KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt gl, |jt fj. letnik xxii. / številka 22 CELOVEC, DNE 28. MAJA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA Predčasne volitve v Veliki Britaniji Britanski ministrski predsednik Harold ^Vilson je v ponedeljek, 18. maja, v Londonu naznanil, da bo v petek, 29. maja, 'izpustil parlament (britanski spodnji dom), v četrtek, dne 18. junija, pa bodo nove volitve. Še pred to izjavo je premier harold Wilson o sklepu svoje vlade obvestil britansko kraljico Elizabeto II. in jo, kot to določa tradicionalni protokol, zaprosi, naj razpusti spodnji dom in določi no-Ve volitve v parlament. Akoravno bi morala trajati petletna zakonodajna doba sedanjega spodnjega do-Ha do aprila leta 1971, se je Wilson okati st 11 pravice, da razpiše nove volitve, po-tem ko sta nekaj zaporednih krajevnih volitev in javno mnenje izrazila rastočo popularnost sedanjega ministrskega predsed-uika vlade Harolda Wilsona in njegove laburistične stranke. Po najnovejših rezultatih javnega mnenja, naj bi premier Wil-s°n v prihodnjem spodnjem domu dobil štirideset do šestdeset mandatov večine nasproti konservativni stranki. V Londonu Uotirajo trenutno stave v razmerju 2:1 v ko-fist laburistične zmage. Pri novih volitvah 18. junija bodo prišli k štirideset milijonov volilnih upravičencev še letniki osemnajst do enaindvajset, ki so dobili z novo reformo volivno pravico. Po dolgih razgovorih s posameznimi mi-Uistri in laburističnimi politiki, je Wilso-n potem seznanil vlado, ki jo je sklical na posebno sejo, z razpisom novih volitev. Medtem pa se je prvo razburjenje, po uznanjenju volilnega termina, poleglo. Ministrski predsednik Wilson je potem v tele-viziji potrdil to, kar so številni politični ^edeži že slutili: namreč, da se je premier Ze dolgo bavil z mislijo, da bo za nove volitve določil 18. junij. To priča, da so Wil-s°n sam in z njim mnogi ekonomi in finančni mogotci prišli do prepričanja, da ^i moglo zaiti britansko gospodarstvo v drugi polovici tega leta v nove težave, kar ki lahko uničilo volivne možnosti vlade. Poslanci obeh frakcij so zato nemudoma Pograbili potovalne kovčke ter se z bolj ali ntanj veselimi ali kislimi obrazi podali v svoje volivne okraje. V naslednjih tednih bo prav gotovo glavna naloga obeh strank (laburistične in konservativne), vsaka na svoj lasten način u-stv'ariti največ možnosti za zmago. Za eno °d obeh se bo ponovil »Waterloo« (kraj Pri Bruslju; tu so namreč Angleži in Nem-ci odločilno premagali Napoleona). Wil-s°n je torej dan slavne bitke izbral za svoj volivni termin. Nihče ni pri tem bolj nevajen kot VVilson sam, ki je v najtežjih dneh svoje kariere pokazal ravnodušnost in je znal tudi svoji demoralizirani stranki Vfepiti korajžo. Vodja opozicije (konservativna stranka) Hesth ima težje stališče, ker mu pač enostavno manjka ljudskega optimističnega daru. Nevtralni opazovalci v Londonu ugotav-jnjo, da ima od obeh strank konservativna dejansko bolje organiziran strankin aparat, _l je tudi finančno dobro podprt. Opozicija se je osredotočila na tista poslanska 'ne,sta, ki so v preteklosti že večkrat menja-a stranko in katerih večina ni gotova, to-'ej tisti sedeži, ki bodo dejansko odločili °litve. Konservativci imajo še veliko dela kted seboj, kajti celo njim naklonjeni vo-lvci trdijo, da še ne vedo, kakšen je prav-'nprav volivni program konservativne stranke. . Medtem pa v Veliki Britaniji politična Javnost pod vodstvom tiska in politikov dgiba, kdo bo 18. junija v resnici prvi pre- Gradnja Slovenske gimnazije pred realizacijo V teh dneh je ministrstvo za gradnjo in tehniko uradno sporočilo koroški deželni vladi, da za razpis gradbenega natečaja v zadevi Slovenske gimnazije ni več nobenih ovir in da bodo pričeli s konkretnim delom še v tem letu. S tem se, kot kaže, bliža ugodni rešitvi dolgoletna zahteva koroških Slovencev. 