoli ni ostajala zaprta v predalu ... Čeprav je veliko natečajev, jih preprosto ne utegneš spremljati, če počneš toliko stvari, kot jih počnem sama. Ker je literarni svet vseeno majhen, te nanje opozorijo kolegi, ko enkrat deluješ v teh krogih. Češ, tole je objavljeno, pošlji še svoje ... In sem in tudi nagrade so prihajale. Z umetnostjo je tako, ko nekaj ustvariš, to živi po svoje, želi priti ven iz predala, med ljudi. Prav zaradi tega sem presenečena, da ste prvo pesniško zbirko izdali šele lani. Zakaj tako pozno? Že kot osnovnošolka sem sanjala o knjigi in sem jo tudi sama naredila: natipkala na pisali stroj in zvezala v snopič. V srednji šoli sem dobila prvo ponudbo, da bi izšla prava knjiga, a se je potem nekaj ustavilo. Še petkrat ali šestkrat sem bila kasneje že dogovorjena, a se je potem vselej nekaj zgodilo v meni. In danes sem tega vesela. Ko gledam nazaj, sem prepričana, da je tako prav. Danes ima veliko avtorjev prezgodaj prvo zbirko. Spremembe v življenju so potrebne, izkušnje so pomembne. Umetnost vselej izvira iz izkušnje, mora izvirati iz nje. Če poezija ali tudi drugo pisanje ne izvira iz izkušenj, se to čuti, ni zapisano iskreno. Iskrenost je pa energija, ki se je ne da poustvariti. Vesela sem, da sem počakala, da me je vselej nekaj potegnilo nazaj. Če pogledam knjige, ki so bile pripravljene, bi mi bilo žal, če bi jih poslala med ljudi. Za zbirko Prosti pad pa stojim tako po vsebini kot po izboru pesmi, čeprav vem, da bo naslednja povsem drugačna. Pa ne bo na naslednjo spet treba čakati petnajst let? Pravzaprav se je »že zgodila«. Imam že pripravljeno, ampak še čaka doma. Glede na kritike prve zbirke, med katerimi ni niti ene negativne, najbrž pričakujete povabilo založbe? Ker sem zelo samokritična, tako dobrih kritik nisem pričakovala. Ko so me povabili na kritiški festival Pranger, pravzaprav nisem vedela, ali so me izbrali kot dober ali slab primer. Nisem bila pripravljena na takšne superlative ... Sicer pa je že Prosti pad izšel na povabilo, urednik je slišal moje branje in me povabil. A ne le kritikov, tudi odziv bralcev je odličen. Prosti pad je razprodan . Tudi tega nisem pričakovala, zato sem res pozitivno presenečena. Bodimo realni, v Sloveniji je majhen krog bralcev, ne vem, ali bo izšel ponatis ali ne, kajti izkušnje kažejo, da ponatisi seveda ne pomenijo več takšnega zaslužka za založnika. Naj sam odloči, a je odličen občutek, ko vidiš, da knjiga ni obležala na polici. IVANA STAMEJČIČ, foto: SHERPA »Povabila k branju svojih pesmi ob podelitvi Veronikine nagrade na Starem gradu sem se izredno razveselila, zelo simbolično je bilo zame. Toliko let prej nisem brala v Celju, vrnila sem se po dolgem premoru, saj sem zadnjič javno nastopila v Narodnem domu še kot gimnazijka.« BUKVARNA 43 Dr. Simon Sebag Montefiore: Stalin - Na dvoru rdečega carja Srhljivo zakulisje vladanja na banalnih človeških vzgibih O avtorju: Dr. Simon Sebag Montefiore je zgodovinar in pisatelj, avtor številnih biografskih in drugih knjig. Večina je povezana z Rusijo in s Sovjetsko zvezo (Mladi Stalin, Katarina Velika in Potemkin, Noč v zimi), čeprav na zahodu najbolj častijo njegov večkrat nagrajeni roman o zgodovini Jeruzalema. Gre za eno najbolje prodajanih knjig v Angliji, kot svojo najljubšo pa si jo je izbral tudi nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton. O obdobju zloglasnega sovjetskega voditelja Josifa Visarionoviča Stalina, ki je vladal skoraj polnih trideset let, kar je uspevalo le redkim političnim voditeljem, je bilo napisanih že veliko knjig. A tako »sočne« in polne zgodb o zakulisju njegovega vladanja in osebnega življenja ter tudi tako zajetne že dolgo ni bilo na knjižnem trgu. Več kot 680 strani debela knjiga, ki jo je napisal Simon Sebag Montefiore, je prišla k nam v slovenske prevodu pet let po izvirni izdaji (2009). Knjiga je odlična študija Stalina kot politika in vsemogočnega voditelja komunistične države, njegovih političnih sopotnikov, a tudi njegove zapletene osebnosti, ki je za razliko od splošnega prepričanja ob njegovi pri-slovični okrutnosti večkrat nasedla v običajni ranljivosti smrtnikov. V osebni krizi ob številnih čustvenih pretresih, s katerimi se sooča politik, od katerega je v veliki meri odvisna usoda sveta. Iz knjige veje trdo delo avtorja v zgodovinskih arhivih, a še bolj izjemna interpretacija iz bogastva zbranega gradiva, ki se zrcali v zanimi- vo napisanih zgodbah, ki bi jih bolj pripisali klasičnemu romanopiscu kot biografu pomembne zgodovinske osebnosti. Gre za zgodbe o Stalinovem burnem političnem in osebnem življenju, njegovih političnih zaveznikih in nasprotnikih, zakulisnih prerivanjih za vpliv in oblast v politbiroju, ženah in ljubicah, družinskih članih, strateških premišljevanjih ob usodnih zgodovinskih dogodkih v času njegovega vladanja. Beremo jih kot dramo, politični triler, razburljivi ljubezenski roman, kot slikovito družabno kroniko, seveda še zdaleč ne plehko, kot jo je sposoben proizvesti današnji bulvarski tisk. Branje o psiholoških profilih njegovih najožjih političnih sodelavcih iz politbiroja, Beriji, Molotovu, Kaganovi-ču, Mikojanu, Buharinu, Trockemu, Hruščovu, Voro-šilovu, Ždanovu, Žukovu ... ter njihovih ženah, spletkah, ljubezenskih aferah, sovraštvu, izdajstvih, gostijah, pijančevanjih ... pričajo o tem, kako povsem vsakdanji in običajni vzgibi navadnih smrtnikov usmerjajo odločitve in vedenje najbolj vplivnih oblastnikov. V tem duhu je najbolj pomenljivo in nazorno prikazano vzdušje strahu, ki je vladalo na Stalinovem rdečem dvoru. Potem ko eno običajnih razvratnih večerij v Kremlju, tokrat tudi praznično ob 15-letnici oktobrske revolucije v Kremlju, nepričakovano zapusti Stalinova žena Nadja, ki naj bi se potem ustrelila v svoji s spalnici. Naj bi se, saj knjiga pušča dvom, če ni tega storil kar sam Stalin, ker ni prenesel sramote na večerji, čeprav se je tam sam spogledoval ob ženini prisotno- sti. Med tem ko je Nadja že hladna v mlaki krvi, si nihče od osebja »vožda«, ki zdravi mačka po prekrokani noči, ne upa zbuditi, da bi mu povedal grozljivo »novico«. Čeprav si po tem »dramatičnem prologu« zgodbe sledijo v kronološkem loku, lahko knjigo brez vsake škode začnemo brati tudi na sredini. Če nas vsaj malo zanima to burno obdobje Stalinove sovjetske zgodovine, bomo knjigo kljub njeni zajetnosti zagotovo prebrali v celoti. ROBERT GORJANC Glorjana Veber: Prosti pad ^J-sl^-KjtAj ../ -"fr Giorfana Veber д in ■SI ': prihodnost Na podlagi izvajanja Regijske štipendijske sheme Savinjske regije RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o. o b j a v l j a JAVNI POZIV DIJAKOM IN ŠTUDENTOM ZA ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2014/2015 Vse informacije o razpisanih štipendijah in prijavni obrazec dobite na spletni strani www.rasr.si in na RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje. Rok za oddajo vlog je sreda, 15. oktober 2014. na Kamniškem in deloval v Mengšu, Vodicah in Kamniku. Bil je član in dirigent godb v navedenih krajih in ob tem tudi dirigent zborov Lira, Svoboda Duplica in Svoboda Mengeš. Prostor in glasbila Laška godba je imela že več kot desetletje težave s prostorom za vadbo, zato je gostovala v kmečkih hišah (Strmca, Radoblje in Podhum) in po laških gostilnah (Drnovšek, Majcen, Sommer, Perdih, Henke, Savinja) in nekaj časa tudi v Sokolskem domu, danes Kulturnem centru Laško. Poleg tega so godbeni kronisti zapisali, da so v tem času posvečali posebno pozornost nabavi novih glasbil, saj so bila stara izrabljena in večinoma v zasebni lasti. Leta 1939 so tako dobili 21 novih glasbil s Češke, vrednih 20 tisoč takratnih dinarjev. V tem letu so pripravili skromno obeležitev 15-letnice po prvi vojni ponovno oživljene godbe. Takrat je v laškem zdravilišču letoval hrvaški skladatelj oper in operet Ivo Tijardi-nović, avtor Male Floramy, Splitskih akvarelov ... Na mm M HDÜ ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN Veselica Mestne godbe Laško s Steklarsko godbo Hrastnik leta 1940 Tudi zadnji občni zbor godbe v »stari Jugoslaviji« je bil v tem letu. V zapisniku je navedeno, da je imela 20 godbenikov, ki so imeli 31 vaj in so opravili 22 nastopov. V letu 1940 arhiv navaja samo še 10 nastopov. Nastopali so v Laškem in vsej bližnji okolici na raznih veselicah, proslavah, sprevodih, bakladah in tudi na kakšnem koncertu. promenadnem koncertu, posvečenem navedeni obletnici, je takratnemu direktorju zdravilišča Golobiču izročil originalno partituro v Laškem porojene skladbe Radiotherma Laško SREČKO MAČEK Uporabljeni viri: Nad sto let tradicije godb na pihala v Laškem, 1971 130 let Laške pihalne godbe, 1992 140 let Laške pihalne godbe, 2002 Prihodnjič: V času okupacije Rubriko pripravlja Osrednjaknj ižnicaCelje . SVETOVNA VOJNA 1914- 1918 Johan Uranjek Podvršjakov iz Vinske Gore pri Velenju Johan Uranjek Podvršjakov iz Vinske Gore pri Velenju je bil pripadnik 87. celjskega pešpolka in Maistrov borec. Poleg njega se je v prvi vojni borilo še več bratov; med njimi sta bila Mihael Uranjek - Gajer in Jakob Uranjek, oče padle talke Ivanke Uranjek in Pepce Urisek - Zmije (rojene Uranjek), padle borke Pohorskega bataljona. Eden od bratov je padel na balkanskem bojišču že leta 1914. Prispevek: Janez Osetič (Vinska Gora pri Velenju) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: Album Slovenije, www.kamra.si Trženje vzajemnih skladov za družbe za upravljanje ALTA ALTA Skladi d.d. Ђк KD Skladi družba za upravljanje, d.o.o. Infond vzajemni sldadl - Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d. ATKA Z nami vedno nekaj prihranite!, Atka Prima d.o.o. v celjskem Tehnopolisu, na Kidričevi 24b Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si "Tržno sporočilo. Družba ATKA- PRIMA d.o.o., Kidričeva ulica 24 B, 3000 Celje je v smislu 21. