162. številka
Ljubljana, v sredo 18. julija.
XVI. leto, 1883.
Jzhaja vsak dan iveier, izimfti nedelje in praznike, ter velja po polti prejemati za avstr i j s k o-ogerake dežele aa vae leto 16 gld., aa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za  .ju bi j an o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden meaoc 1 gld. 10 kr Za pošiljanje na tlom računa se
gld
Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana bili .Gledališka stolba". D pravni št v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
se po
Cesarjeva zahvala.
Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo mi je premilostivo blagovolilo poslati naslednje Najvišje ročno pismo:
..Ljubi baron VVinkler!
Navdušena udeležba, s katero je vse prebivalstvo Moje vojvodine Kranjske praznovalo zvr-setek Šestega stoletja, odkar vlada v tej deželi Hoj rod, napolnjuje Me z veselim zadostilom in Mi je novo poroštvo one neizpremenljive zvestobe, katero so Kranjci v minulih časih skazovali svojim prirojenim vladarjem, dajaje zanje blago iu kri, in katero bodo, ako Bog da, po svojih očetov vzgledn tudi ohranili vse prihodnje čase.
Posebno prijetno Mi je bilo, da sem o priliki te redke slavnosti mogel obiskati deželo ter se osobno prepričati ne samo o vernondanem mišljenji njenega prebivalstva, ampak tudi o važnih napredkih na mnogokaterem polji javnega življenja.
Naročam Vam, da vsemu prebivalstvu razglasite Mojo najtoplejšo zahvalo za presrčnost, s katero Me je vzprejemalo po vseh krajih, ter mu naznanite zagotovilo trajne Moje cesarske milosti.
Na Bledu, dne 17. julija 1883.
Franc Jožef s. r.u
V največje veselje mi je, da morem to znamenje cesarske milosti in biagovoljnosti vsem prebivalcem Kranjske dati na osrečujoče znanje.
V Ljubljani, dne 17. julija 1883.
Baron VVinkler s. r.
c. kr. deželni predsednik za Kranjsko.
Potovanje cesarjevo.
Dopolniti nam je še poročilo o bivanji presvit-lega cesarja v Postojini, osobito po v svetovno slav-nej jami, ki še nikdar ni bila v tolikej krasoti, ki še nikdar ni razkazovala in osvetlili tako bogato divnotvoi nostij, katere brani v svojem skalnatem okviru. Oskrbništvu jame mora izreči vsakdo posebno priznanje za to podzemeljsko slavnost, ki je izzvala Najvišjo zadovoljuost in bode po svojem Čarobnem učinku ostala vsacemu deležniku v neizbris-Ijivem spominu. Uhod v jamo in prostor pred njo bil je z raznimi rastlinami in cvetlicami kaj okusno okrašen, jama sama pa je migljala v tisočerih luči-cah in svečah. Hazen transparentovih uapisov pri raznih slikovitih kapnikih, v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku, bdo je še drugih transparentov patrijotične vsebine, bilo je lampijonov; a kur je glavno, bila je v širnih podzemnih prostorih prvo-krat napeljana električna razsvitljava. Kdor je že bil v jumi in se spominja, kolik utis napravlja Veliki dom s svojo ogromno otlino, s šumno Pivko na dnu in ličnim mostom preko nje, s svojimi stopnicami in galerijam, bode preverjen, da jo preteklo nedeljo efekt moral biti čaroben, ko je razen običajne razsvitljave v sredi otline od treh mogočnih lustrov odsevala svetloba, ko so tri električne luči širile svoj magični svit, doli na konci mosta pa za-
orila v mogočnih akordih cesarska pesen in vsej tej krasoti Še prisotnost vladarja dodala Svoj izredni sijaj.
In kakor v Velikem domu bilo je tudi drugod; posebno omeniti treba plesišča in Kalvarije. Na plesišči nastavljena je bila vojaška godba našega slovenskega pešpolka št. 97, katero je iz Pulja pripeljal stotnik g. Polajnar, mnogo dostojanstvenikov in občinstva.
Mej slednjimi so nam bile posebno po godu Notranjske krasotice in mladi gospodje v narodnej noši. Bili so zares lepi pari. Ko se pripelje Nj. Veličanstvo na plesišče, zasvira godba cesarsko pesen mej navdušenimi živiokiici in ko so drugi nagovori bili gotovi, pozdravi zala gospica Rezika Pahorjeva iz Šent Vida cesarja in Mu ponudi na srebrnoj plošči v srebrnem kozarci žlahtnega Vipavca, katerega je cesar, zah valje vaje se za po? i rek, tudi zaužil. Ko se je cesar upisal v spominsko knjigo, zavrtelo se je nad trideset čilih parov v brzem plesu, kar je cesarju izvabilo smehljaj zadovoljnosti. S plesišča naprej peljal se je cesar s spremstvom na treh vo zičih dalje po jami proti Kalvariji, kamor so mej tem hiteli Ljubljanski pevci urnih korakov ter se postavili na Kalvariji in čakali prihoda. Ko dospe cesar pod Kalvarijo, zapeli so Ipavčevo „Domovino" in petje bilo je končano, ko je cesar prišel do njih. Večnokrasna Ipavčeva „Domovina" je itak že vsakemu znana, mnogokrat se je že pela, a vedno nam je jednako mila in draga. Posebno pa ta dan, na tem podzemskem čudovitem pozorišči in v pričo našega cesarja. Da so pevci peli izvrstno, zlasti pa solista gg. Meden in Valenta, ni nam treba zatrjevati, saj sta si ona dva, kakor tudi vsi pevci, prislužila glasno zadovoljnost cesarjevo. In tudi visoki gospodje cesarjevega spremstva izraževali so svoje dopadenje z glasnim; opazkami, kakor: „Prachtvoll !u „Es hiirt sich priichtig!" itd. Slovenska pesen bila je glasno pohvaljena po cesarji samem in to na mestu, kjer se je pred dobrimi dvajsetimi leti prvo-krat pel slovenski zbor. Pred dobrimi dvajsetimi leti pelo se je slovenski na istem mestu, a tako rekoč tihotapno, in policija imela je še pazno oko zaradi tega na nas: zdnj pa vladar sam glasno pohvali glas slovenski! Ni li to čudovita in radostna prememba ? Zaradi tega doni tudi vladarju, kjer koli se prikaže, iz naflih src gromovito navdušenje, ker vsakdo Čuti, da nam je milostno naklonjen
Ne bodemo opisovali vseh ponavljajočih se živio-klieev, dovolj naj bode, ako povemo, da se je vse zvršilo z največo natančnostjo iu dasi je bilo v Postojini toliko ljudstva, kakor še nikoli — ves pot od jame, ves trg, vse glavne ulice bile so polne ljudstva iz vse Notranjske, Primorske in še bolj oddaljenih krajev — veuder nesmo opazili najmanjšega nereda. Narod naš dal si je v slavnostnih dneh krasno spričevalo svoje zavednosti in Čudoreduosti.