15. decembra preteklega leta je tedanji prosvetni minister dr. Alois Mock zagotovil delegaciji koroških Slovencev pri razgovoru v dunajskem parlamentu, da mora biti rešeno vprašanje gradbišča s strani koroške deželne vlade in da se bo potem pričelo konkretno načrtovanje. Dejal je, da bo realizirano poslopje Slovenske! gimnazije približno v enakem razdobju kot veliikov-ška gimnazija. Že januarja je koroška dežela dokončno določila gradbišče, nakar je akt o Slov. gimnaziji februarja šel iz prosvetnega v gradbeno ministrstvo. Upravičeno pričakujemo koroški Slovenci, da bodo pristojne oblasti to našo dolgoletno željo kakor hitro mogoče realizirale. Odpor na Formozi Čiang Kaj-šek se je po porazu proti Mao Ce-tunigovi,m četam umaknil :s 'kitajske celine na Fanmozo, kjer j-e z ameriško pomočjo uitndil svojo oblast. Z njim je pribežalo večje število celinskih Kitajcev, in s tem je ina-sta-lo- na Daljnem Vzhodu zamotano manjšinsko vprašanje. V prejšnjih stoletjih so se namreč naselili na Fo-rimo-zi (kitajsko Tajvan) Kitajci s celine ter odrinili v nedostopne kraje prvotno prebivalstvo, Malajce. Toda -med fotnmoiškiimi Kitajci se je razvil salmostojen narodni čut, tako da se zdijo njihovi potomci zapostavljeni od -Čiang Kajlškove oblasti-. Nastala so .razna gibanja iza popolno neodvisnost otolčne države, na -kateri maji ibi- imeli vso Oblast otočani, ne -pa- Kitajci s celine. Sedanja vlada je seveda .zatirala vsa ta gibanja, ni pa mogla preprečiti njihove dejavnosti tako v domovini kot predvsem v inozemstvu. Ko se je -pred nedavnim -mudil tajvanski podpredsednik Čiang Čing-kuo v Združenih -državah, da bi -izposloval tam nadaljnjo vojaško- pomoč, so posk-u-sili borci za neodvisnost nanj -atentat, ki pa -se ni posrečil. Toda obširne -demonstracije pred newyorškini -hotelom, v katerem j-e stanoval Čiang Čing-kuo, so pokazale, -da so se načrti tega gibanja precej usidrali med tajvanskim prebivalstvom, zlasti med izobraženci. Zadnje čase je zbežalo s Formoze več voditeljev gibanja za neodvisnost, ker jih je tamkajšnja policija začela pono-vno močneje zasledovati. S -pomočjo evropskih prijateljev jim je uspel beg z otoka. Zlasti beg profesorja Peng Ming-min-a, ki ga je obsodila formoška diktatura na več let zapora, je vzbudil pozornost. Domnevajo, da mu je tudi ameriški Cia -pripomogel -k -begu na Švedsko, kjer se zbira zadnje ča-se vse več političnih beguncev iiz vseh -krajev sveta. Čiang Kajškova vlada je sicer skušala pridobiti prebivalstvo zase, tako -z obširno zemeljsko reformo, kar pa je v -marsičem šele zamotalo vprašanja. Vla-da je tudi -skušala pridobiti izobražence, -s tem da- jim je ponudila podrejena politična -mesta. Ključe pa imajo v rokah še v-selej celinski -Kitajci, tako v politični kot vojaški upra-vi. Vlada skuša ublažiti nasprotstva med obema, narodoma z zaukazanimi mešanimi -zakoni, kar pa prav tako ni prive-dlo do bistvenega zboljšanja. Tudi z raznimi gospodarskimi ukrepi skušajo Čiang Kajšek in njegovi pritegniti domačine, toda kot kaže, so -zamudili vlak v to smer. Gibanje -za neodvisnost postaja močnejše, in klju-b -gospodarskemu pro-cvitu se zbirajo -na