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov odvisni borznoposredniški zastopnik družbe ALTA Invest, d.d., Železna cesta 18, Ljubljana. Nadzorni organ je Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip B, Ljubljana. Več informacij na http//uuiuuu.alta.si/disclaimer. PISMA BRALCEV /AKCIJA Uredništvo objavljapisma bralcevpo svoji presoji v skladu z uvednlško politiko, razen ko greza odgovose in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatična zavrnemo. Oa bi se izoanili nesporazumom, morajo biti pisma podpisanain opremljena s celornim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto.V časopisu pismo podpiiemo z imenom is sptiimkom avtorja ter krajem, od kodetje doma. UREDNIŠaVO Prejeli smo Ko izgine avto v noč Z 9. na 10. september so nam iz zaklenjene garaže ukradli avto Vw Touran Cross, bele barve, star štiri leta. Mi pa smo mirno spali ... Zjutraj smoseprebudiliin se v običajnem ritmu začeli pripravljatinaobičajen dan. Ob prvem vstopu v garažo se nismo niti zavedali razsežnosti dogodka, ki se nam je zgodil. Po klicu na 113 so se pri nas zvrstili kriminalisti, fo-renziki in policisti, ki so svoje delo opravili strokovno in korektno. Z eno pomanjkljivostjo ... doslej še niso vprašali, če za krajo koga sumimo. Nemudoma smo aktivirali svojo socialno mrežo in po vsej Sloveniji pošiljali obvestilo o kraji. Vse kaže, da smo bili žrtev organizirane združbe, ki je natančno preučila naš bioritem, nas opazovala, nam sledila, prežala na priložnost, poskrbela, da smo izdatneje spali, vlomila v naš dom, prelepila senzorje, razbila moteče luči, rolo vrata garaže ročno dvignila, 1.700 kg težek avtomobil vzvratno porinila na plan in s plenom izginila v deževno noč. Dvanajst ur pred dogodkom smo napolnili rezervoar, kar je združbi omogočilo v enem mahu prepeljati razdaljo 900 km. In vedeli so, da je rezervoar poln! (Big brother is watching you / Veliki brat te opazuje.) Staro pravilo je, da je kriminalec korak pred policisti, in prepričani smo, da je tudi tokrat tako. Teorija, ki jo razvijajo policisti, da tatovi avto še dan ali dva premikajo po parkiriščih, zato da se prepričajo, da ni vgrajene sledilne naprave, je zastarela. Za »hlajenje vroče robe« imajo debelostenske komore, ki onemogočijo vsak signal. Naš avto je v sredo zjutraj postal le statistični podatek. »Kurji tatovi« so dobili drobtinice. Za prihodnje poletje, ki bo zagotovo lepše kot letošnje, imajo moja in moževa sončna očala, zdravstvene izkaznice za kakšen tramal ali apaurin, z otroškimi bančnimi karticami sta si »kapu-carja« ob 3.29 uri privoščila obisk bankomata pri Tušu na Vranskem, za prihajajočo hladno jesen sta tudi oblečena (v naše jesenske jakne), če pa ju vmes tišči na potrebo, sta v otroški torbici našla vlažil-ne robčke. Organiziranci so potrebovali točno ta avto, s karakteristikami, ki jih ima. Naročnik ga je potreboval. Verjetno za razkošje. To je bil naš edini avto, zaslužen s poštenim delom, ki smo ga potrebovali za vsakdanje potrebe velike družine, za prevoze nas in naših otrok v šolo, službo ... Mogoče je končal v rezervnih delih ali pa njegova karoserija, morda motor, krasi drugega tourana v Zagrebu, Bukarešti ali kje drugje. Vzela jih je noč, saj za Big brotherjem pride še Big, big brother. Zagotovo bo takšen epilog doletel tudi organizirance,kiso izginiliz našim avtom. Občanom pa v vednosttaleresnica,kisem jo prejela v enem od povratnih sporočil na temo kraje. Če želijo tvoj avto, ga bodo dobili, nič jih od tega ne odvrne. Edina zaščita, ki je na razpolago zame in zate, je, da ne živiš predvidljivo, da hodiš po svetu z odprtimi očmi in da dobro pomniš, kdo vse je bil v zadnjem času v tvoji bližini. MOJCA HRASTNIK, Tabor Leto krize in naravnih katastrof Letos nas ne spremlja le politična kriza, ampak še marsikaj drugega, veliko hujšega. Kot vidimo, nam tudi narava ni naklonjena, vseskozi nam kaže zobe in nam grozi z vsemi elementarnimi nesrečami. Tudi sonce se je skrivalo za oblake. Postajali smo iz dneva v dan bolj nejevoljni. Ravno v dneh, ko nas je zopet doletela vodna ujma, ko so podivjale reke in potoki, poleg tega še zemeljski plazovi, je marsikdo ostal brez nočnega spanja. Ljudje se v strahu ozirajo v nebo, ali se bo sploh to kdaj končalo. Od vsepovsod se slišijo glasovi, ko kličejo nesrečni ljudje gasilce na pomoč. Kakršnakoli nesreča nas doleti, požar, poplave, razne iskalne akcije ali pozimi žled, vedno so prvi na kraju dogodka gasilci. Rešujejo človeška življenja, materialne dobrine, skratka vse, kar se rešiti sploh da. Ne moremo dojeti, da nekateri ljudje zavestno nočejo vedeti ali pa res tako hitro pozabijo, kdo se je za njih prvi žrtvoval. To so naši vrli in pogumni gasilci! Vse bi bilo lepo in prav, če bi država imela vsaj malo več posluha zanje. Na raznih proslavah, gasilskih prireditvah imamo priložnost slišati, da se to mora enkrat premakniti z mrtve točke. Te obljube so zelo obetavne, a kaj, ko iz tega potem vse skupaj ni nič. Gasilci menimo, da na to ne bi smela vplivati nobena politična obarvanost, pa je žal marsikje tako. V Sloveniji je zelo veliko prostovoljnih gasilskih društev, ko se iz leta v leto spopadamo z veliko finančno krizo. Odvisno je tudi, v katerem kraju oziroma v kakšnem okolju ima društvo svoj sedež. Pred nekaj leti smo bili gostje na občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva, ko je med drugim navzoče pozdravil tudi župan občine. Lepo je pooedal, da država vsako leto namnni fioančna srejstva za vse dejavnosti, tako tudioa gasilstrvo.Nato pa nadaljeval: »k naši občini oe finančna sredstva delijo Oakole: prvi so na vrsti gasilci, šele nato voe ostale dejavnosti oziroma dsuštva.« Tie je ponazoril s konkretnim primerom: »Kdo prideprvi na kraj dogodka, k.o je treba aeševati? So to morda športniki, folkloristi, pevvoci,k konjeniki, vinogradniki ali podobno? Sploh ne, gasilcisn tisti, ki jih takoj pokličejo pa pomoč. Zato moramo tudi mi, ki so nas volivci postavili na odgovorna mesta, skrbeti zo njihinza njihovo brezhibno delovanje,« je zaključil. V dvorani je bila smrtna tišina, le tu pa tam smo lahko videli, daje marsikomu zdrsnila solza po licu,sajnismo mogli verjetij da so še med nami ljudje, ki znajo prisluhniti klicu na pomoč. Takšne sreče so deležna redka prostovoljna gasilska društva v Sloveniji, saj dostikrat resno premišljujemo, na koga se naj obrnemo, da bi uslišal naše želje, ko nimamo toliko sredstev, da bi lahko poravnali najnujnejše stroške za redno dejavnost, kaj šele druge. Gasilci smo med seboj tovariši in se zavedamo našega poslanstva, da pomagamo bližnjemu v nesreči. Ker sem tudi sama članica prostovoljnega gasilskega društva, je moj gasilski pozdrav Na pomoč. DANICA MAČEK, Štore Pritožna knjiga Kuponi s popusti Stanujem v neposredni bližini Mercatorjevega hiper-marketa na Hudinji v Celju. Že nekajkrat zaporedoma nisem prejel Mercatorjevega reklamnega letaka z natisnjenimi kuponi za 20-odstotni popust na izdelek. Ker imam nizek dohodek, mi v tej draginji tovrstni kuponi še kako prav pridejo. Prosim, da odgovorni v družbi Mercator problem raziščejo in pojasnijo, ali pa imajo le dvojna merila. Upam, da so res najboljši sosed, stanujem le 80 m stran od njih. Mimogrede, rad bi izpostavil odlično prakso trgovske družbe Spar Slovenija, ki pošiljajo kupone s popusti v malih, osebno naslovljenih kuvertah, včasih pa v obliki SMS ali MMS na mobitel. Dober zgled, ali ne? Drugo vprašanje se nanaša na Pošto Slovenije. Prosim, da odgovorni pojasnijo, zakaj že kar nekaj časa poštarji v naše poštne nabiralnike vstavljajo reklamno gradivo tako, da polovica le-teh gleda ven. Pa čeprav imamo dovolj velike nabiralnike in gre vso reklamno gradivo z lahkoto vanje. Poudariti moram, da se je to malomarno početje pričelo nekje od junija letos. Povsem možno je, da nekdo to izkoristi in ukrade letake s kuponi. Prosim, da na to na pošti opozorite in tudi preverite naše pismonoše. Družbo Mercator in Pošto Slovenije prosim za ukrepanje in pojasnilo. VIKTOR OZVATIČ, Celje v Novem tedniku \ / Kambodža TANJA KOŠTOMAJ Tanja ponovno zmagala Po lanski Gani letos Kambodža Izid letošnje akcije Naj potopis po izboru bralcev je bil do zadnjega zelo nepredvidljiv. V minulem tednu so se po številu prejetih kuponov najbolje odrezali bralci iz občin Vojnik in Dobrna. Toda zmagovalka je doma v občini Kozje. Tanja Košto-maj s Pilštanja je namreč po lanski zmagi s potopisom o Gani bralce navdušila tudi letos, ko jih je popeljala v Kambodžo. Izbirali ste lahko med