Pozneje bila je prosta zabava po vseh gostilnah, katerih ima Postoiina pošteno število. Glavni sestunek pa je bil v gostilni gosp. ViČiča, kjer so se zbrali vsi odličnjaki Notranjske, kjer je svirala godba, kjer so peli Ljubljanski pevci in kjer se je občinstvo v prostodušnej zabavi še v pozno noć radovalo, da je
cesar tudi Postojini naklonil milost Svojega pohoda ter bil s sprejemom tako zadovoljen.
Cesar na Bledu.
Prijazna roka priobčila nam je še naslednje drobnosti o bivanji cesarjevem v gorenjskem raji:
Cesarju je na Bledu močno dopalo, posebno pa razsvetljava jezera, ki je bila nad vse krasna. Vozila sta ga Ševelj in Kovač z Mlinov in za nagrado dobila vsak tri cekine. Ko sta Ga okolu jezera pripeljala do Mallnerja, velel je, naj Ga peljeta še jedenkrat nazaj in sicer mimo vile dra. Mošeta do pod Grad, kjer si je še jedenkrat ogledal prekrasni prizor.
Mej vožnjo po jezeru povpraševal je za imena vseh hribov, ogledal si vilo Skaletovo, ki je bila mej prvimi razsvitljena, in zanimal se za vilo Sova-novo in velel prav blizu nje veslati. (V tej vili stanoval je pred par leti cesarjev brat, nadvojvoda Viktor.)
V čolnu bil je za cesarja namenjen posebno lep stol. A ko je bilo treba odriniti, ni bilo stola nikjer in cesar zadovoljil se je z navadnim stolom iz krčme, katerega je čevelj v naglici ugrabil.
Mej vožnjo pogovarjal se je cesar t baronom Švegljem, a nazajgrede od otoka pozval je deželnega glavarja grofa Thurna v Svoj 6oln in pogovarjal se z njim.
Pri Mallnerji stregli so mu po naročitom ukazu navadni natakarji, ki so bili vsled tega izredno radostni, ker jib še nikdar in nikjer ni doletela ta čast. Pri odhodu podaril je natakarjem 10<> gld.
Govori se, da sta bila za vožnjo po jezeru ua-ročena dva mornarju iz Pulja, a cesar je želel, da Ga vozijo domači ljudje.
V Lescah vprašal je cesar jednega izmej pevcev: „So li vsi pevci iz tega kraja Vu Vprašani gospod odgovoril je:
„Ne, Cesarost, a vsi so z Gorenjskega ,u kar je bilo cesarju vidno po volji.
Ob uri zapeli so pevci, — katerih je bilo 50 — pred Mallnerjem llallerjev zbor „Večni oče", na jezeru pa „Sveto noč", „Naglo bratjeu, »Pozdravljam te gorenjska Ftran", „Otok Bleski", „Bodi zdrava domovina*4, „Tam kjer beli so snežniki", RCesarsko pesen" (ko se je cesar podal v čoln) in „Lepu našu doinovinau.
Glede pevcev treba zabeležiti, da jih je župnik Basboriek izvrstno pogostil in da je pri tej priliki g. Rozman, župnik od sv. Jakoba v Ljubljani, napravil izborno in navdušeno napituico na cesarja, opisovaje v krasnem govoru, kak je cesar v cerkvi, kak kot vojak in vladar. Ob sebi se umeva, da je bila ta napitnica trenttičnimi živio-klici vzprijeta.
Narodnih zastav bilo je na Bledu le mulo. Pri dru. Mošetu, na larovzi, pri .1« klarji, Skaletu, So-vauu, lvtrunu, drugod pa menda nobene.
Kot karaktei istikon bodi dodano še to. Balonov Jože, ki je bil poprej proti ven vsacemu živio-klicanju, prišel je, ko so pevci pred Mallnerjem odpeli llallerjev zbor „VeČnioče", mej nje rekoč: „No, gospodje, zdaj pa vsi  vkupe „živio" zavpijmo, po-
tem naj bo pa konec." A baš z Balohovim Jožem lepega  dne osupniti z nemško avstrijsko ofenzivo, ni hotel nihče izmej vBeh 50 pevcev klicati „živio", j Zatorej pa da je glavna naloga Gurkova povzdigniti Kar se tiče olepšave bile so Lesce tako ugo- brambina sredstva ruske Poljske w Jtalitte seda-...        ,       r . n .     'njega časa, da bode zapadna zemlja nehala biti lahko
dno okračene, da se veo zahtevati ne more. Radov- j prioobljivi koMek) Peterbnriki list je tudi naproti ljica pa se ni posehno obnesla, vsaj več bi bili j drugim ruskim listom tega mnenja, da general Gurko pričakovali. j ne hode posnemal Mumvieva. nego da bode ustav-
Stanoval je cesar, kakor znano   v hotelu Mali- I 'jaje se  vsakeršnim separatističnim prizadevanjem nerjevem, kjer so bile 4 sobe zanj jako elegantno j ^jakov  preje pospeševal razvoj in pravice prebivalstva, nego ga nepotrebno poniževal.
Dogovori mej angleško vlado in stvariteljem Sueškega kanala pl. L e s s e p s - em glede osnove dru zega Sueškega prekopa ne dopadajo niti v političnih niti v trgovinskih krogih, tako da ni misliti na to, da bi parlament to pogodbo odobril, ako bi se tudi spremenila v nekaterih točkah. Veljaki trgovski zahtevajo, da se morajo pristojbine za novi kanal že iz početka manjše nastaviti, da se ima izvoliti večje število angleških direktorjev, da se Angležem v so-vetu osigura večina, ter da naj ima družba svoj sedež v Londonu kakor v Parizu, da se zamore podrediti tudi angleškim postavam. Brez podpore Angležev pa Lesseps se more zidati novega kanala, ker v tem slučaji ne bi dobil od khediveja za to potrebna zemljišča; torej je pričakovati, da se bode Lessepsova družba udala. — Merodajen državnik angleški, član prejšnjega kabintta, je dejal, da bode vlada s svojim predlogom 0 novem Sueškem kanalu ostala v manjšini ter potem parlament razpustila in razpisala nove volitve. V novem parlamentu je potem za gotovo pričakovati konservativna večina. Debata o tej predlogi pričela se bode pri hod nji teden.
prirejene. Posebno lepa bila je spalna soba. Postelj krasna, odeja in zastori višnjeli, barvanja sivkasta. V tretjej sobi je biblioteka in na mizi je, ko je naš reporter te prostore ogledoval, ležala Valvazorjeva knjiga „Ebre des Ilerzogthums Krain", odprta ravno tam, kjer je popis grada Turjaškega.