političnem obzorju te-m-ni dbla-ki. Brandt in Stopil v Kasslu Drugo srečanje med Zahodno in Vzhodno Nemčijo brezuspešno V Kas-slu je bilo v četrtek, 21. -maja, drugo srečanje -med zahodno-nemškim kanclerjem Brandtom in ministrskim predsednikom Vzhodne Nemčije Stoiphom. (Prvo srečanje je bilo- 19. -marca- 1970 v vzhodnonemškem mestu Erfurtu.) Za srečanj-e j-e vladalo veliko zanimanje in se je v tem malem zahodnonem-škem -mestu -zbralo več tisoč časnikarjev iz vsega -sve-ta. Pri tem je treba omeniti, da so- -normalen potek razgovorov ovirale hude demonstracije, ki so jih uprizorile neonacistične organizacije proti vzhodnonemškim politikam; pri tem so rogo-vildži, -sneli zastavo Vzhodne Nemčije in jo- z -nožem razrezali- na koščke. Nacisti so hkrati demonstrirali tudi proti- Brandtu in nosili napise, da »prodaja izahodnonem-ške interese komunistom.« Razumljivo j-e, da je to s-i-la negativno vplivalo na razgovore, -saj je vzhodnemem- trgal vrvico na cilju. Ta igra pa ni kar tako enostavna, kajti kdo bi si upal podati točno prerokbo. Številno objavljeno javno mnenje se suče od 2,7 odstotka do 7,5 v korist vladne stranke. Wilson je gotovo zadnji, ki ne bi vedel, da lahko samo neizprosen boj njemu in njegovi stranki prinese še enkrat zmago. ški premier S-toiph -protestiral proti -takemu postopanju demonstrantov in žalitvi Vzhodne Nemčije. Vsi tuj-i opazovalci -so ugotovili, da teh razgovorov ni bilo- -mogoče oceniti za- -pozitivne, pa tudi -ne za- popolnoma negativne, hkrati pa so dejali, da. sta tako Brandt kot Stoph, ob -slovesu -izrazila pripravljenost nadaljevati pogajanja med dbetma država- ma. Občinske volitve na Štajerskem Nedeljske občinske volitve na Štajerskem — volili so v 433 občinah — niso prinesle nobenega presenečenja. To so izjavili tudi predstavniki vseh strank. Deželni glavar Krainer je opisal volivne rezultate na dveh primerih: OVP je izgubila sedem županov, sedem pa jih je pridobila. Ljudska stranka je zvišala število glasov za 0,94 odstotka, SPO za 0,44 in FPO ja 0,06 odstotka, izgubile pa so svoje glasove poimenske liste. Volivna udeležba je bila dobra. Od 475.960 volilnih upravičencev, je oddalo svoje glasove 438.143 volivcev. Kot je deželni glavar Krainer dejal, se je OVP najbolje odrezala v industrijskih občinah in njim sorodnim krajem. VABILO Državna gimnazija za Slovence prisrčno vabi na ŠOLSKO AKADEMIJO ki bo v nedeljo, dne 7. junija 1970, ob 14.30 uri, v Delavski zbornici (Arbeiterkammer) v Celovcu. Ravnateljstvo O B J A VA Sprejemni izpiti na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 11. julija 1970, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za L razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole. Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, LerchenfeldstraBe 22. Za izpit je treba predložiti tele dokumente: 1. rojstni list, 2. dokaz avstrijskega državljanstva, 3. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence. Ravnateljstvo Televizijska debata o Dllingerju Preteklo -nedeljo je -zvezni kancler dr. Bruno- Kreisky debatira-l -z 'žurnalisti raznih avstrijskih ča-sopis-o-v, med drugim tudi z -glavnim uredin-ikolm graške Kleine Zei-tung dr. Csoklichom, ki je pravzaprav sprožila debato o bivšem esesovcu d;r. Oll-iingerju, o temi »Ka-ko mrtva je preteklost?