desetimi potopisi, ki so jih napisali tako naši novinarji, ki radi odkrivajo lepote sveta, kot tudi naši zvesti bralci popotniki. Najprej smo vam predstavili jug Italije, popeljali smo vas na Grenlandijo, navduševali ste se nad prostranstvom Brazilije, pritegnila vas je tudi Argentina, zanimanje sta izvabili oddaljena Kitajska in prostrana Rusija. V prvi polovici meseca ste po številu prejetih kuponov največ navdušenja pokazali nad tremi predstavljenimi destinacijami: podoživetje izkrcanja v Normandiji nam je pričaral Igor Verdev, Jasmina Jakopič nam je razkrila lepote Korzike, Franci Horvat pa nas je popeljal na ogled slapa Sopot v Ljubno ob Savinji. Toda kot nam je v prvem telefonskem odzivu po sporočeni zmagi povedala Tanja Koštomaj, ji je mama konec tedna zaupala, češ, nič ne skrbi, dovolj kuponov smo zbrali. In tako se utegne zgoditi, da bo Tanja po lanskem kovčku pokrovitelju akcije, podjetju Optimist, letos prejela še enega. No, morda pokrovitelju namignemo za kakšno drugo nagrado iz njegove bogate zaloge za prosti čas in potovanja. Zagotovo pa bo darila vesel tudi izžreban nagrajenec Blaž Rošer z Dobrne. Potovalna denarnica mu utegne priti še kako prav. Obema nagrajencema čestitamo, zvestim bralcem Novega tednika se zahvaljujemo za sodelovanje v poletni akciji Novega tednika Naj potopis po izboru bralcev. V prihodnjih dneh bomo nagrajencema nagradi tudi vročili in z njima seveda poklepetali. Klepet z njima boste lahko prebrali v eni oktobrskih številk Novega tednika. Nasvidenje spet prihodnje poletje v Novem tedniku! 48 BRALCI POROČEVALCI Uživali so na Krku Nepozabni dnevi na morju Društvo prijateljev mladine občine Žalec je v sodelovanju z ZKŠT Žalec s sredstvi iz proračuna občine organiziralo letovanje otrok v Punatu na otoku Krku, kjer ima počitniški dom Območno združenje RK Maribor. Letovanje smo avgusta organizirali v dveh 7-dnevnih izmenah. V prvi je letovalo 40 otrok in v drugi 38. Prvi dan so otroci opravili preizkus znanja plavanja in ugotovili smo, da je nekaj otrok neplavalcev. Te smo vpisali na seznam tedenskega tečaja plavanja. Dnevi so hitro minevali ob aktivnostih, kot so jutranja rekreacija, pospravljanje sob za oceno, odhod na plažo, plavanje. Med popoldanskim počitkom so otroci kartali ali igrali šah, izdelovali zapestnice in ogrlice, si urejali pričeske, risali in barvali. Pozno popoldne, ko sonce ni več tako pripekalo, je sledila osvežitev v morju. Zvečer smo organizirali različne športne igre in prireditve (spoznavni večer, izbor mistra in mis Punata, pokaži, kaj znaš, disko za otroke, večerno kopanje ...). Posebej zanimiva sta bila vožnja z ladjico, kjer so otroci neizmerno uživali, in večerni sprehod v mesto. Zadnji dan sta bila nagrajena skupina, ki je imela najlepše pospravljeno sobo ves čas letovanja, in otrok, ki je imel najlepše pospravljeno posteljo. Podeljena so bila priznanja tečajnikom plavanja in darilo najmlajši udeleženki letovanja za pogum. Za dobro počutje otrok na letovanju, izvedbo programa letovanja in spremljajočih aktivnosti je poskrbelo šest izkušenih in kakovostnih spremljevalcev v vsaki izmeni. Na koncu se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi letovanja, posebej Občini Žalec, ki je s sredstvi iz proračuna omogočila, da je brezplačno letovalo kar 22 otrok iz socialno ogroženih družin, ostalim pa je sofinancirala letovanje. NV «« v ■ - 'Vil i v Srečanje starejsih občanov Društvo upokojencev Škofja vas vsako leto ob podpori KS ob krajevnem prazniku organizira srečanje starejših občanov, starih več kot 80 let. Tudi letos smo jih 5. septembra povabili v gostišče Medved. Srečanja se je udeležilo 45 starejših. Nagovorili so jih predstavniki KS in društev - do- mačih in sosednjih. Večer so jim s kulturnim programom polepšali pevci družine Gregorc in mladi harmonikarki Mojca Juteršek in Ana Kozmič. Za prisrčno druženje in pogostitev so poskrbele prostovoljke društva upokojencev, za kar se jim najtopleje zahvaljujemo. MILENA KOCMAN Italijansko-slovenski preplet tradicije Letošnja Naznanitev trgatve 2014 je poleg obujanja slovenskih običajev trgatve na konjiški Mestni trg prinesla tudi nekaj italijanske tradicije. S svojim nastopom so jo popestrile mlade plesalke iz italijanskega mesta Tolfa, ki s Slovenskimi Konjicami že nekaj let uspešno sodeluje pri izvajanju evropskih projektov. Konjice s Tolfo sicer povezuje tudi tradicija konj in usnjarstva, tokrat pa ju je povezala ljubezen do ohranjanja kulturne dediščine in spoštovanja naših prednikov. Italijanska delegacija se je v času štiridnevnega obiska mudila na širšem območju Dravinjskega in opravila številne pogovore s posamezniki, društvi ter organizacijami, glede različnih možnosti sodelovanja v prihodnosti. Obiskali so KSEVT, Terme Zreče, Mladinski center Dravinjske doline, Žičko kartuzijo, Škal-ce, Vinsko klet Zlati grič, Plezalni klub, domačo godbo na pihala in Jay Dance Studio, kjer so mlade italijanske plesalke zaplesale z domačini in pod taktirko Jerneja Šerjaka pripravile kratko skupno koreografijo. Vrhunec obiska pa je bil nastop italijanske plesne skupine na Naznanitvi trgatve 2014, ko so plesalke z obiskovalci prireditve srčno delile del svoje plesne kulture in tradicije. TK Setveni koledar ^ 2. ČE plod 3. PE korenina 4. SO korenina 5. NE list 6. PO 7. TO list 8. SR list do 9. ure Izročilo Evrope za velenjske osnovnošolce Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Festival Velenje je 11. septembra v kulturnem domu gostil folklorne skupine s Finske, iz Izraela in Srbije, ki so sodelovale na mednarodnem folklornem festivalu Od Celja do Žalca, ki ga prireja Medobčinsko kulturno društvo Od Celja do Žalca z mnogimi podporniki. Dogodek je bil namenjen velenjskim osnovnošolcem in je eden od projektov kulturne vzgoje, ki jim na Festivalu Velenje namenjajo vedno več pozornosti. Osnovnošolcem sedmih, osmih in devetih razredov dveh osnovnih šol so gostje predstavili plesno kulturno izročilo svojih narodov in tako obogatili znanje mladih v Šaleški dolini. V okviru 9. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca je bilo več kot deset koncertnih in predstavitvenih dogodkov, vključno s tremi velikimi gala koncerti, z brezplačnimi predstavami za mladino in drugimi folklornimi predstavitvami, ki bogatijo kulturno vzgojo, medkulturni dialog in predstavljajo domačo folklorno tradicijo in folkloro drugih narodov. Na koncertu za osnovnošolce v Velenju so se predstavile tri folklorne skupine, ki so učence navdušile z barvitostjo, raznolikostjo in s plesnim temperamentom. To so bile skupine Polokkarit - Oulu s severa Finske, jeruzalemski folklorni ansambel iz Izraela in društvo za ohranjanje tradicije srbskega naroda iz Ribarske Banje v Srbiji. BP BRALCI POROČEVALCI 49 Priljubljena devetdesetletnica Tudi v domu ji ni nikoli dolgčas Milka Voga se je rodila 9. septembra 1924 v Loki pri Žusmu v družini s šestimi otroki. Živahne modre oči in hitre kretnje nakazujejo zanimivo osebo, ki ima rada ljudi, živali in rastline. Novembra bo minilo šest let, odkar stanuje v Pegazo-vem domu, pri čemer pravi, da je v njem srečna. Je izjemno marljiva in tudi pri devetdesetih sodeluje pri vseh gospodinjskih opravilih v skupini Rožmarin. Kaj se vam zdi v življenju najpomembnej še? Ko sva se z možem iz stanovanja v Štorah preselila v svojo hišo v Loki pri Žusmu, sva se osamosvojila. Vse sva si kupila - stanovanje, hišo, avto. Delala sem v Libeli. Najpomembnejše se mi zdi, da se ljudje lepo razumejo med sabo. Midva z možem sva se lepo razumela, žal sem ga prehitro izgubila, sem že dvajset let vdova. Kako se počutite pri devetdesetih? Nikoli mi ni dolgčas. Tako dobro se res ne počutim kot v mladosti, ampak volja do dela me drži pokonci. Zelo rada pomagam sostanovalkam in sostanovalcem v skupini Rožmarin, kjer bivam. Vstajam ob petih, se počasi uredim in nato pomagam pri pripravi in strežbi zajtrka. To mi veliko pomeni, saj delo krepi človeka. V preteklosti sem z veseljem hodila k pevskim vajam, a zadnje čase nimam več pravega glasu. Zaradi migrene se rajši odpovem vožnjam in sprehodom po soncu. Želim si, da bi umrla na hitro, brez trpljenja. Kaj vas poleg dela najbolj osrečuje? Najraje imam dobre ljudi, otroke, živali, tudi za rože rada poskrbim. Vsi tukaj zaposleni so zelo dobri do mene. Kakšen je vaš nasvet mladim? Mladi, lepo skrbite za starejše! Jaz sem veliko pripravila mladim, lahko bi mi bili bolj hvaležni. Žal z možem nisva imela svojih otrok, imam jih pa zelo rada. MATEJA FIDLER Harvey Norman Tekmovalo sedemsto mladih gasilcev Gasilskega tekmovanja mladine Gasilske zveze Žalec in tretje tekme v pokalnem tekmovanju mladine Savinjsko--šaleške regije, ki je bilo na avtopoligonu ZŠAM Savinjska dolina, se je udeležilo kar sedemdeset enot, kar pomeni sedemsto mladih gasilcev Savinjsko-šaleške regije. Pionirji in pionirke, stari od 6 do 11 let, so tekmovali v vaji z vedrovko, s prenosom vode in z razvrščanjem, mladinke in mladinci od 12 do 16 let pa v mokri vaji s hidrantom, v razvrščanju in reševanju testov. Na tekmovanju Gasilske zveze Žalec in na tekmovanju Savinjsko-šaleške regije so zmagali pionirke PGD Andraž nad Polzelo, pionirji Drešinje vasi, mladinke Braslovč in mladinci Drešinje vasi. Zadnja, četrta tekma v ligi Saša regije bo 20. septembra v Nazarjah. TT S tekmovanja v mokri vajo s hidrantom STE ZDOLGOČASENI IN SITI MONOTONEGA DELA? Si želite novih izzivov in timsko delo v prijaznem okolju? HARVEY NORMAN CELJE vam ponuja rešitev. IŠČE prodajalca/blagajnika (m/ž) na oddelku zabavne tehnologije Sposobnosti, ki jih kandidati potrebujejo: • odlične komunikacijske sposobnosti, • zmožnost timskega dela, • vestnost in odgovornost pri delu, • ambicioznost, • poznavanje blaga, • zaželene delovne izkušnje • vsaj IV. stopnja izobrazbe družboslovne ali trgovske smeri Pisne prijave za delovno mesto pošljite do 10.10. 