Politični razgled.
V L j ubijani 18 julija.
V petek obravnaval se je v sttft|er$»Uc»m
deželnem /boni načrt post«ve o razširjenji volilne pravice na petakarje. Poročeval je baron Zschock, kateri fe razven imenovanega načrta še predlagal naslednjo resolucijo: „Deželm-mu odboru se naroča, premišljati še o dru/ih prenaredbah deželnega volilnega reda v to svrho, da se olajša volitev ter osigura nje prostost In neodvisnost; posebno pa naj bi se upeljala neposredna volitev ter pomnožili volilni kraji v skupini kmetskih občin ter naj bi se upeljala tajna volitov k volilnimi listki v vseh skupinah ;
— o  tem oaj   poroča   v  prihodnjem zasedanji.u
— V generalni debati govorila sta rektor dr. Bi" derniann in Radaj proti predlogu, a večina je sklenila preiti v sp<jciji Inu debato.
V specijalni debati predlagal je poslanec Ra daj, da naj bi se trgi Št. Lenart, Atiei.z, Mautern, Sv. Gol, Preding, Kozje, Vransko, Vitanje, Konjice in Šmarije iz skupne' umetskih občin prevzeli v skupino mest in trgov ter nai bi \olili kot samostojni volilni kraji. Predlog ta pa je večina zavrgla, dasi je povsem pravičen in gaje s a m deželni namestnik podpiral. — Ravno tako se je zavrgel predlog prof. Z ol garj a o osnovi veft volilnih krajev za veleposestvo in pa predlog Radajev /j- pomnožit« v poslancev iz kmetskih občin —■ Sprejeti pa so bili vsi nasveti odseka za volilno reformo ter vse po njem predlagane reso luci je.
V soboto   je  bil  deželni  zbor  štajerski za ključen.
VI .rav5.i deželni  šolski svet je v zadnji seji Bkleml  priporočati ministerstvu,  da se naj v Trebi&U na mestu nemške spodnje gimnazije s češkimi  paralelkami   ustanoviti   dve samostojni spodnji  gimnaziji, je ina z nemškim, druga s češkim poučnim jezikom.   — V ponedeljek bil je v Brnu shod družbe avstrijskih notarjev. Ilkre rilo se je poprositi osrednjo deputacijo,   da naj se posvttuje o potrebni popravi notarske discipline ter izda spomenico o razvoji avstrijskega notarijatstva izza zadnjih trideset let.  Izvolil se je odbor, kateri I bode imel obravnavati in poročati o stališči notarjev | v obče in o ujdivu novih postav na vso institucijo.
Vender s« je dognalo mej Dunajem in Testo principijalno sporazunilienje glede rejiiilovanja '<fce-lezitih Vrat in Ogerska vi;.da storila je zdaj prvi korak v uresničenje tega projekta. Imenoval se je namreč odsek inženirjev, kateri se bode imel na lici mesta baviti s tehničnimi pripravami ia obrisi situvacije. Olauovi odseka jtod vodstvom ntidinženirja Wallandt-a podali so B6 najprej na srbska tla, da ondu prične delovanje. V oger-ikih vladinih krogih se za trdno pričakuje, da bode Srhija kot obrežna država j>o možnosti pospeševala in podpirala delovanje tega inženirskega odseka.
Mestni zastop /-r^reJNki razpisuje mestno posojiio štirih milijonov gld. Obrok je 31. oktober Opoludne, varščina 100.000 gld. Oni ponudnik, čegar ponudba se sprejme, mora v osmih dneh to vur ščino dopolniti na 20O 000 gld. odstopnine. V ponudbah ima so natanko naznačiti obrestovani", kakor tudi drugi pogoji in določbe. Amortizacija vršila se bode v stoterih obrokih vsakega uol leta. Ponudbe se bodo ra/.j) ■čatil • v dan 31. oktoiira v javni seji v navzočnosti vlad i nega komisarja. O Uočiti pa ima o njih mestni zastop. Pogodba zadobi pravno moč potem, ko jo potrdi vlada. Takoj po sklenjenej pogodbi ima se uplačati 500.000 gld.
okusno postavljeni slavolok imel je slovenski napis in mej stebri jako veliko podobo Štiri je na jedni strani, na drugi pa Avstrije. Od tu pa do kolodvora je ob cesti vihralo na Btotine zastav raznih barv (slovenske in nemške so bile prepovedane in jih torej ni bilo). Vsaki steber v ograji Štefanij nega vrta uosil je svojo zastavo (okoli 00 skupaj). Pred Velajem stojita dva velika s zelenjem obita obeliska, na kojih sredini sta napisa „11. julija 1283, in 11. julija 1883." Tudi železniška postaja je bila prav okusno ozaljšana. Ljudstva pa se je vse trlo; v drevoredu pred kolodvorom je bilo t^amo šolske mladeži okoli šest sto iz Šentjurske, Ponkviške in Drajmeljske šole s šopki v rokah. Pred kolodvorom je izstopil presvetli cesar iz voza in sprejel predstavljajoče se deputacije. Ko so navdušeni, krepki, iz tisoč in tisoč grl dohajajoči „živio" ponehali, je imel g. dr. Ipavic, župan tukajšnji, prvi čast ogovoriti preljubljenega vladarja takole:
Vaše Veličanstvo! Sijajen dan je bil 11. dan meseca julija 1283, ko je prebivalstvo vojvodine Štajerske po svojih poslancih blagosrčuemu sinu slavne Habsburške hiše prvokrat izreklo svojo udanost in zvestobo. Veliko sijnjnejši pa je še današnji dan, 11. dan julija 1883. Ne poslanci — ljudstvo samo uživa preveliko srećo, da se sme približati Vašemu Veličanstvu; — da sme gledati obličje svojega presvetlega vladarja ; — da sine osobno izreči presrčno zahvalo za velike darove, posebno za tiste, katere je mila očetova roka darovala ubogim, po toči poškodovanim prebivalcem naše občine in sosednjih krajev; — da sme ljudstvo
1k Itoro*uloe 16. julija. [Izv. dop.] (Cesarjeva slav no st.)   Dasi nas je velika množica
hodila v belo Ljubljano pozdravljat in proslavljat i samo izraziti svojo udanost naj milejšemu sinu veličastnega našega cesarja in je osobito naše „Na-i slavne Habsburške rodovine; — da sme iz celega rodno  bralno društvo" s svojo zastavo skušalo pO I Brca klicati:
%•' ll a i*J <t° «*3 r /a v e.