« I-z debate je bilo razvidno, da vsekakor ni vseeno, kdo- sedi n'a naj višjih a vstrijskih -mestih. Zvezni kancler j-e sicer skušal zagovarjati -s-tališče, da ni -tireba. gledati na preteklost, če oseba, za katero gre, ni storila kaznivih -dejanj1, vendar so mu žurnalisti dokazali, da- je v -preteklosti -prav v njegovi stranki -bilo mnogo govora o preteklosti- manj- važnih ose-b. Vsekakor je 'bila debata zanimiva -zaradi svoje tematike. Novo vodstvo Avstrijske ljudske stranke V minulih dn-eh se je vršil v prostorih -dunajske Hoflburg občni zbor Avstrijske lj-udske stranke, kjer je prišlo tudi do pričakovane spremembe v vodstvu OVP. Dosedanji -predsedln-ik dir. Jo-sef Klaus je že kmalu po volitvah v državni zibor izjavil, -da bo predal strankino vodstvo y druge roke. Novi predsednik j-e dosedanji generalni tajnik dr. Hermann Withalm, novi generalni -sekretar pa prejšnji minister za -poljedelstvo dr. Karl Schleinzer. V zvezi s to -spremembo je tudi govora o spremembi strankinega vodstva -na Koroškem. Doslej je bil predsednik koroške OVP dr. Schlein-zer, medtem l^o je deželni svetnik Bacher le vodil -posle. V političnih krogih domnevajo, da -bo deželni svetnik Bacher -postal predsednik -koroške Lj-udske stranke. OD TEDNA DO TEDNA DR. HANS 6LLINGER ODSTOPIL Ko>t je poročala socialistična korespondenca, je v sredo-, 20. maja-, po nujnem zdravniškem nasvetu, odstopil poljedelski minister dir. Hans Ollinger. Za njegovega naslednika je zvezni kancler dr. Bruno Kreisky drža.vnemu poglavarju Franzu Jonasu predlagal graškega poslanca dipl. inž. dr. Oskarja Weihsa. Dr. Ollinger je teden pred njegovim odstopam zbo-lel. za srčnim napadom, ki ga je priklenil na bolniško- .posteljo. RAZGOVORI »SALT« NA DUNAJU Na Dunaju se nadaljuje konferenca SALT (Strategic arms 1 im i tat ion talks). O tej konferenci je naš list že večkrat poročal podrobno. Tu gre za razgovore o omejitvi strateškega atomskega orožja im voibče oboroževalne tekme. Osma seja (15. maja) aimeriško-savjeitskih razgovorov SALT je bila na sedežu ameriškega veleposlaništva (ameriško delegacijo, kot j.e znamo, vodi Geraird Smith) in je trajala eno uro in dvajset minut. Posebno dolg je bil sestanek na devetem srečanju (19. maja) sovjetske in ameriške delegacije, trajal je tri ure in pol. Ta seja je bila v sovjetskem veleposlaništvu (vodja sovjetske delegacije j:e Vladimir Semjonov). Deveto srečanje je bilo najdaljše, odkar se je začelo drugo nadaljevanje pogajanj. Sestanek je potekal v delovnem ozračju in brez polemike. DR. MAGNAGO PREDSEDNIK POKRAJINSKE UPRAVE BOZNA Pred kratkim so v Bo-znu izvolili z 20 proti 4 vzdržanimi glasovi predsednika Juž-notirolske ljudske stranke dr. Silviiuisa Mag-naga za predsednika pokrajinske uprave Boizna, v kateri je pet odbornikov ljudske stranke, dva krščanska demokrata in eden socialist. S tem so se pozitivno- zaključila pogajanja med južnotiralsko nemško stranko in strankami levega centra. KONEC KONFERENCE O KAMBODŽI V Džakarti se je končala dvodnevna 'konferenca o Kambodži, ki so jo sklicali- na pobudo Indonezije. Sporočilo o tem sestanku enajstih dežel zahteva- umik vseh tujih enot .iz Kambodže, spoštovanje kambošlke nevtralnosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti in obnovitev dela mednarodne kontrolne komisije, v kateri so predstavniki Kanade, Indije in Poljske. Zvedelo se je -tudi, da je konferenca -določila komisijo, v kateri -so predstavniki Malezije, Indonezije im Japonske. Njena naloga je navezati stik z Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo- -kot sopredsednikoma že- nevske konference o Indokini in ju seznaniti s stališčem udeležencev konference v Džakarti. To pa so bili predstavniki