2014 na naslov Harvey Norman Celje, Kidričeva 26a, 3000 Celje. Potrebujejo druženje tudi sama pozdravila vse prisotne in se zahvalila za povabilo. Poudarila sem pomen tkanja prijateljskih vezi, izmenjave izkušenj in medsebojnih pomoči. Po okusnem kosilu smo se do solz nasmejali šov programu ansambla Slovenski zvoki. Neumorno so igrali, člani pa plesali in peli. Neumorna pa je bila tudi ekipa, ki je skrbela, da nihče ni ostal lačen ali žejen. Prepričana sem, da člani taka srečanja potrebujejo, si jih želijo. Številka 300 pove, da je druženje ena izmed načinov, da se ljudje radi poveselijo in vsaj za nekaj časa pozabij o na bolezen in vsakodnevne skrbi. DRAGICA MIRNIK AMON Kako malo je potrebno, da se odprejo strta srca, da se tke tkanina prijateljstva in harmonije. A veliko truda, dela in skrbi so vložili člani delovnih invalidov Šentjur s predsednikom Božom Robi-čem. Pripravili so tradicionalno srečanje invalidov v Gorici pri Slivnici. Muhasto vreme je tudi tokrat prekrižalo načrte, a domiselni Božo je zagato hitro rešil. Prizorišče dogajanja je prestavil pod streho. Predsednik nas je toplo pozdravil in spregovoril o težavah invalidov, opozoril je na krivice, ki se dnevno dogajajo in na pravice invalidov, ki so jim iz dneva v dan kratene, ter se iskreno zahvalil pred- sedniku KS Vladu Artnaku, vodstvu KS in PGD Slivnica za že sedmo gostoljubje v njihovih prostorih. V kulturnem delu uvodnega programa je nastopila priljubljena pevka Majda Petan. Z izredno lepim glasom in izbranimi pesmimi je ogrela srca vseh prisotnih v dvorani. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval krajevni župnik Marko Šraml. Pozdravil je delo društva in poudaril pomen druženja in zavedanja, da smo ljudje vredni življenja brez diskriminacije, žalitev, saj bolezen ne izbira. Po maši sem kot predsednica koordinacije društev invalidov celjske regije Milka Voga (druga z leve) je praznovala v družbi sostanovalcev Pegazovega doma, ki ji želijo še veliko zdravih in srečnih let. 50 MLADI ZA MLADE Učenci ustvarjali v Picassovem duhu Delavnica v okviru projekta Pozdrav ptic miru I. gimnazija v Celju aktivno sodeluje v projektu Pozdrav ptic miru, ki ga koordinira OŠ Lava, njegov namen pa je ozaveščanje mladih o pomenu miru in vzdrževanja dobrih medsebojnih odnosov doma in po svetu. Ravno ob tej priložnosti je bila v četrtek, 18. septembra, v Gimnazijki jezikovno-likovna delavnica, ki so se je udeležili devetošolci okoliških osnovnih šol - OŠ Lava, I. OŠ Celje, II. OŠ Celje, III. OŠ Celje, OŠ Polzela, OŠ Žalec, OŠ Radeče in OŠ Vojnik. Osnovnošolce je v uvodu pozdravil ravnatelj dr. Anton Šepetavc. Četrtošolca Jaka Kovše in Nejc Praznik sta se predstavila z Nejčevo avtorsko pesmijo v španskem in angleškem jeziku, ki poziva k miru. Devetošolci so nato dobili učne liste, profesorica špan- ščine Polona Škornik pa jim je poskusila čim bolj preprosto predstaviti Španijo, aktualne težave Špancev, osnove španskega jezika, pomembne fraze in nazadnje še Pabla Picassa, osrednjo osebo likovnega dela delavnice. Vajeti je nato prevzela profesorica umetnostne zgodovine Vesna Milojević, ki je predstavila način Picassove-ga ustvarjanja in interpretirala njegovo verjetno najpomembnejše delo - Guernico, s katero je pokazal grozote španske državljanske vojne. Učenci so nato dobili likovno nalogo - z mešano tehniko (kolaž, akvarel in flomastri) so morali upodobiti mir z oblikovnimi lastnostmi, ki so jih opazili na Guernici. Takoj so postali bolj razigrani in so se trudili, da bi se domislili čim boljših motivov za likovni izdelek. Rezultat? Mnogo odličnih likovnih del, ki bi se po tematiki, motivih in tehniki lahko primerjali tudi s Picas- sovimi. Udeleženci delavnice so povedali, da se jim zdi, da so na delavnici pridobili dobre osnove znanja španščine, kar bodo verjetno s pridom izkoristili naslednje leto, ko bodo prišli na gimnazijo. JERNEJA JELEN, 4. č I. gimnazija v Celju Žabica na obisku V Vrtcu Lipa Štore smo imeli 15. do 26. septembra na obisku žabico Greto, ki je dobila nenavadno alergijo. Gre seveda za pravljico, ki so jo naši otroci z zanimanjem spremljali na velikih panojih kar v naravi. Z žabico Greto je sočustvoval cel vrtec: tako majhni kot veliki otroci, vsi pa so se strinjali, da je narava veliko lepša brez smeti. V skupini temno modri palček smo se odločili, da gremo v bližnji gozd poiskat žabice. Na žalost jih nismo našli, a smo obljubili, da bomo vodo iz mlake pre-filtrirali in ugotovili, ali je umazana. Izdelovali smo žabice in se kratkočasili z didaktično igrico poskoči do luže, s katero smo se uril v štetju, barvah, pesmicah ... Seveda smo peli tudi pesmice o žabah, plesali žabje plese, tekmovali v žabjih skokih in še in še. Skratka, naš vrtec je bil odet v lepo zeleno barvo. Otroci in vzgojiteljice Vrtca Lipa Štore Otroci za starejše V petek, 19. septembra, smo mladi pevci Cici zbora OŠ Frana Kranjca Celje pripravili kulturni program za starejše občanke in občane KS Pod gradom. Cici zbor je zapel pod mentorstvom Mateje Lajh in Mateje Štor ter ob spremljavi David Kostanjevca na klavirju. Starejšim občanom smo popestrili popoldne s pesmijo, z deklama-cijami in s hudomušnimi skeči. Učenke in učenci smo se z veseljem pripravljali na nastop in vanj vložili veliko truda, še posebej srečnih in zadovoljnih obrazov pa so bili obiskovalci kulturnega programa. ML Ob svetovnem dnevu turizma Svetovni dan turizma obeležujemo 27. septembra vsako leto od leta 1980. Na ta dan je leta 1970 nastal UNTWO s sprejemom statuta. To je tudi čas, ko se zamenja sezona turizma na poloblah. Namen praznovanja je osveščanje ljudi o vplivu turizma na mednarodno skupnost in njene ekonomske, socialne, politične, kulturne vrednote. Hkrati naj bi ta dan prispeval k povezovanju turizma s širšo okolico oziroma družbo. Vsako leto UNTWO razpiše različne teme in letošnja se glasi: Turizem in razvoj lokalne skupnosti. Kot že v preteklih letih smo se tudi letos dijaki četrtega letnika programa z evropsko globalno dimenzijo (EGD) pripravljali za svoj zaključni projekt in priredili različne delavnice. Poskušali smo še dodatno ozavestiti svoje sošolce, kaj turizem je in kaj bo pomenil v njihovem poklicnem življenju. Udeležili smo se prireditve v telovadnici naše šole, kjer je program vseboval nastope različnih folklornih skupin iz Izraela, s Finske in iz Srbije. Tako smo spoznavali druge kulture. Pripravili smo 21 različnih delavnic, vse pa so bile seveda povezane s turizmom. Tako profesorji kot dijaki so bili navdušeni nad drugačno obliko pouka. KRISTINA PEUNIK, 4. b Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje Nastop folklornih skupin ŽIVALSKI SVET 51 NAGRADNI RAZPIS Zmagovalec prvega kroga je ... V prvem krogu našega nagradnega razpisa smo dobili zmagovalno fotografijo. Največ vaših glasov je zbrala fotografija s številko 6, ki nam jo je poslal Dušan Ven-gust z Ljubečne. Fotografija se bo potegovala za zmago v finalnem delu. Med tistimi, ki ste pošiljali kupone, smo izžrebali Ivana Rabuzo iz Vodic pri Šentjurju, ki mu bomo podarili bon za kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju. V prvem krogu je zmagala fotografija Benija, ki je na sprehod peljal svojega prijatelja Aika. Avtor je Dušan Vengust, ki se bo v finalu potegoval za končno zmago. Kandidati za drugi krog Za zmago v drugem krogu se bodo potegovale tudi fotografije, ki jih objavljamo tokrat. Naslednjič bomo še enkrat objavili vse, ki kandidirajo za zmago v drugem krogu, skupaj s kuponom, da boste lahko glasovali. Nato bomo imeli še tretji krog in potem se bodo v finalnem delu tri fotografije potegovala za končno zmago. Nagrado bo prispevalo podjetje Hana-Ana iz Zadobrove pri Škofji vasi. Največ informacij s Celjskega »Takole se prileže počitek po kozarčku rdečega vinca in koščku savinjskega želodca,« je šaljiv pripis k fotografiji labradorke Čene poslal Jošt Kunej iz Mozirja. Najverjetneje pa jo je utrudil dolg sprehod. »Uf, kako pripeka sonce! Brez očal sploh nič ne vidim,« je dejal naš nemški ovčar Billi v junijskih dneh, ko je bil na pohodu vročinski val. Kljub svojim 11 letom je še vedno igriv in pripravljen na norčije, ki mu jih pripravim,« je prispevek za rubriko komentirala Špela Blagotinšek s Polzele. Prisrčno družinico čivav na fotografiji sestavljajo Megy in njena mladička. Pozorni so na vse, kar se dogaja v hiši in okoli nje in znajo biti tudi glasni, občasno pa se le umirijo, je sporočila Slavica Kobilšek iz Celja. Tole fotografijo dveh neločljivih mačjih prijateljic smo prejeli iz Črnomlja, in sicer od bralke Antonije Pavlovič. Tanja Golob iz Šmarja pri Jelšah je takole opisala prizor na fotografiji: »V tej košari je za velikonočno >pisanko< hči Maruša dobila kužka, ki smo mu dali ime Medo zaradi njegovega videza. Še vedno rad spi v košari in nas takole gleda iz nje.