Kuslte „Peterbg. Vedom." se bavijo s člankom „Nat. Ztg." o galiških železnicah. Oči-vidno je sedaj, pravi ruski list, da nemško-avstrij ska zveza ni samo strašilo za Rusijo iu Francijo Naloga Rusije pa je zdaj, storiti naredbe /.a varstvo 7nnndne mftifl, nftj
svojih slabih močeh poveličHti „cesarjeve dni", ven-der smo tudi doma spomina)! se šeststoletne zveze Kranjskega z vladarsko hišo ter izkazovali — tudi pO slabih močeh — čast preljubljenemu carju. V 11. dan t. m. se je foiska mladina zjutraj po slovesni maši podala v praznimo  opravljeno učilnico, in tu se jej je o navzočnosti šolskih prijateljev in prijateljic razložil  pomen, dneva; mladina je na to pela, igrala na gosli, deklamovala, konečno pa dobil vsakdo izmej Šolarjev in šolaric po jeden „štrukelju, po jedno poštno-hramlno karto iu po jedno knjigo „Habsburški rod".  Kdo bi popisal otročje veselje? Saj bi ga sami otroci ne mogli dopovedati, ali z obraza, z lic se jim je bralo, kar so čutili  v svojih srcih. Dobrota vseh, ki so kaj darovali, je že s tem dovolj poplačana. — V nedeljo 15. t. m. zjutraj  ob polu sedmih   se je imel presvetli car peljati preko Borovnice. V očigled temu nastavile so se ob orjaškem j našem mostu zastave, cesarske in narodne, kakeršuih se je tudi v Borovniški vasi pokazalo prav mnogo, lepih in velikih.   Ob konceh mostu so bili postavljeni  štirje  slavoloki s primernimi slovenskimi napisi.   Železniška poslopja sama bila so lepo okrašena.   Ko je prihajala ura Najvišjega dohoda, bilo je ž.- zbranega na kolodvoru veliko občiustva, mladina   z   učiteljema,   duhovščina,   občinski odbor, „Bralno društvo" z zastavo;  skoro vsakdo imel je kaj v roki, zeleno   vejico,  zastavico ali pa šopek. Tresočimi srci smo Ga pričakali, a peljajočemu se mimo nas, klicali smo Mu radostne „živio". Car je milostno odzdravljal srečnemu  ljudstvu,  katero se je potem razšlo tudi res srečno, da je videlo Ga v obraz.   Jednoliko naroda je prišlo na kolodvor tudi zvečer, zaklicat vračajočemu se vladarju „slavo" iu voščit Mu „srečen pot" tudi še na dalje
3/. St. •! ur. in ob j u ž i» i železnici 12. julija. [Izv. dop.] (Dopolnilo k prejšnjemu telegramu o prihodu ce s arj e v e m.) Na meji iz Šmarijskega okraja v Celjskega, oziroma v Šentjursko firo v Grobeljnem je postavljen krasen slavolok z napisom: „Viribus unitis". Ob cesti, kjer se je peljalo Njega Veličanstvo so bile vse hiše in hišice okinčune z zastavami, mlaji, venci in drugim zelenjem. Do Št. J ur j a jirišedši se presvitli cesar ni peljal naravnost po cesti do kolodvora, ampak mimo Ripšl-ove hiše, okolu Štefanijnega vrta cesarjevič Ru-doifovega sadjerejskega društva, proti Velaji, ob drugi ni nazaj proti kolodvoru. Pred „Zutlerjom" prav
Bog živi, Bog ohrani Vaše Veličanstvo iu ves Habsburški rod! (Odgovor cesarjev in nadaljni pogovor v pr jčnjem telegramu.)
Poklonilo se je Njegovemu Veličanstvu tudi dnhovništvo, katero je vodil g. Mastn ik, župnik v Slivnici. Vladar je vsakega posebej prav prijazno ogovoril. Cesar je izrazil svojo zadovoljuost in hvalil lepo okobeo.
Ko je preljubljeni vladar ustopil v vagon, za-gromeli so živio-klici, in trajali dokler se vlak ni odtegnil našim očem, za kar se je prav prijazno zahvaljeval. —rc.
Ik Vi&iijcgore 16. julija [Izv. dop.] Od vseh stranij čuje se, kako lepo in patrijotično se je slavila svečanost šeststoletnice. Gotovo bi nihče ne poročal, kako smo mi davili prelepi dan 11. julija, in svet bi potem sodil, da se sploh ni nič zgodilo v malem našem mesteci, kar bi gotovo ne bilo častno, še manj pa hvale vredno. Hočem tedaj jaz na kratko poročati.
V sredo ob '/a4. uri zagromeli so topiči izpod grada, in veseli glas zvonov nam je naznanjal, da je blagi naš cesar stopil na krajnsko zemljo. Veselja so bila nam srca. Zvečer je bila razsvetljava mesta in kresovi. Skoro vsuka hiša bila je razsvetljena, sosebno krasno pa c. kr. pošta. gom. župana hiša in vrt uadučiteljev zvunaj mesta. Med razsvetljavo zapeli so tukajšnji pevci pred hišo gosp. župana troje pesnic namreč: Lepa naša domovina, Otok bleski in Nočni mir.
Omeniti mi je še, da tudi mladina je primerno praznovala sveti nam dan s slavnostno sv. mašo.
Po maši bil jei je v okinčani sobi pomen tega dne razjasnen. Pridne učenke in učenci bili so tudi obdarovani s knjižico „Habsburški rod" in s svetinjami.