Japonske, Malezije, Singapu-ra, Tajske, Južnega Vietnama, Laosa, Nove Zelandije, Avstralije, Filipinov, Južne Koreje In Indonezije. Indonezijskega zunanjega ministra Adama Malika so pooblastili, da nadaljuje -stike -z vsemi udeleženci konference -zaradi morebitnega sklicanja novega srečanja. Sovjetska zveza s konferenco ni bila zadovoljna, kar je t-u-di razumljivo-, ker ni bila v njeno korist. VOJNA SE SELI V LAOS Ameriški obrambni minister Laird je potrdil, -da prihajajo ameriške čete za krajši čas na laoško ozemlje, poleg 'tega ameriški svetovalci tudi spremljajo saig-omske čete, kadar te vdirajo na Laoško ozemlje. Laird je pripomnil, da se to sicer dogaja prav redko. Saigomiski z-unamji minister je potrdil, da gredo njihove čete čez mejo v Lao-s, če zasledujejo sovražnika, ni pa v Laosu stalno nameščenih enot. To- je prva uradna potrditev, da se vojaške operacije širijo , na laoško ozemlje. Ameriški listi so že pred sporočilom obrambnega ministra poročali, da so saigon-ske čete prešle v Laos in napadle Ho Ši Minhovo cesto. Ameriški list »Was-hing-ton Post« pa posebej opozarja na svarilo, objavljeno v kitajskem časopisu v Hongkongu, da bi razširitev vojne na Laos utegnila pripeljati -d-o kitajske intervencije. Posebej se -m-u zdi pomembno opozorilo »Hongkong Standarda«, da je Kitajska intervenirala v Koreji, -ko so se ameriške m južnokorejisike čete približale kitajski meji. MOGOČNA DEMONSTRACIJA V MEHIŠKI PRESTOLNICI -Okoli. 7000 študentov in delavcev je šlo v sprev-odlu po središču mehiške -prestolnice Ciudad Mexica. Demonstranti so na pohodu ponavljali protiameriška gesla ter grozili, da bodo iskušali onemogočiti normalen -potek svetovnega nogometnega prvenstva, ki se bo začelo v Mehiki 31. maja. Demonstranti so zagrozili, da bodo uprizorili. demoins-traicrje, -ki 'bodo- po-dolbne tistim iz -1. 1968, -ki so spravile v nevarnost potek olimpijskih iger v Mehiki. Neki voditelj -študentovskega- gibanja je izjavili: »Čakali smo ina priložnost, da bi dali -dušika svojemu odporu. Sedaj je ta trenutek nastopil, to je v trenutku, ko so oči ljudi vsega sveta uprte v Mehiko- zaradi bližnjih svetovnih nogometnih tekem«. Protestna manifestacija se je .začela v znaku odpora mehiških študentov proti se- vernoameriški intervenciji v Vietnamu in v Kambodži. Kot je znano, je pred dv-erni leti prišlo v Mehiki, tik pred olimpijskimi igrami, do hudih neredov, pri katerih je po uradnih cenitvah izgubilo življenje 37 oseb, po drugih pa celo okoli 200. Mehiška vlada trdi, da ni sedaj v mehiških zaporih ‘političnih zapornikov, temveč samo kriminalci. PREJŠNJI OBRAMBNI MINISTER CLARK CLIFFORD NEGATIVNO OCENIL NIKONOVO POLITIKO V 27 -d-neh po vdoru, v Kambodžo so imeli Američani, kot so -sporočili v Saigomu, 140 padlih in 522 ranjenih vojakov. Predsednik N bron ni doj-el »fundaimen-talme lekcije« iz minulih 5 let ameriškega angažiranja v Vietnamu oziroma, da ameriška varnolst ni- -ogrožena, da je vojaška zmaga nemogoča in -da- ‘bo »nenadomestljivo in resno zlo« spodkopavalo Združene -dlrlžave Amerike, če -bod-o- nadaljevale vojno. To piše- bivši obrambni minister v Johnsonovi vladi Clark Clifford v najnovejši številki »Life«. Cliffoird ocenjuje Nbronov sklep, da pošlje enote v Kambodžo -'kot lahkomiseln, ker se -»vojaška intervencija lahko odrazi na nekaterih vojaških uspehih«, ali, kot piše 'bivši ameriški obrambni minister, -ta s-klqp vsebuje res-n-e vojaške nevarnosti i-n številne -diplomatske negotovosti. Še več, piše 'Clifford, intervencija v Kambodži spravlja