« 52 ZA ZDRAVJE Začenja se kihanja in Naj vas prehladi ne spravijo v posteljo Jeseni se število ljudi v čakalnicah ambulant zdravstvenih domov strmo poviša tudi na račun prehladnih obolenj. To obdobje je idealno za okužbe, saj se v zaprtih in slabo prezračenih prostorih zadržuje več ljudi, kar je tudi način za najlažji prenos virusov. Ker je vreme hladnejše, je nosna sluznica izsušena in bolj dovzetna za okužbo. Prehladna obolenja povzroča več kot 200 različnih virusov, znaki prehladov pa so zelo podobni ne glede na to, kateri virus jih povzroči. Še posebej pogosti so (in še bodo) v jesenskem času prehladi v šolah in vrtcih, otroci pa nato viruse od tam prenašajo domov. Zato moramo osnove preventive upoštevati tudi doma. V prvi vrsti je torej preventiva, pravi prim. Jana obdobje smrkanja Govc Eržen, dr. med., specialistka družinske medicine, in vodja OE ZP Vojnik-Dobrna. »V takšnih razmerah se okužbe najboljše preprečujejo s prezračevanjem prostorov in z umivanjem rok. Da se izognemo prehladnim obolenjem, poskrbimo tudi za krepitev odpornosti z zdravo in uravnoteženo prehrano, uživajmo več sadja in zelenjave ter poskrbimo za redno telesno dejavnost.« Vsak od nas zazna, ko je v okolici več prehlajenih ljudi, zato se moramo prostorov, kjer se virusi z lahkoto širijo, izogibati. Ni nujno, da gremo k zdravniku ... Prehlad lahko prinese prav neprijetne simptome. Bolečina v žrelu, zamašen nos ali izcedek iz njega, suh držeč kašelj, poleg tega se pojavijo tudi kihanje, hripa-vost, utrujenost. Mnogi prehladno obolenje preležijo, saj jih v posteljo položijo še glavobol, bolečine v mišicah in povišana temperatura. Simptome prehladov lahko le blažimo, saj zdravil za obolenja, ki jih povzročajo virusi, ni. »Povsem neprimerno in nedopustno je, da pri zdravljenju virusnih obolenj uporabljamo antibiotike. Njihova pretirana in neprimerna uporaba vodi v razvoj odpornosti bakterij nanje, kar pomeni, da nam antibiotiki ne bodo pomagali ozdraviti bakterijske okužbe takrat, ko bo to potrebno,« razlaga zdravnica. V času prehlada so zato priporočljivi počitek, pitje zadostne količine vode in uporaba kapljic za odpravo zamašenosti nosu. Ni pa nujno, da gremo takoj k zdravniku, izjema je Gripa je resna nevarnost, ki se v primeru zapletov spremeni tudi v pljučnico. Predvsem je lahko velika grožnja za kronične bolnike, ki imajo težave z boleznimi srca in žilja, pljuč, ledvic, sladkorno boleznijo ali so onkološki bolniki. Ravno zato strokovnjaki kroničnim bolnikom, ki imajo slabo odpornost, in starejšim od 65 let svetujejo cepljenje proti gripi. le, če se prehlad vleče in ne izgine po enem tednu. ... ali pa tudi Povprečno naj bi prehladno obolenje trajalo sedem dni, a če se stanje poslabša, temperatura narašča, kašelj pa je vedno hujši oziroma ga spremlja gnojen izpljunek, je čas za obisk zdravnika. O tem moramo razmišljati tudi, kadar se nam prehladi pogosto pojavljajo. Ta za bolnika naroči dodatne laboratorijske preiskave, ki pokažejo, ali gre morda v ozadju še za kakšno spremljajočo bolezen. V času prehlada pri otrocih zdravniki svetujejo uporabo fiziološke razstopine, ki jo otrokom starši vkapajo v nos, da preprečijo njegovo zamašitev. Pri čiščenju nosu morajo prehlajeni vedno uporabljati papirnate robce, ki jih po uporabi takoj zavržejo. S tem namreč preprečijo prenos virusov na ostale. Jesensko-zimska grožnja Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, grlo in pljuča. Pri gripi zamašen nos ali obilen izcedek iz nosu nista običajna, pogostejši simptomi so zvišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih in izrazita izčrpanost, ki lahko traja tudi do tri tedne. Pojavijo se lahko tudi mrazenje, suh kašelj in glavobol. Bruhanje in driska se pri odraslih redko pojavita. Trebušna gripa nima nič skupnega z običajno gripo, saj jo povzroča drug virus. Odrasli gripo lahko prebolijo s počitkom in pitjem večje količine tekočine. Pri otrocih s povišano temperaturo Govc Erženova priporoča tudi ohlajanje z mlačnimi ovitki ali mlačno kopeljo. Voda naj ima temperaturo približno 37 stopinj, če to ne zaleže, uporabimo sredstva za zniževanje telesne temperature, ki jih predpiše zdravnik. Otroku nikoli ne dajemo aspirina, ker lahko povzroči resne in nevarne zaplete. Otroku, ki bruha, zbijamo telesno temperaturo s pomočjo svečk. Pri tem moramo vedeti, da pri otroku nižamo telesno temperaturo šele takrat, ko naraste nad 38 stopinj Celzija (izmerjeno pod pazduho), saj zvišana telesna temperatura pomeni, da se telo bori proti okužbi, takšna obramba pa je vedno koristna. »Če je kašelj zelo dražeč in moti otrokov spanec, potem je prav, da damo otroku sirup za pomiritev ka-šlja,« svetuje Govc Erženova. SIMONA ŠOLINIČ Bi radi shujšali? Prijavite se! 20 srečnežev pred novim izzivom - V pretekli sezoni skupina »pokurila« 201 kilogram! Pred nami je dvanajsta sezona akcije (S) hujšaj-mo z Novim tednikom in Radiem Celje, s pomočjo katere je boj kilogramom napovedalo že več kot 220 naših bralcev in poslušalcev. Zase so poskrbeli brez bližnjic in čarobnih shuj-ševalnih kur. Ob strani so jim stali strokovnjaki, ki bodo nad njimi bdeli tudi med letošnjim januarjem in marcem. Preteklo sezono se je z ma-ščobnim blazinicami bojevalo 16 žensk in 4 moški. Naši izbranci so imeli najrazličnejše poklice, od profesorice športne vzgoje do orodjarja. Nekaterim je kazalec na teh- tnici poskočil, ker so preveč vihteli kuhalnico in okušali pripravljene mojstrovine, drugim sta kakšen kilogram preveč pustila materinstvo ali sedenje za volanom tovornjaka. Eni so pogrešali predvsem znanje o zakonitostih prehranjevanja, drugim je manjkala spodbuda, da bi svoje telo spravili v pogon. Prvi so se za odločilni korak odločili, saj v mladosti lažje naredijo spremembo. Drugi so v jeseni življenja ugotovili, da je skrajni čas, da storijo nekaj zase. Majhen korak, velika sprememba Kar nekaj članov in članic so v skupino hujšanja KUPON (Shujsajmo * Novim tednikom in Ridini СЦ|а ..ime i in .priimek naslov . .e-naslov . in . gsm............ . starost, . teža, . višina. . . izobrazba ali imate kakšne zdravstvene težave? K DA NE pod strokovnim nadzorom prijavili partnerji, mame in otroci. To pomeni, da so bili za njihovo zdravje zaskrbljeni tudi njihovi najbližji. Člani so izziv sprejeli in tri mesece pridno hodili na delavnice ter brezplačno obiskovali Center za zdravje in rekracijo Top-Fit. In kako se bodo člani izbrane dvajseterice z izgubljanjem kilogramov spopadali letos? Pri tem se bodo opirali na brezplačne vsebine, ki jim jih bodo podajali strokovnjaki. Tedenske delavnice ne bodo imele prav nič skupnega s čudežnimi preparati, tabletami, tinkturami, obliži ali napravami, za katere so ljudje pripravljeni odšteti lepe vsote denarja. Srečanja bodo namreč zasnovana tako, da se bodo udeleženci učili, kako spremeniti način življenja. Šola zdravega življenja Člani skupine se bodo učili o nakupovanju in njegovih pasteh, o izbiri zdravih živil, ki ne redijo, o načinu priprave obrokov, ki niso preveč kalorični ... Izkusili bodo, kako v vse to vključiti primerno telesno vadbo. Takšno, ki bo primerna za njihovo telesno težo in jim ne bo nakopala morebitnih bolezenskih zapletov. S pomočjo Novega tednika in Radia Celje bomo spoznanja dvajseterice posredovali Z debelostjo se iz leta v leto srečuje več ljudi. Teh je po podatkih zadnjih raziskav 16 odstotkov. Čezmerno telesno težo, ki pomeni tudi večje tveganje za nastanek bolezni, ima več kot 40 odstotkov prebivalcev. To pomeni, da več kot polovica odraslih Slovenk in Slovencev potrebuje pomoč pri obvladovanju čezmerne telesne teže in debelosti. bralcem in poslušalcem. Tako bodo napredek udeležencev lahko spremljali njihovi sorodniki, prijatelji in znanci, načela zdravega načina hujšanja pa bodo prišla v marsikatero dnevno sobo. Morda bo še kdo krenil po poti naših »hujšar-jev«, čeprav mimo radijskega etra, časopisnih strani in bliskanja fotografskega aparata. Dobri zgledi namreč vlečejo. TINA VENGUST Foto: GrupA Po treh mesecih zdravega prehranjevanja in redne vadbe v Centru za zdravje in rekreacijo Top-Fit so bili člani naše skupine mnogo bolj gibčni kot takrat, ko so se pridružili delavnicam. Prijave za sodelovanje v akciji (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje bomo zbirali do vključno petka, 28. novembra 2014 do 12. ure. Izpolnjene kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje POPRAVEK Pri zadnjem zapisu uspehov o udeležencih akcije (S) hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, ki je bil objavljen v 38. številki našega časopisa 18. septembra, smo se nerodno izrazili, da si je Roman Podlesnik dodatne kilograme nabral zaradi dolgotrajne bolezni. Opozoril nas je, da je prebolel le močan prehlad z vročino, ki ga je položil v posteljo. Za