Tako smo tudi mi se skazali Avstrijce in narodnjake. *) — y.—
*) Ponudba nam draga. Uredn. SiihIk l pri Rudolfovem 16. julija. [Izv. dop.] Ni ga kraja po celej Kranjske], kateri bi se ne bil slovesno spominal nepozabljivega dne 11. julija t. 1., ko je stopil naš presvitli cesar na ozemlje mile naše domovine. To je bil dan slavnosti, dan sreče in rajskega veselja 1 Poznim vnukom še v veseli spomin. Ta govorica popotva od ust do ust. In kako ne l Pripravljalo se je na to svečanost staro in mlado, ubofcno in premožno. Vsakdo je hotel slovesno pra-
ZDovati ta večne uspomene vredni dan. Kresovi na holmih in hribih, zastave raz streh in dreves, ovenčanje bivališč: vse, vse to je naznanjevalo preveliko radosti in srečo, katero so uživali ta slavni dan vladarju vedno zvesto udani Slovenci. Tudi naša fara se je pripravljala praznično in slovesno na ta preimenitni dan, katerega je po vsem dostojno praznovala. Že na večer pred slavnostnim dnevom so oznanjevali kresovi in gromenje možnarjev, da se bliža slavnostni dan cesarjevega prihoda v belo Ljubljano.
Napočil je dan 11. julija. Vse je praznično. Vse je z drevesci, raznovrstnimi cvetlicami in zastavami ozaljšano. Posebno odlikujeti se farna cerkev in šola. Proti deveti uri se počne šola napolnjevati. Vsa šolska mladež lepo praznično oblečena. Od tu jo pelje gospod učitelj v farno cerkev, kjer se je pričela obhojati slovesna sv. maša. Pri sv. maši je bil gospod župan, drugi občinski zastopniki, krajni šolski svet in veliko druzih srenjčanov. Po konča-nej službi božji, pri kateri so se vrle gospodične hčerke g. učitelja s svojim ubranim, miloglasečim petjem posebno odlikovale, se poda šolska mladež zopet nazaj v šolo. Tukaj se je po primernem nago-
voru g. učitelja, v kojem je mladini pojasnil pomen mena neso mogli blizu in tudi vode ni bilo. —
na pomoč, akoravno nekoliko pozno (ker ogenj se ni koj zapazil in vas Sevlje je 3/4 ure oddaljena), vender se je še toliko ubranilo, da ni ogenj uničil notranjih delov.
Brizgalnica, katera je bila pri tem ognji prvikrat praktično rabljena, se je pokazala kot izvrstna, koristna naprava; akoravno je vode manjkalo, se je vender ogeuj v prav kratkem času popolnem pogasil ter se je vsa nevarnost za bližnja poslopja odstranila. Pohvalno morem omeniti Selških fantov in mož, ki so se prav vrlo obnašali.
Včeraj 7. julija pogorela je skoraj vsa vas Kališe, goreti je začelo malo pred poludnevom — v nekoliko minutah bilo je 9 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji v ognji. — Ker se je ogenj tako bitro razširil, se ni moglo skoraj nič rešiti — pogorela je nekaterim vsa hišna oprava, obleka, hišno orodje, vozovi, z jedno besedo vse. — Kako je ogenj nastal, ni znauo. vender se nekoliko sliši, da se je unelti pri slabo izpeljanim dimniku. Vas Kulise leži visoko v hribih in ni bilo mogoče z gasilnim orodjem priti blizu.
Ljudje so prihiteli od vseh krajev na pomoč, vender pomagati neso mogli, ker vsied hudega pla-
slovesnosti, pričelo petje in deklamovanje in koncem .
Zavarovani  so bili razun jednoga posestnika
8.
Domače stvari.
slavolok, ukusno napravljen, s pozdravi navdahnen in zastavami preobložen. Vsaka hiša je imela po več zastav, veliko jih je bilo tudi preprežemb z zebnjom ali kako drugače olepšanih. Zakaj govorim v »dovršenem času" ? Zato, ker je danes pritisnilo tako zimsko-deževno vreme, da so morale skoraj vse hiše nekako odložiti svoje krasove in lepotičje. To je tedaj minilo. Dvoje pa je stalno, o čemer sem se z veseljem prepričal. Prvo je to. da Idrijo diči Slovencem sploh v srca zasejana ljubezen in udanost do vzvišenega vladarja in hiše vladarske, da je Idrija to tudi sijajno, res sijajno pokazala in da to tudi s ponosom poudarja, kamorkoli te dni stopiš. Drugo pa, česar nikakor ni prezreti, je to, da je Idrija stopila pred svojega carja izključivo v narodni noši, z domačo materino besedo. Premnogi napisi — vsi so domači, slovenski! Zlasti lepo se je podni napis: »Idrija, rudarsko mesto, — Bilo, je, in bode zvesto." Zestave, kolikor jih ni bilo cesarskih, bile so skoraj vse narodne trobojnice. Tu pač ni bilo misliti, da je še pred malo časom Idrijo zastopal v deželnem zboru mož, ki je bil zlovoljen sovražnik svete naše narodne stvari in kakor je sedaj jasno in očitno — tudi sovražnik svojih vo-lilCCV. Tako nenaravno, nespametno razmerje moida je ustvariti le kruta, z lakoto preteča sila! Tej sili se je pred meseci posušila desna roka, — zdaj Idrija lažje diha, zdaj se je poki.zala tako, kakeršua je, kakeršna je bila v srci od prvega začetka in kakeršna bode do zauujega konca! — „Popotni lesu je v mojih rokah zdaj lažji, na zdravje torej !
— (Slovenska Bistrica) je zopet za jedno smešuico obogatila svoio kroniko. Da bi živio-klici kmetskega prebivalstva ne udušilo   njihovih hoch-
poleg njega harmonikaš. Komaj so dospeli do pod- ; „iško-podpornemu društvu požarne brambe 300 gld. nožja holma, jeli so naznanjevati streli iz možuar- j Ljudski kuhinji 200 gld. Deškemn sirotišču 150 gld. jev, da se sprevod bliža. Sprejem od domačih de- j Dekliškemu sirotišču 150 gld. Hiralnici 150 gld. klet je bi! zelo navdušen in vesel. Omeniti se mora,' Dru$tVu sv vineencija 150 gld. Podpornemu dru-da so te vrle domačinke kraj, kjer je bilo omizje \ štvu duhovnikov Ljubljanske škofije 100 gld. De-pripravljeno, prav lepo z drevesci, cvetlicami in ban- kvskemu bolnišnemu društvu 100 gld. Protest, derci ozaljšale. Sedaj se je pričela gostija, katera j aruštvu g08pij za podporo ubogih in bolnih 100 gld. je mladini rodila novo moč, kar je pričalo rajanje Trškemu bolnišnemu in penzijskemu društvu in popevanje, katero je trajalo pozno v popoludan. ! 100 gW| Bolnišnemu podpornemu društvu 100 gld. Ko je bila ura dve, naznanjali so streli, da se bli- ; Penzijskemu društvu zu udove in sirote ljudskih žajo gospodje dobrotniki šolske mladeži.  Vsi šolarji učiteljev 100 gld. Vsega vkupe tedaj 5700 gld.
in šolarce se podajo takoj na svoje prostore ter Ča-
(N a j višji ukor.) Ko je ravnatelj gosp.
kajo stoje svojih dobrotnikov. Prišli so visokočastita Smolt,j ce8arju predstavljal gg. |>rofesorje, opomnil gg. župnik in kaplan, obče priljubljeni g. župan Win- je pri ft VllL KonŠeku, da je najsturši Man gimnn-discher in še nekaj dru/.ib gospodov, mej katerimi I zijHkt.ga „r:,teljskega osobja. G. ravnatelj Smolej še tudi g. baron llechbach.   Sedaj je zadobila veselica
oficijalnega dela  obdarovanje  s  knjigami,   navlašč j vsi, vender v primeri s škodo za čisto majhne svote, za to slavnost spisanimi.