ameriške zaveznike v velike težave, zapleta odnose s Sovjetsko zvezo in Kitajsko, -predvsem pa -povečuje nezadovoljstvo mladih A-marilčano-v. VELEPOSLANIŠKI POGOVORI ODPOVEDANI Ameriš-konki-1aj-ski sestanek v Varšavi na ravni veleposlanikov so odložili. Kot j-e rečeno v uradnem sporočilu Kitaj-ske, je »ki-tajislka- str.an na kitajsko-anneriških pogovo- Ne samo v obrazih -dojenčkov, tudi v očeh navideznih junakov, opasanih -z naboji, isti izraz: Zakaj? Videli smo slike otrok, ki. so jih raztrgale granate v severnem Izraelu, tu kak ud, -tam -kaka krvava obleka ali torba, tam spet -kak mrtev, povsod iste velike oči: Zakaj? Zločini odgovornih Hitler je že izgubil vojsko, a še vselej je pošiljal vojake na fronto, na vse zadnje izbor nemškega naroda, up nemškega naroda, prihodnost nemškega naroda, -mladino, Hitlerjevo mladino. Preden se je odtegnil zagovoru pred svojim ne-mškim narodom, ki, ga je posla-l skupno s svojimi h-ujskači v prepad (a narod mu je sledil kot čreda, pravi Herde-ntrieb, ki so ga očitavali taisti Nemci drugim narodom, zlasti Slovanom), se je še poslovil od svojih mladih junakov, poslušal njihova zmagovita poročila z bojišča, ta je -uničil sovjetski oklepnik, oni j c spravil -izdajalca pred morilca, zopet drugi je spravil ,na bojišče važno novico, se s-plazil skozi sovražnikove čete; liihrer jih je pobožal za- slovo še enkrat, jih -pohvalil, jim vlil poguma. In mladina- je sledila, šli so v smrt, i-n sami niso vedeli jasno, -zakaj,, čemu? Oblikuj in pritegni mladino, pa ohrani si jo, pa Ibolš imel oblast. Vcepi, mladini -sovraštva, pa Ibolš laihko- žel obilen sad. Vzemimo- primer r-alsnega sovraštva v Ameriki, Julžni- Afriki, po vsej Afriki, vsepovsod po svetu. Vzemimo- v Evropi antisemitizem, rib na ravni veleposlanikov obvestila 18-maja ameriško stran, da zaradi položaja, ki ga j-e -ustvarila ameriška vlada, ko je brezobzirno poslala, svoje čete v Kambodžo-, kitajska vlada smatra -za neprimerno, da bi ibil 137. kitajsko-ameriiš-ki veleposlaniški sestanek napovedan ,za 20. maj.« EL FATAH OBOROŽUJE PREBIVALCE JUŽNEGA LIBANONA Predsednik libij-ske vlade polkovnik Ga-; dafi je voditeljem drugih arabskih držav predložil svoj načrt za rešitev krize na Sred njem vzhodu. Njegov načrt je namenjen izključno arabskemu svetu, zakaj samo arabske dežele lahko razpletejo ta spor, je dejal Gadafi. Vodja palestinskih gverilcev Ja-ser Arafat je izjavil, da bo palestinsko gibanje oborožilo prebivalce južnega Libanona, če bi Izraelci znova napadli to področje. Palestinsko osvobodilno gibanje zdaj pravzaprav nadzoruje celotno libanonsko meje proti Izraelu. NEPRIČAKOVANO V PARIZU Žena znanega grškega skladatelja Mik-isa Teodorakisa in njuna dva otroka so nepričakovano dopotovali v Pariz. Teodora,kisovo družino so pripeljali v Francijo skrivaj,, zahvaljujoč prizadevanju treh mladih FraO' cozov, med katerimi sta bili dve ženski. Ženo in otroka so najprej skrivaj spravili B3 neko ladjo in poiz-neje z letalom v Pariz. Član francoskega humanitarnega ko-nB' teja Paul Milliez je v navzočnosti Mikisa Teodorakisa izjavil, da je osvoboditev skladateljeve družine delo Jea-na Jacquesa Ser-van-Schreiberja, znanega francoskega puhli' cista lin voditelja francoske radikalne strafl'i ke. Mikis Teodorakis j-e sloviti grški kornpo-nist, ki ga je imela grška vojaška jiunta dolgo zaprtega, pa ga j-e pred kratkim nepričakovano izpustila iz ječe. nauk o »Herrenmen-schu«, !ki se je izkazal ko-t edinstven primer »II c r dc-n-m c n s ch a «• preziranje