napako se mu iskreno opravičujemo. ZA ZDRAVJE 53 Bolnišnični laboratorij ni samo kemija Pogosto v ozadju pri obravnavi bolnikov, a ključnega pomena zanje V laboratoriju veljajo visoki kriteriji pri varnosti in higieni, saj pregledujejo vzorce, ki so lahko morebiten vir različnih okužb. Zato je na določenih delovnih mestih nujna in obvezna uporaba rokavic in posebne zaščite. Rubriko Za zdravje ureja Simona Solinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Drugi oktober je slovenski dan klinične kemije in laboratorijske medicine. Gre za del zdravstvene obravnave bolnika, o katerem se v javnosti ne govori pogosto ali veliko. V bistvu gre za enega pomembnih procesov od trenutka, ko bolnik vstopi v bolnišnico, do njegovega zdravljenja oziroma terapije. Vsakomur so kdaj v bolnišnici že odvzeli kri, urin ali blato. Kje te vzorce pregledajo? V laboratoriju. In največkrat se zdravniki odločajo za nadaljnje zdravljenje prav na podlagi laboratorijskih analiz. V bolnišničnem laboratoriju seveda pregledujejo tudi ostale biološke materiale, kot so možganska tekočina ali punktati telesnih votlin. Ko strokovnjaki te vzorce pregledajo, ne le da na rezultatih temeljijo nadaljnje obravnave bolnikov, ampak je na podlagi teh analiz možno tudi napovedovanje izida neke bolezni. Delo v bolnišničnem laboratoriju mora ves čas potekati strokovno, hitro, učinkovito. Vedeti moramo, da vzorce v laboratorij prinašajo tako iz ambulant kot z oddelkov. Kako pomembna je hitra analiza, kaže to, da je laboratorij tudi logistično povezan z oddelkom za interno in kirurško intenzivno medicino. Na teh oddelkih so namreč nujni primeri, za katere je ključno, da so pregledi vzorcev najhitrejši, saj gre za bolnike, katerih življenja so lahko ogrožena in je diagnozo treba postaviti hitro, nato morajo začeti terapijo. Za urgentne primere so izvidi vzorcev biološkega materiala tako izdelani že v manj kot uri ali že v nekaj minutah, Predstojnica Oddelka za laboratorijsko medicino v Splošni bolnišnici Celje mag. Štefka Krivec, mag. farmacije, spec. med. biokemije odvisno od naročene preiskave. V to časovno obdobje je vštet čas od sprejema biološkega materiala v laboratoriju do izdelave izvida. Celoten ekipa poskrbi za naš izvid Dober in kakovosten izvid se začne že v tako imenovani predanalitski fazi, ki zajema vse procese in postopke, ki se zgodijo že pred laboratorijsko analizo vzorca. Ti postopki so naročilo analize, priprava bolnika na odvzem, pravilen odvzem in prenos vzorca do laboratorija, v laboratoriju pa ustrezna priprava vzorca in njegovo shranjevanje. V kakovostno analizo biološkega materiala je vključena skoraj vsa ekipa, ki dela v laboratoriju. Drugače povedano: kadar bolnik čaka na izvid za kri, mora vedeti, da pri pregledu njegovega vzorca krvi v laboratoriju ne sodeluje samo en strokovnjak, ampak več ljudi. Vsak opravlja točno določeno nalogo in napak ne sme biti. Končni izvid vedno preučijo, šele nato ga izdajo. Ravno preučitev rezultatov je zelo pomembna, saj se ravno na njeni podlagi v laboratoriju lahko odločijo za dodatne analize, ki bi bile zdravniku v dodatno pomoč pri obravnavi pacienta. A s tem se delo v laboratoriju še ne konča, razlaga predstojnica Oddelka za laboratorijsko medicino v Splošni bolnišnici Celje mag. Štefka Krivec, mag. farmacije, spec. med. biokemije: »Naše delo je tudi svetovalno, saj smo, če je potreba, tudi v stiku z zdravniki, ki naročijo analize za bolnike.« To pomeni, da jim pretolmačijo ali morda dodatno svetujejo, kaj bi bilo treba pri zdravstveni obravnavi bolnika še dodatno opraviti, da bi bila obravnava bolnika čim bolj celovita. Iz tega je razvidno, da v laboratoriju ni pomembna samo kemija, ampak da imajo laboranti zelo veliko znanja tudi na področju kliničnega dela. Ne le naprave, ampak predvsem človek z znanjem Delo laboratorija je vpeto v delo na oddelkih in ambulantah tudi tako, da je vse medicinsko osebje, ki je vključeno v obravnavo bolnika, seznanjeno z natančnimi navodili, kako odvzeti biološki material bolniku in kako ga pravilni in najhitreje v laboratorij poslati v čim krajšem času. Predolg prenos lahko v vzorcih povzroči že kemične spremembe, ki vplivajo na rezultate labora- Oddelek za laboratorijsko medicino Splošne Bolnišnice Celje je danes pripravil dan odprtih vrat. Med 9. in 13. uro bo v avli bolnišnične poliklinike postavljena informacijska točka, na kateri bo poleg informativnega gradiva za odgovore na vprašanja obiskovalcev na voljo tudi laboratorijsko osebje. Ob 11. uri pa bo voden ogled prostorov Oddelka za laboratorijsko medicino. S tem želijo zaposleni ljudem približati svoje delo in jim omogočiti, da ga spoznajo tudi na način, da vidijo, kdo opravlja analize vzorcev in koliko znanja potrebuje za to. torijskih analiz. Čeprav je teh primerov malo, se je že zgodilo, da so morali zaradi predolgega prenosa do laboratorija bolniku ponovno odvzeti vzorec. Ravno v laboratoriju se pozna tudi hiter razvoj tehnologije. »Temu razvoju moraš ves čas slediti, se izobraževati. A vedno moramo vedeti, da s tehnologijo dela človek. Naprave so le pripo- močki za delo, ključni pa so znanje in izkušnje ljudi, ki z njimi ravnajo,« dodaja Krivčeva. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Pri Kozmetiki Kahne osrečujejo Hialuron serum in nagrajeni postopki, ki jih izvajajo v kozmetičnih centrih Kahne, vas bodo prepričali Takšno (ali njej podobno) napravo pogosto vidimo v raznih nadaljevankah. V resničnem svetu se uporablja pri analizi krivi, ki je namenjena alergološki diagnostiki. Bolnišnični laboratorij je tisti oddelek bolnišnice, ki nikoli ni prazen. Dela 24 ur na dan. V povprečju dnevno sprejme 850 naročil in 1.500 različnih bioloških materialov. V enem dnevu tako opravijo 6.500 laboratorijskih storitev, s katerimi opravijo kar 10 tisoč rezultatov. Rezultati so tisti podatki, ki jih bolniki lahko vidijo na izvidu biološkega vzorca, ki ga oddajo v analizo. Najpogosteje v laboratoriju analizirajo kri. Ste vedeli, da koža zares sprejme le tiste sestavine, ki so njej lastne? Z razumevanjem sestave kože in delovanja in s tako pripravljenimi izdelki lahko naredimo maksimalno vidne učinke, ki jih boste opazili sami in tudi drugi. Z znanstvenim napredkom pri negi kože, predvsem s spoznavanjem interakcij med topikalno nanesenimi snovmi in biokemijskim odzivom povrhnjice, se hialuronska kislina uvršča med kozmecevtične vlažilce. Nase lahko veže več kot 1000-krat lastne mase vode. Je najpogostejši gluko-zaminoglikan v usnjici. Hialuronska kislina, vsebovana v Hialuron serumu Kozmetike Kahne, je tkivu lastna sestavina, ki jo koža sprejema za svojo. Izdelek je naravno polnilo za gube, globinski vla-žilec, ker ima nizkomolekularno sestavo, prodira globlje v kožo in ji povrne zdrav in pomlajen videz z manj vidnimi gubami, podočnjaki, dvignjenimi vekami, zmanjšano rdečico. Hialuron serum pa ni običajen vlažilec, pač pa vsebuje še edinstvene dodatke: ekso-polisaharide za sintezo lastne hialuronske kisline (v koži povečanje za 66 %) in glikoprote-in, ki ga proizvaja bakterija iz ledenika in deluje proti izsu-šenosti kože, za regeneracijo in naravno polnjenje gub ter nudi zaščito kože pred temperaturnimi spremembami. Genialne sestavine 21. stoletja, ki se kombinirajo s hialuronsko kislino in so po kemizmu podobne v HFII-INE F ...... (P i hialurBn serum ® Jintatt Icstne hialurondc» nnojtedno vimenih» ra naravno polnjeni« pb pred mrtiHim m**" sestavinam naše kože, so brez parabenov. Prijetna in nežna uporaba nemastne prozorne teksture vam zagotavlja odlično negovalno izkušnjo. Proti znakom staranja Kozmetika Kahne letos praznuje 27-letnico uspešnih inovacij. Podjetje deluje usmerjeno proti znakom staranja kože. Leta ne morejo mimo nas brez sledi. Hialuron serum in druge podlage za nanos pred kremami Kozmetike Kahne so zasnovane tako, da koži zagotovijo maksi- Če še razmišljate o obisku kozmetičnega centra Kahne, lahko za začetek na lastni koži preizkusite učinkovitost Hialuron seruma, katerega novo formulo že dobite na prodajnih policah, posebno ugodno pa s kartico zvestobe v vseh centrih Kahne ali v njihovi spletni trgovini. Kartico zvestobe si lahko nemudoma in brezplačno naročite na www.kozmetikakahne.com malni učinek in udobje in to brez parabenov, olj, dišav, alergenov in barvil. Koncept nege temelji na dejstvu, da imajo kreme velike molekule in zaščitne površinske učinke, delovanje v osrčju celic pa je plod znanstvenega raziskovanja in dostavnih sistemov, ki jih pri Kozmetiki Kahne uporabljajo že desetletje. Njihovi izdelki so med uporabniki izjemno priljubljeni, saj jih dobro prenašajo tudi najobčutljivejše in alergične kože. V Kozmetičnih centrih Kahne v Ljubljani, Portorožu in hotelu Rimskih term razvajajo stranke z inovacijami estetske kozmetike, tudi s postopki, ki so prejeli Nobelovo nagrado (elektropo-racija). Za privzdig obraznih mišic, za spodbujanje mikrocirku-lacije, utrjevanje kožnega tkiva, zmanjševanje gub, dvig vek, zmanjšanje hiperpigmentaci-je, podočnjakov in rdečice, je zaslužna lepotna nega posebne vrste, inovativni tretman za najbolj zahtevne, za negovanje mladostnosti. Mezoporacija, ki je nadgradnja mezoterapi-je, nudi senzacionalne učinke proti staranju, kuperozi, v kombinaciji z dermoabraziji za redukcijo hiperpigmentacije. Pomlajen videz Kozmetika Kahne je že preko 25 let vodilna na področju po-mladitvene regeneracije celic. Pri tem uporabljajo tudi hladni laser, s katerim se poveča aktivnost celic. Pri vseh teh metodah z utiranjem hialurona povrnemo koži, kar potrebuje za zdrav, napet in pomlajen videz, z zmanjšanimi podočnjaki. Vlažnost kože se tako izboljša, zmanjša se transe-pidermalna izguba vode, globlje gube so omiljene, manjše gube delujejo zglajeno, vrat in dekolte sta bolj napeta. Privoščite si lepotne nege posebne vrste v vseh centrih Kahne. 