Po dovršenem tem sporedu peljal je g. uči- i —— telj vse učence in učenke na bližnji holm,  kjer jej
posestvo načelnika krajnega šolskega sveta in kjer. _ (Cesarska darila.) Povodom Svojega Be je bilo za mladež od marljivih hčera tega po-« bivanja v Ljubljani podaril je presvitli cesar: Ljub-sestnika priredilo lepo omizje z devetdesetimi se- j |jan8kim ubogim 2500 gld. Pogorelcem v Kališi pri deži; kajti toliko je bilo učencev in učenk vkupe. j Selcah 500 gld. Otroškej bolnici Elizabetinum G00 gld.
Spredaj pred sprevodom korakal je  zastavonoša in | otroškemu zavodu pri sv. Fiorijanu 400 gld.   Bol-i klicev, prepovedali so kmetom uhod v mesto. Ko pride
cesar v skoro prazno mesto, opomnil ,;e začuden: nKje pa je narod V" H krati spustili so kmetsko liudstvo v mesto iu „hnch"-klici potonili so po polnem.
— (V pojasnilo.) Ker Ljubljanski nemšku-tarji trosijo različne laži o Sprejemu cesarja v Vod matu in ker znani mož-beseda (Julle trosi vest po d< želi, dri je cesar vprašal VodmaUkega župana, ko Ga je slovenski pozdravil, „all ne zna nemškiu, nam je konstatovati. da je bilo Nj. Veličanstvo ravno onduka) z lepim Sprejemom jako zadovoljno in je Svojo Najvišjo zndovoljnost tudi izrazilo. O zgoraj omenjenem i/.reku, ali vsaj jeduakega pomena, ni bilo najmanjSega govora. Tudi m res, da hi pozdrav ne bil v programu, ker ga je sam deželni predsednik odobril. Vse drugo, kar se govori, je humbug in goropadna laž naših nasprotnikov z jedinim namenom motiti narod. Ako je Nj. Veličanstvo premilostno podalo županu v zahvalo Svojo roko, menimo, da je dovolj ruzunta tendenca te izmišljotine, to temveč, ker so redko sejani, ki bi se mogli ponašati z izrazom te Nuj višje zadovolj-nost«. Vrlemu županu g. li.ivdeku pa čestitamo na lepem sprejemu z željo, da se svojemu kolegu v Gorenjej Šiški prilično dostojno zahvali.
— (P r e m i r a n je p r i ž i v i n s k e j razstavi v Ljubljani.) Po razsodili komisije, obstoječe iz gg.: Povše (prvoseunik). Sevnik, Lassolg, Nevveklov-sky in dr. Schmdler, dobili so premije plemenski biki naslednjih gg. P. Lassnika in Jan. Kozlerja v Ljubljani, barona Lichtenberga v Abah in viteza (Jut-mannsthala, (ki so se pa vsi odrekli premiji v dem rji in dobo deloma diplome), g. Adolfa Gabita v ŠiSki 50 gld.; dan. Dolinarja i/ Ko/.arij 40 gld.; Antona Pirnuta v Borovnici 40 gld; gospe Trpinčeve na FutinaD 40 gld. in diplomo; Borca u Dobrave, I)e-gišerja iz Mengša, barona Luzarinija iz Smelednika, Suhadolca iz Brezja in Štruklja iz Dravelj, — vsak |>o 30 gld. Za pitane vole dobil; so premije po 20 gld. gg. Fran Štrukelj, .Jarnej Črne in Janez Kopač, vsi trije v Ljubljani. Za krave dobili so jiremije: baron L'chtenberg v Abahu, P. Lassnik, vitez Gutmunns-thal, Kuralt iz Domžal in Krisjter v Kranj i po 4 5 gl. Karol Majer na Barji, A. Stare v Mcngši, Tschinkel v Ljubljani, J. Kozler, gospa Trpinčevu na Fužinah, Janez Pirnat v Dravljah, vitez Gutmannsthal, Fr. Kovač iz Tacnja, Legat v Lescah, Al. Krennnr v Škofji-loki, dr. Josip Poklukar, Luka Kalan iz Vodol, Ant.
še veseleji obraz. Prične se živahno razgovarjanje o slavnosti in raznovrstnih blagotvornih činih našega presvitlega vladarja. Bilo je že Va 4. ura, ko ustane g. župnik ter v krepkem govoru označi pomen tega slavnega dne iu omenja blagih lastnostij našega presvitlega cesarja ter konča »voj govor s trikratnimi živio-klicem na Nj. Veličanstvo, presvitlega cesarja Fran Josipa L, na kar mu je odmeval trikratni „ živio" iz veselega srca vsakterega navzoč nega. Na to so zapeli šolarji in šolarce cesarsko pesen iu pričelo je pokanje iz možnarjev, katero se je pojavilo sto in jedenkrat. Napivalo se je pozneje še mnogo napitnic od strani g. župnika in g. učitelja. Posebno razveseljevalo pa je nas milozvučno petje gospodični hčera g. učitelja, katere so mimo mnogih krasnih pesnij popevale tudi nenavadno lepe na-pitnice.
Veselica je bila povsem prav izvrstna iu živahna in vsakteri navzočnih se je teško in gotovo z gorečo željo ločil, da bi vsaj še katerokrat kaj ta cega v življenji doživel. Da se je pa ta slavnost tako lepo zvršila, gre hvala v prvej vrsti darežljivosti šolskih dobrotnikov, v drugej vrsti pa vrlemu gosp. učitelju Novaku, kateri se ni zbal truda, ki mu ga je prouzročilo nabiranje v to potrebnih darov, prirejevanje svečanosti same in izvrstna rešitev Blavuostnega sporeda.