vsega, kar je na vzhodu in jugi1’ vzemimo- kot .posledico- belega rasizma rasizem čnn-ilh, rjavih, rumenih -narodov. T1 blaznost, 'to- značilno- človeško -zverinstvo }e sad človeške naidutois-ti, otrok lastne -negotO" vo-s-ti, čut manjvrednosti je moral roditi čid lastne večvrednosti-. Mladini je -t-reba dati idc-alov. Lepo reči* še bolj, prijetno -čuti. A -kaj so ti ideali! Uboj, o-rožje, m-ržnja, sovraštvo? Oži-na, pri' zirainje, kvarni nacionalizem z vsemi usodnimi posledicami? Porazno -praizine fraze 0 nekem sožitju, složnosti in strpnosti (ozi' roma prikrojeno- o solidarnosti in toleraB' ci), izjave Ibrez otipljive vsebine? Otroci so -mrtvi. Tudi nekateri iz-med Ži' viih. Dobili so svoje ideale, -imajo svoj^ vzornike, iz lastnih vrst. Hočejo tekmovati in prekositi -drag dragega, zadati sovraž-ni' ku čim več i-zguib; -častno je, biti eden od smrti, zapisanih. Slava ali smrt. Boj, bo šel svojo blazno -pot, mladina -se bo še vojsko-vala med seboj, bo uničevala, morila, sej3' la .sov-raštvo, kljub i-zjavam o sožitju m.ed narodi, rasami In verami (Arafat in drug1’ ne samo tam spodaj- na. Bližnjem vzhodu)-ker to želijo voditelji, fiih-rerji, rasisti i11 podobno. Namesto da bi gradili svet miri1' sožitja. Vcepi mlademu -sovraštvo, pa ohri" ni to -sovraštvo -pri življenju, pa iboš videl sad bo obilen. Zoib za- -zob! Jože Wakounic Gospa Theodora- i kis s svojima otrokoma, devetletnim Georgisom (levo) in dvanajstletnim Mar-garidom. Po ovinkih je prispela Theodorakisova družina preko Avstrije v Francijo v Pariš. MRTVI OTROCI -Padle so granate, počile so protitari-ko-v-slke rakete, razletel -se je šolski avtobus, obležali so mrtvi, ranjeni, pohabljeni. Junaki, ki so zajpoičeli to 'slovito junaštvo iz -neposredne bližine, so jo -pobrisali, kajti delo je bilo- opravljeno, -sovražniku iso zadali hude izgube, začutil je -stalno prisotnost nevidne -vojske, zadeli so ga ob -najbolj občutljivo točko, -umorili so m-u otroke. Kot povračilo- -za -napad -na južni Libanon, kot povračilo- iza zasedbo araib&kega ozemlja, kot povračilo -za -napade na egipčanske -civilne cilje, mesta, vasi, tovarne, šole. Oko za oko. So-vražnik je čutil prisotnost sovražnikovo, -in jo bo še ču-til, vse -dokler -se ne bo umaknil z zasedenih predelov, vse dokler ne bo izginila njegova drža-va. Nahujskana mladina Po raznih ilustriranih -časopisih sveta strašijo grozljive slike: otroci z orožjem, z nabitimi in naperjenimi puškami v rokah, v očeh-bojazljivost, negotovost, a v-endar sovraštvo, globoko vcepljeno od vzgojiteljev -in državnikov. Oni -d-a so up izdanih narodov, oni da bojo rešili narod sramo-te, izgnali grde -sioniste in drage imperialiste iz zasedene domovine. Da bi mladiči izgnali sami sebi prirojeni otroiški strah, se postavljajo s tem bolj priučeno-, a nepristno samo- zavestjo pred tujca, kot to znajo otro-ci, da se mu uveljavijo, da mu pokažejo -svojo neznansko moč. Pravi zelenci, -bi -rekli, so vrgli bombe -na izraelska zastopstva v Evropi, mladi tigri ali -podobno so se imenovali, slava naroda, stebri, -narodnega preporoda; ko so se vrnili -na svoja vežbališča, v -morilsko šolo, so jih sprejeli kot na-jvečje -narodne junake, njihove podobe -so strašile po vse-h časopisih, njihov vzor neustrašeno-sti in odločnosti -do sm-rti -naj bi -potegnil za -sabo še druge obupance, -naj bi privabil, pritegnil k podtalnim gibanjem še več sovrstnikov. Mladina :se -da lahko navdušiti, šla j-e, skorajda -dojenčki so postali -na mah možje, spoprijeli so -se s krvavo