54 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ne danes Hči se je odločila, da bo prespala pri fantu, in je materi sporočila: »Mami, danes me ne bo!« Mama je odpisala: »Ne sekiraj se, te bo pa jutri ...« Pri zdravniku »Gospod doktor, zjutraj sem med vožnjo začutil bolečino.« »Kje pa?« »Med Vranskim in Žalcem ...« Uspelo mu je Lisica, osel in volk so sklenili, da bodo odprli podjetje. Lisica: »Jaz sem zvita, grem na občino po dovoljenje. Takoj ga bom dobila.« Poklapana se vrne, ker ji ni uspelo. Volk: »Jaz sem nevaren, meni ga bodo zagotovo dali.« Tudi on se razočaran vrne brez dovoljenja. Nazadnje gre osel in kmalu se ves zadovoljen vrne in maha z dovoljenjem. »Kako ti je uspelo?« ga vprašata lisica in volk. Osel: »Šel sem na občino, potrkal na vata pisarne in vstopil ter tam zagledal same nekdanje sošolce!« Slaba in dobra Zdravnik reče bolniku: »Imam eno slabo in eno dobro novico.« »Povejte najprej slabo,« reče bolnik. »Amputirati vam moramo obe stopali.« »Ojoj. In katera je dobra vest?« »Bolnik iz sosednje sobe sprašuje, ali mu prodate copate.« Ni več žejen Janezek pride na plavalni tečaj. Čez nekaj časa reče učitelju: »Zdaj grem pa domov.« »Zakaj pa? Je kaj narobe?« vpraša učitelj plavanja. »Nisem več žejen,« pove Janezek. Orkani Zakaj imajo vsi orkani ženska imena? Ko pridejo, so topli in vlažni, ko odidejo, vzamejo s seboj hiše, avte, vikende . Spraševali smo vas, kako se imenuje prireditev, ki jo je v središču Celja pripravila OŠ Lava skupaj z Radiem Celje. Pravilen odgovor se glasi: Pozdrav ptic miru. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Ane Simončič iz Šempetra, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V Novem tedniku je tokrat priloga za starejše. Kako se imenuje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Ni bilo zajtrka Odgovorna urednica Novega tednika Biserka Povše Tašić: »Tisti, ki ni oddal kratke novice, bo jutri prinesel zajtrk ...« Vsi so bili tiho, le Saška T. Ocvirk se je glasno spraševala, če ni ona pozabila na občino Dobje. Nazadnje je Biserka ugotovila, da manjka novica iz Vojnika. Brane Jeranko se ni dal, ampak je razložil, da jo je napisal, da pa je pri oddajanju »preskočila« na radijsko mrežo ... Vsi skupaj pa smo morali »preskočiti« brezplačen zajtrk . Jesen in Jabi V času, ko so zrela jabolka, se nam je spet pridružil naš Jabi. Radijski tehnik Branko Ogrizek Jabi je po poškodbi dolgo časa okreval. Razveselili smo se ga, saj nas večkrat rešuje iz računalniških zagat, še posebej vesel pa ga je bil njegov »šef« Aljoša Bončina, ki je zadnje mesece večino časa presedel v studiu B in montiral prispevke, kar sicer pogosto počne Jabi. Saj ni res ... Če iščete najbolj nemogoče melodije oziroma glasove in zvoke, ki jih lahko nastavite za ton zvonjenja svojega telefona, se obrnite na Simono Šolinič. V zadnjih letih smo doživeli že marsikaj in vedno znova smo milo prosili, če lahko najde kaj bolj prijetnega. Počasi smo nehali prositi, saj je bila vsaka naslednja še hujša. Zadnje čase se telefon oglaša kot v kakšni grozljivki z otroškimi glasovi, ki kličejo »mami ...«. Glede na to, da spremlja črno kroniko in zdravstvo, v bistvu nič presenetljivega. Šentjur 3. Da bomo politično korektni, objavljamo nadaljevanje zgodbe iz prejšnjega tedna. Saj se še spomnite, kako se tudi v tokratni volilni kampanji v Šentjurju županski kandidati težko najdejo na istem kraju ob istem času? Bogne-daj da bi vlekli vzporednice izpred štirih let, še posebej ker sta se takratna kandidata Štefan Tisel in Marko Diaci v medijih menda tako pogosto soočala, da sta komaj sama sebe dohajala. Za razjasnitev tokratnega zapleta je treba povedati, da si je aktualni župan čisto sam kriv, če je za soočenje izvedel šele iz medijev. Kaj pa ni šel na pošto priporočenega pisma dvignit! Nasprotni tabor je namreč na soočenje vabil županskega kandidata - občana, ki stanuje na tem in tem domačem naslovu. Županski kandidat - župan pa je očitno v poplavi pošte na uradne naslove domači »kaselc« gladko pozabil. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 7. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 3 7 9 5 2 7 2 6 4 9 5 6 4 8 1 3 9 1 2 7 2 5 9 7 2 6 4 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , • ----- Pri južnih sosedih V. »Ferdo, a si tudi ti prišel s starši končno na morje!« je Tonči Hitrec zakričal, da je odmevalo po Kvarnerskem zalivu. Bil me je res vesel, a vse skupaj mu ne bi bilo dovolj zanimivo, če me ne bi malo »dregnil pod rebra«. In to je seveda takoj storil. »Še nekaj dni je preostalo in začela se ti bodo predavanja, a ne, Ferdo?« je Tonči »zakuril«, ko še »razpakirali« nismo. Dobro je vedel, da so minila že štiri leta, odkar sem vpisal absolventski staž in da starša nestrpno čakata na mojo diplomo, da o snahi in vnukih sploh ne govorimo. Ker me je Tonči, sicer »ljudi-na«, le malce preveč potegnil za jezik, sem izvlekel denarnico in odločno rekel: »Tu imam pet tisoč kun. Posodite mi še tri jurje in gremo jutri v Zagreb po diplomo ...« Oče mi ni zameril, čeprav je vedel, da bomo morali »zategniti« kar nekaj travaric, da se bomo približali premirju, ki ga bomo, jasno, vzpostavili šele z nekaj litrčki belega. Jutri pa bomo tako ali tako vse pozabili. Tonči je pogledal Ružico, pa mojo mamo, nato pa pošteno zaklel. »Mulc, poznam te od malega. Ti boš žalil našo državo. A veš, kateri vaš poslanec je zagotovo pošten? Tisti, ki ima samo srednjo šolo. Pa še to ni zi-her...« je še posebej podčrtal in se zaradi svoje dobre domislice začel hahljati. Mama in Ružica sta se zmehčali, prej sta bili otrpli. Oče pa mi je prišepnil: »Kaj smo zaključili?« O, se pravi fešta. Gremo do konca. »Pustimo malenkosti. Kaj pa sezona, je bila dobra? Vidim, da imate še vedno lepo vreme,« sem pokazal na žgoče septembrsko, skorajda že oktobrsko sonce. »Toliko ljudi še nisem videl na vaši plaži v tem času. Res je, da gre za vzhodne penzio-niste, ampak vseeno.« To pa je zapeklo. Zaradi julijskega deževja so Hitreci in tudi vsi ostali vaščani zaslužili pol manj s svojimi apartmaji kot leto poprej. »Dečko, ti si prišel meni skakat po glavi sem na morje? Pa kaj ti je, te je spet pustila kaka punčara, ker si zguba?« To me ni več zabolelo - z zadnjo punco sva REŠITEV SUDOKU 120 6 2 4 8 5 9 3 7 1 7 3 9 6 1 4 5 8 2 5 8 1 7 3 2 6 9 4 3 4 7 2 9 5 8 1 6 9 1 6 3 7 8 2 4 5 8 5 2 1 4 6 9 3 7 1 9 8 5 2 7 4 6 3 2 6 3 4 8 1 7 5 9 4 7 5 9 6 3 1 2 8 se razšla, ker je ona hotela v hribe, jaz pa na Jadran. »Ste se vi, stric Tonči, že kdaj vprašali, kaj vam je prinesla Evropska unija? Samo zgubo? Pa tako ste se trudili, da bi prišli v Evropo.« Nadel sem si maksimalno neizziva-len izraz na licu. »Glej, mali, mi se nismo kaj veliko trudili. Kot pravi naš župan, in sam mu verjamem, je unija najprej prilagodila nekaj svojih zakonov, da nas je lahko sprejela,« je tudi Tonči opustil držo prepirljivca. »Moraš pa vedeti, da smo vsaj nekaj pridobili. Pravzaprav povrnili.« Seveda, bančni dolg. »Ferdo, če bo bog dal, boš ti nekoč diplomirani pravnik. Pa mi ti raztolmači, ali smo mi upravičeni od Slovenije terjati denar,« in se je dvignil od mize ter končno iz hladilnika izvlekel odličen pršut. »Pravno gledano je to takole, stric Tonči,« sem začel, Ruža pa je divje polnila kozarce, saj se ji je zdelo, da je nevihta mimo. »Če pogledamo, kako so pred leti tekli denarni tokovi in temu dodamo ...« Pa me je prekinil. »Pojma nimaš. Moraš biti konkreten, ne kreten. Od tebe sem pričako ...« Zazvonil mi je telefon. Suzana. Da gre z mano na morje, če želim. Da je bila z nekom v hribih. Da ni bil konkreten, kreten. »A ti lahko dam strica Tončija na telefon, Suza?« In sta govorila deset minut. »Jutri se bo pripeljala, mali. Ej, Ferdo, še mačke ti moram rihtat. Kdaj bo kaj iz tebe? Edino, kar ti dobro gre, je tole moje vino...« »Saj to je tudi edina dobra stvar, ki jo i ...« »Zdaj pa konec, sine!« se je vmešal oče. »Na zdravje!« Zjutraj me je Tonči spraševal, o čem neki smo debatirali. »Ma, o nogometu. Rijeka, Kek, Katanec. Pa to,« sem izstrelil. »Točno, saj s teboj se še nikoli nič pametnega nismo pogovarjali. Ampak dobro. Povej mi raje, kdaj bom spoznal kakšno tvoje dekle. Takoj spečem jagnje, ko se bo to zgodilo.« Čez eno uro je parkirala pred hišo. Sonce, jagnje, Suza... »A lahko malo manj piješ, Ferdi?« FERDO Zaupate nam že —69 let— 0ШШ1Ш.д RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju in knjiga Celjske Mohorjeve družbe 2. nagrada: bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 7. oktobra. Rešitev nagradne križanke iz št. 39 Vodoravno: SOTOČNICA, ENERGETIK, NASA, ŽANR, ZDA, GALCI, DAVČNO, KAL, NECA, OSKAR, NIKOBARI, VIR, JJ, IZOTOP, JANE, ORKA, VOLILO, ABEL, POET, OBUP, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ona: Utrujenost vas bo minila, ko boste izvedeli veselo novico, ki bo prinesla veliko dobrega v vaše življenje. Toda naj vas nikar ne zanese, saj ni še nič dokončnega. In prav zato vam bo trezna glava prišla še kako prav... On: Pred vami je pomembna naloga, da si ponovno ustvarite stabilnost na poslovnem področju, česar se boste tudi pošteno lotili. To bo v veliki meri presenetilo vaše tekmece, ki jih boste tudi zaradi tega pustili daleč za sabo. Ona: V zapleteni osebni zadevi se boste ravnali predvsem po občutku, čas pa bo povedal, ali je odločitev tudi prava. Toda nikar se preveč ne zanašajte na svojo srečno zvezdo, raje si srečo prislužite. On: Nekdo vam bo hotel sicer nagajati, vendar vam bo v resnici naredil prijetno uslugo, za kar se mu boste morali nekako zahvaliti. Nikar mu ne zamerite nagajivosti, ampak se veselite uspeha. ЦЈЈИШЈ.Дјш! Ona: Bolje bo, da si izberete novo bojišče. Tu, kjer ste zdaj, so vas namreč že vsi spregledali in nimate možnosti za kakršenkoli uspeh. Je že tako, da si tudi najbolj zviti mački enkrat opečejo šape . On: Posrečila se vam bo investicija, za katero ste že kar nekako trepetali, zdaj pa boste videli, da je bil strah popolnoma odveč. Vse bo v najlepšem redu, od vas pa bo odvisno, ali boste izkoristili ugodno priložnost. ШШШ Ona: Prijeten nasmeh in nagajiv pogled vam bosta dodobra pospešila srčni utrip. Ponuja se vam ugodna priložnost, zato jo dobro izkoristite in preživeli boste čudovit teden in še lepši konec. Zabavajte se in se končno malo sprostite. On: Ne dvigujte nosu nad ostalimi. Tudi vi ste čisto navaden smrtnik, ki se v ničemer ne razlikuje od svoje okolice. Nikar ne bodite prevzetni, temveč se sprijaznite s tistim, kar držite v rokah. DVOJČKA ■ STFELEC j* Ona: Partner vam bo predlagal popestritev odnosa, kar vam bo nadvse všeč, tako da se ne boste prav nič obirali. Še najbolje bo, da si vzamete prosto in odidete daleč proč od vsakdanjih obveznosti. On: Zavisten znanec vam bo poskušal škodovati, a bo na koncu škodoval samemu sebi. Zato si nikar ne delajte nepotrebnih skrbi, ampak se posvetite predvsem uresničitvi svojih ljubezenskih načrtov. Ona: Vse, česar se boste lotili, se bo razvijalo natančno po vaših najboljših predvidevanjih, zato vam bosta zrasla tako ugled v družbi kot tudi vaše v zadnjem času malo omajano samozaupanje. Očitno so težavni časi za vami. On: Čas je že, da začnete ločevati zrnje od plev. V nasprotnem primeru se boste na koncu opekli. To ne bo niti prijetno niti koristno. Pazite na pomemben telefonski klic, ki vam bo v veliki meri spremenil življenje. VP, DRAVIČ, RT, EOLEC, ELENA, LA, JADRAR, LOKAL, IZRAZ, OPASJE, ŠO, ABESINKA, EMONKE, MAZALKA, TN, BIRMA, ZAJTRK, LK, V POSTELJO, IR, LEE, SIJAJINA, OTEP, CEK, NADA, ACI. Geslo: Stopili smo v jesenski čas. Izid žrebanja 1. nagrado, bon za celostno Dens terapijo, prejme: Seba-stjan Krušič, Pod gabri 17, Celje. 2. nagrado, bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišče Hochkraut v Tremerju, prejme: Klara Obrez, Jakob 7a, Šentjur. 3. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Radovan Potočnik, Migojnice 89c, Griže. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Nepričakovano se boste zaljubili in vse okoli vas se vam bo zdelo naravnost čudovito. Toda nikar ne pozabite na tiste, ki so vam do te sreče pomagali. Kajti dober prijatelj je včasih vreden več kot bežen ljubimec. On: Želeli se boste dokazati tudi na tistih področjih, kjer ste do zdaj počivali, in to vam bo tudi v celoti uspelo. Nekdo bo sicer dvomil v vaše sposobnosti, vendar vam bo na koncu priznal popolno zmago. DEVICA Ona: Če boste še nekaj časa varali samo sebe in ne boste pogledali resnici v oči, se bodo stvari zapletle še bolj. Proti koncu tedna se boste morali soočiti s precej neprijetno obveznostjo. On: Popolnoma se boste posvetili partnerki, kar bo znala pošteno poplačati, in to na način, ki vam je najprijetnejši. Proti koncu tedna se vam obeta zanimiv obisk, ki bo prinesel presenetljive novice. Ona: Naredili boste drzen korak, ki vam bo v veliki meri pripomogel k uresničitvi poslovnih ciljev. Sodelavci vam bodo sicer pomagali, vendar bo glavnina posla ostala v vaših rokah. On: Ljubezen je zares lepa, še posebej če se dva zares imenitno razumeta. Dobro bi bilo, da učvrstite svoje dosedanje razmerje s partnerko in ji pokažite, da je ona edina, ki vas resnično zanima. KOZOROG Ona: Prišel bo nekdo, ki vam je nekoč veliko pomenil, a vas je na koncu pustil na cedilu. Morali se boste odločiti, ali mu boste kljub tveganju ponovno verjeli. V službi vas čaka prijetno presenečenje. On: Partnerka vas bo nagradila za brezpogojno zaupanje v preteklih dneh, ko je resnično potrebovala vašo podporo. Zdaj pa bo čas za praznovanje, saj si boste privoščili nekoliko več kot običajno. I'M.|.'H:№I Ona: Lahko si privoščite tudi delno nezdravo življenje, saj je vaše zdravje dokaj stabilno. Naenkrat se boste znašli v družbi, v kateri se boste lahko povsem sprostili; poleg tega boste spoznali nekoga, ki vas bo povsem očaral. On: Spodrsnilo vam bo na nevarnem področju! Jemljite to kot svarilo in se spomnite na pregovor o oslu in ledu. Še vedno se boste ozirali za čim boljšo priložnostjo, s čimer boste tvegali, da vam bo ušlo tudi tisto, kar že imate. Ona: O ljubezni boste razmišljali nekoliko drugače, kot ste navajeni. In prav to vam bo prineslo uspeh, ki si ga že dolgo želite, vendar ste bili doslej vse preveč sramežljivi, da bi ga tudi dosegli. On: Povsem po naključju se boste zapletli v precej burno razpravo s prijatelji, pri čemer boste pozabili na zmenek. Šele v zadnjem trenutku se boste spomnili, da vas nekdo že nadvse goreče pričakuje. 56 RUMENA STRAN Odvijali rojstnodnevno darilo Ob občinskem prazniku so v Šentjurju odprli prenovljen kulturni center, ki še vedno sproža polemike, ali ne bi bilo bolje zgraditi povsem novega. Foto: StO Nov kulturni center je posvečen rodbini Ipavcev. Četrto preimenovanje - bil je že katoliški, zadružni in kulturni dom - v zgodovini te stavbe sta zabeležila tudi urednica lokalnega časopisa Šentjurčan Marijana Novak in predan fotografski kronist, sicer ravnatelj OŠ Hruševec Robert Gajšek. Med najbolj čislanimi gosti tega večera je bil seveda novi častni občan Mihael Bučar (desno), ki je po zdravniku Janezu Šmidu pred devetimi leti šele drugi Šentjurčan, ki mu je pripadla ta čast. V pogovoru s še enim ljubiteljem tehnične zgodovine Rudijem Ferležem je ustanovitelj zbirke Muzej Južne železnice zagotovo našel veliko skupnega. Pripravljen na obletnice Če čil in zdrav praznuješ petdeset let mature na nekdanjem celjskem učiteljišču, je to gotovo razlog za dobro voljo. Pa še cel kup nekdanjih sošolcev in sošolk srečaš - predvsem slednjih, saj je bilo fantov bolj za vzorec. Med njimi je bil tudi Jože Volfand, znani Celjan z zasavskimi koreninami. V začetku 70. let je bil glavni in odgovorni urednik Novega tednika, kasneje novinar in urednik pri Delu. Ko se je nato odločil za svojo podjetniško pot, je nastala Fit media, kjer je zadnja leta prokurist. Zanimivih spominov mu gotovo ne manjka, zato bo dragocen vir za kakšen zapis ob našem jubileju prihodnje leto, ko bomo slavili 70-letnico časopisa. NC, foto: SHERPA Nova razstava? Na nedavno otvoritev razstave o odmevih prve svetovne vojne na Celjskem, ki so jo postavili v Muzeju novejše zgodovine Celje, je prišel tudi Aleksander Jurkovič oziroma Nani Poljanec. V svojem Ljudskem muzeju v Rogaški Slatini ima več bogatih zbirk. S celjskim muzejem je zato že pred leti razstavil eksponate, povezane z Aleksandrom I. Karađorđevićem. Morda sta z direktorico Tanjo Roženber-gar našla še kakšno idejo za skupni projekt. NC, foto: SHERPA Nov kulturni center kar kliče po novih vsebinah, izziva ustvarjalnost in odpira nova obzorja. Lahko smo prepričani, da se bo tudi iz sproščenega druženja (z leve) Tatjane Oset iz šentjurske knjižnice, Anite Koleša, novoizvoljene poslanke in nekdanje vodje območne enote javnega sklada za kulturne dejavnosti, ter Darje Jan iz celjskega muzeja novejše zgodovine slej ko prej izcimilo kaj zanimivega. Zamišljeni zaradi vremena ali ... Zaključek operacije odvajanja in čiščenja odpadne vode v Šaleški dolini, ki so jo obeležili s slavnostnim dogodkom v Šoštanju, je nekoliko skazilo vreme, saj je v stilu letošnjega kislega poletja tudi ta dan deževalo. In to je očitno povzročilo nekoliko zamišljene in resnobne obraze prisotnih, kljub temu, da gre za pomembno pridobitev, za katero so večino denarja dobili iz Evrope. So na pomanjkanje navdušenja na obrazih nekdanjega poslanca Jožefa Kavtičnika, direktorja Komunale Velenje Uroša Rotnika, direktorja Erica Velenje Marka Mavca in v. d. direktorja velenjske občinske uprave Antona Brodnika (z leve) vplivali le vreme, bližnji volilni čas ali nemara zaskrbljenost, da v novi finančni perspektivi ne bo več toliko evropskega denarja za tovrstne projekte? RG