Iz S«'l<- 8. julija. [Izv. dop.] Peročati imam žalostne dogodke iz naše doline. Dne 30. junija po noči ob 12. uri nastal je ogenj v Ševljah pri Trat niku ter je pogorela hiša s hlevom, tudi jedna krava ostala je v ognji.  Prihiteli  smo z novo brizgalnico
ni izgovoril svoje opombe, kar Konšek vsakorečno seže vmes rekoS: „Em Professor aus dem Ante-diluvium". Presvitli cesar obrne se od Konšeka in ko Mu gosji. Smolej predstavi druzega gospoda, naznunivši njegovo ime, ieče cesar proti temu: „Sie werden jedoch nur das Gute aus dem Antediluvium m i t g eno m m en huben."
— (K dvornemu obedu) povabljeni so b;li mej drugimi tudi g. Vaso Petričič, meščan in veletrŽec v Ljubljani, g. J. II o rak, predsednik polnočnega društva itd. iu g. B 1 a ž M o h o r, lupan v Škofji Loki. Slednji bil je v svojej narodnej noši. Ridovedni smo, bode li gospod Dežman skušal v bodoče svoj dovtijj nad g. Mohorja narodno nošo.
— (Cesar v Idriji.) Prijatelj nam piše s pota 16. t. m.: Danes došel sem v rudarsko mesto. Vso pot preko II »tederšice in Godoviča imel sem priliko opazovati, s kolikšnim veseljem, s kako udanostjo je pričakoval narod svojoga blagega in ljudomihga carja, kako Ga je pozdravljal in udauo preslavljal včerajšnji dan. Vsako poslopje je v manjšej ali večjej meri pričalo o prelepih lastnostih slovenskega našega naroda! Ni mi bilo prilike, muditi se povsodi ali za dlje časa, a kjerkoli se je to zgodilo, čul nesem druzega pogovora, nego radostne besede o vzvišenej osobi presvetlega cesarja, o Njega milostnih nagovorih, sploh le o sreči in časti, ki jo je uživala včeraj cela vas in posamezna osoba. Dospevši v Idrijo, dobil sem jo v istini zalo, praznično in slovesno. Ganiti me je moralo videčega, koliko se je žrtvovalo tukaj le, ka mor je od nekdaj že pritisnen bede in siromaštva pečat.  Na vsucih deset korakov stopil sem pod
Avbelj iz Ljubljane — VBi po 30 gl. oziroma diplome. G. Majdič" v MengŠi, Fr, Maidjč na Viru, L. Kavčifc v Medvodah, Jan. Gabrijelčic iz Brezja, A. Gale iz Šiške, A. Avbelj iz Ljubljane, Mulenšek iz Tacnja, Štefan Rozman iz Rovt, Guzel iz Škofjeloke, Burger iz Gorenje Šiške, župnik Mesar v Bohinskej Bistrici — po 25 gold. Za te lice gg.: Kavčič v Medvodah, Krisper v Kranji, Kummer v Mošnjah — po 40 gold. Vrbič v Bistri, Kuralt v Domžalah, Hafner v Ško-jiloki — po 30 gold.; vit. Gutmansthal in baron Lichten berg diplome. Jan. Kozler, Tschinkel, Marijana Brlič v Smeledniku, Gale v Šiški, Trpine na Fužinah, Hodnik na Vrhniki, baron Lazanui v Smeledniku, A. Burger v Hrašah, Malenšek v Tacnji, Košenina iz Kosez, Babnik iz Gornje Šiške, dr. Ahačič in Borštnik iz Dulj — po 25 gold. Razen teh so privatne premije po 25 gold dobili: Urbančič na Turou, Pelikan, Jan. Adamič iz Spodnjega Blata, Jak. Fink iz Velike Itačne, Peter Sire iz Tupalič.
— (V Brežice) odšlo je 191 vojakov, da branijo in štit'jo komisijo proti trtni uši, („Reblaus-CommissionM).
— (Vabilo) k glavnemu zborovanju južno-štirskega hmeljarskega društva v Žavci dne 22. julija t. 1. Spored — Predpoludne ob 10 uri: — 1. Ogledovanje nekaterih hmeljišč in polja, nasajenega z beko ali vrbo za pletenje. 2. Ogledovanje, kako se hmelj nabira in suši. — Popoludne ob 2. uri: — 1. Letni račun. 2. Odlikovanje nekaterih delavcev. 3. Hmeljski sejm in volitev posebnega odbora v to svrho. 4. Nasveti. Žavec dne 16. julija 1883. Za društveno vodstvo: Karol Ilaupt, m. p.
Telegrama „Slovenskomu Narodu":
Budimpešta 18. julija. Trgovinski minister odredil je desetdnevno kvaranteno za vse egiptovske in indijske ladije v vsakem slučaji, bodi zdravnik na krovu ali pa ne.
Aleksandrija 18. julija. Zdravstena komisija zavrnila je predlog, da se izolira Aleksandrija, ker bi ta naredba bila brezvspešna in bi se bilo bati neugodnih moraličnih nasledkov.
Zahvala.
Vsem p. n. gospodom in gospem v llirskcj Histrici in v Trnovem, kateri so kaj darovali, da se je šolska mladina 11. t. m. v spomin G00 letnico tako obilno obdarovala, .'.lasti pa gospodu Aleksandru LiOanu, načelniku tukajšnjega kraj nega šolskega sveta, kateri je v ta namen podaril 200 knjižic „Hahsburški rod", iu njegovej gospei, ki je preskrbela jedila, se v imenu obdarovanih otrok prav toplo zahvaljuje
Šolsko vodstvo trirazredne ljudske š o 1 e v T r n o v e m.
Umrli so v l\Mil>ljaiii:
11. julija: Peter K«rmik, 2 1., agenta sin, Peterski nasip n\"> u OMfH GM — Mili. Smuk, :iH L diurnist, Kravja Dolinu 11. z* — Eduard Pavlin, 69 I., c. kr.
vladni oficijal, Knž*n*k% al:c* 2, za spridenjeui mehurja. — Scb. Bobmirzram.rr. 17 I priiiijenec, Poljanski nasip 50, za jetiko.
19. julija: Jotm* M ">■ hi, delavka, Einonska cesta 2, za susico.
L8. julija: M. , I.. niagistratni svetnik, Btrellike Ulice \2, /.*.    ■ • ...,,-A mozga. — Franc
Eto bo l, 2 iiics.,  lirota, Ujce 17, za drisko —
Joief Kordisch.   21 >      r| D jnajska cesta 85, za
spridenjem črevesa — Seleu Vsčaja, 2 mea., mokarjava bol, sv. Petra cesti L6, ts Viktor HOnlgman,
fi dnij, črcvljarjev sin.  I mbarj«:. ••. .:.>■>• 1. za slabostjo.
V deželni bolnici:
18. julija:   Lin II-1 uM     i.       roStSO, za božjastjo
— Josct'a Keber, BO L, gost ja, /..* oelaeljenjem,
Meteundo^jeno potoriln.
1 a *	('as opu-/ovanja	Stanje barometi -t V IIIIIJ.	Tete* peratura	. Nebo trovi	Mo kri na v imn.
17. julija	7. sjutrsj 2. pop. !(. zvečer	740*48 mm. 7.'J7"22 mm. 786*9} mm.	+   'Ml C -f 19H C -f- l.;ii C	si /ah. megla si. /.ah d. jas. si. JZ. 1 jas.	0*00 aa. dežja.
Nebo je bilo zjutraj megleno, dopoludne jasno, po-polndne i delovnimi oblaki prevlečeno, li Kojih so padale posamične kaplje; sveder pa jasno.
Srednja temperatura duOVM je znašala      17-2", torej
za l»60 pod normalom.
Tržne cene v 1 Juhljaiii
dne 18. julija t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ .   . .
Ječmen „ Oves, „ .   . .
Ajda, „ .   . .
Proso, „ ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Kiouipir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram.
Mast, „      . .
Speh frišen „
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       r      . .
Jaica, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
Kokoš...... .
Golob ........
Seno,   100 kilogramov . .
Slama,   „ „
Drva    trda, 4 kv. metro .
„    mehka, „   „ „
gld.	k.
7	64
4	55
3	76
a	85
4	87
5	56
B	40
8	—
8	—
10	—
1	__
—	88
—	72
—	78
—	85
—	»Vi
—	8
—	60
—	52
—	62
—	32
—	40
—	17
2	16
1	78
f>	40
4	20
dne 18. julija. (Izvirno telegrafi čno poročilo.)
Srebrna renta . . Zlata renta . . , :">",„ marčna renta.
London   . ..... .
Napol. . .........
(J. kr. cekini. ...... . .
Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 „
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. .
Ogrska zlata renta 6%......120
4°/
r     papirna renta 5°/0.....87
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 570 • • 10O gld. Zemlj. obč. avstr. 4ft/iV« z'at' ZH8t- nst' • Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Pri>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .       120 „ Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v.
78 gld. 75		
79		70
99	9	25
93	■	35
839	■	—
294		75
120	■	05
9		50'/,
5	n	67
58	n	50
119		25
168	n	—
99	n	15
120	TJ	—
88	n	65
87	n	10
103	i\	—
114	n	75
118	n	—
105	T> n	_
171	n	25
20	p	—
107		75
223	n	60
kr.
Učenec ali praktikant
sprejme se takoj v trgovini  železa Albin C1. Ali«-iii-u v
Gledaliških ulicah št. 8. (477—2)
Orehove stoke
od 4" debelosti in od 9V širokosti naprej želi po uizkej ceni kupiti — kdo V pove opravništvo „Slovenskega Naroda". (475—2)
Japonska velikanska ajda
za seme, zanesljivo dobra,  se dobi po 30 kr. kilo pri
J. R. Paulin-u,
(481—1) specerija rpri voglu" v Ljubljani.
Tudi drugo blago priporoča se kot dobro in najceneje. (481 — 1)
kateri je v trgovini % mešanim blagom dobro izurjim in dober prodajalec se sprejme pod dobrimi pogoji pri A. Pogačniku v Cerknici. (472_3)
akft hvaležen
[ bodem poštenjaku, ki mi J«y| tistega nepo-stenjaka, koji mi je 16. t. m. v Bledu izpeljal psa (debelega, rujavega, takozvanega „ratlerja"), z odrezanimi ušesi, ki sliši na ime „Lunipi" ter ima
Serajevsko marko Št. 284 in lepo skovani zavratnik. _
Naslov: J. A. v Bledu, p. restante. (482—1)
Prodaja opeke.
Anton Treo-vH, že čez 40 let obstoječa opekarna v Hrdu pri Viči izdeluje kakor doslej sploh znano najboljše streftnlke, koree, opeke sa okrajke, tlak In ne-■gorljive opeke v razni obliki in velikosti ter jih razpošilja po najnižji ceni. Katerokoli število se za najnižjo plačo privede na dom.
Kavno tam dobiva se tudi najboljša lonearaka llovlen.
Naročbe prejemlje gospod France Jenko, kolodvorske ultee nt. 31, spodaj na desno. (473—2)
X Umetne (234—26) X
ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse sobne operacije
i zobozdravnik A. Paichel, |
£        poleg Hradeckrjevega mostu, I. nadstropje. *>
Vrelec kronprincesinje Štefanije
2šZrozxd_orfsl3:e slatine.
Od zdravniških kapacitet za svojo izredno zdravilno moč pri bolezni it v želodcu, na plueah in v grla pripozuan kot najboljša slatina na kontinentu.
V velicih Bordaux-steklenicah po 24 kr.
prodaje samo
im. PICCOLI,
lekarnar ,,pri au^eljiu,  na Dunajskej eesti, v Ljubljani. (277—4)
S? F| it
o 2. 1 a 2. * tTa v        a ^
'o1       M* H       — *
2    s   n r
'i     - s
a
«
r
s
-
e
s b
T. V-
»i
n     r g, g.
C.
§ o
H n O) ~
i-1
H
5^
m
.c-*-+<
2. IL^-
m
Naznanilo. DUNAJSKI BAZAR
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 14.
25.000 Kom.
za potrebo in lite.
o-
Prodaje «e po stalnih cenah a 5, 10,  20, 30, 40, 50, 75,  99 kr. in višje ^^*đ Ceniki zastonj. -\
Dunajsko, Norim"berško '"V^galanterijsko blago iz usnja in brona, kinč in igrače. Lampijoni, solnč-niki in dežniki.
Najnižje* cene.
^r^^0^ Visoko častitu p. n. občinstvo se nujuljudntje vabi v prijazno ogledanje.
Z vsem spoštovanjeiu (460—5)
EDVARD W1TTE.
V Zagrebu.       Na Dunaji,        V Požunu, Ilica 28.        L, Karntnerstrasse 59.   Miehaelerthor 18.
l/datelj m odgovorni urednik Mikso a.rmi6.
Lastnina m tisk „Narodne tiskarne".