življenjsko resnostjo. Čeprav -mladince, jiih zelo malo -draži z mladinci drago-d po svet-u, ni j-im za splošna opravila -mladine, postali iso izbrana -druščina izbranih, smrti zapisanih. Gledali smo slike, brali poročila, -ko se je Bia-fra še 'bojevala- proti nigerijskim imperialistom in njihov-im -zaveznikom. Bombardirana naselja, porušene hiše, požgana polja, mrtvi, in vselej- lačni otroci, mrtvi otroci, glavni -trpini vojne -blaznosti. Ista slika v južnem Sudanu, v Kurdiistamu, Vietnamu, Kambodži-, in povsod drugo-d po -svetu, kjer je lakota, kjer -se kolj-ejo-, kjer m pravice, povsod iste neznansko velike, neusmiljeno očitajoče, v-prašajoče otroške oči. > MEDNARODNA DIDAKTIČNA RAZSTAVA V CELOVCU i, e 1- , V sredo, 20. maja, so odprli v Delavski zbornici v Celovcu razstavo učnih knjig in *ish učencev ljudskih šol iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Razstavo so pripravili učitelji teli imenovanih de-^ žel, da bi navezali tesnejše stike na področju didaktično-pedagoškega dela. v Poidabni razstavi sta ibili že v Furlaniji-l_ Julijski 'krajini- (Italijii) in v Sloveniji. Prva razsta,va je bila- leta 1968 v Vidmu (Udi-n ah), ki je izajela zlasti knjige i-n učila v obvezni' ljudski šoli, lani pa je 'bila ipodob-razstava v Novi- Gorici v Sloveniji, ki je prikazala delo pedagogov in šolarjev v ofo-l" v-ezni šoli. j Sedanja prireditev, to- je razstava v Delav-,,' $ki zbornici v .Celovou, ki je 'trajala do tega Ponedeljka, je obsegala razstavo učbenikov j in obveznega čtiva za obvezno ljudsko šolo, razstavo šolskih risb in pa tekmovanj a učen-Cev -zadnjih razredov (od 12. do 15. leta), v risanju lepaka (tema lepaka j,e bila: Šolska razstava Alpe-Jadran: sodelovanje in J sožitje treh Obmejnih dežel) -ter razstava av-■ sirijskega' knjižnega kluba »Mladima in 0 knjiga«. j Dolgoletne želje hrvaškega naroda na Gradiščanskem, da bi dobili svojo lastno hrvaško -gimnazijo, so se sedaj uresničile. Kot piše glasilo- gradiščanskih Hrvatov »Hrvatslke novi ne«, ki -izhaja v Železnem (Eiselns-tadtiu), se j,e njihov sen le uresničil. Dva hrvaška- domoljuba imata glavno za-,; slugo ,za- -olstva-ritev njihovega cilja: inž. To-, j 1110 Wagner in jav-ni no-tar -dr. Demeter Liinizer. Na podlagi akcije teh dveh mož je , prosve-t-np ministrstvo o-dobrilo- ustanovitev - hrvaške gimma-zije. | Predsednik deželnega šolskega sveta, gra-| diščanski deželni glavar Kery se je v načelu | strinjal s tem, pokazal pa je -na težave glede gradn je: za gimnazijo ni zgradbe, pa tudi premalo profesorjev. Uresničiti pa je mo-'golče to samo na ta način, da se jo priključi k neki drugi šoli. Tako so odločili mero-! daj-ni krogi, da bodo šolarji dobili samo stoj- - Ue razrede na realni gimnaziji v Gornji Šici 'Pri Boirtu. V Bo rtu samem pa bi ustanovili - rn-ternat za hrvaške otroke. Ta internat bo ■oskrbelo Društvo za razvoj j už-nogradiišča n -škili Hrvatov. | Kakor hitro bodo razmere -dopuščale, bo-|j h° dofbili gradiščanski Hrvati v Bortu- sa- Gostitelj letošnjega srečanja učiteljev in šolarjev Koroške, Furlani jie-Juli jake krajine in Slovenije je -bila koroška deželna -vlada, organiziral pa je razstavo -koroški- deželni svet. Na otvoritvi je govoril tudi deželni glavar Hans Sima, ki je med drugim tudi dejal, da ima Koroška že leta dobre stike z obema sosednjima pokrajinama Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. Sedaj so se k temu pridružile še šolske oblasti, da bi še one doprinesle svoj delež k utrjevanju prijateljstva med tremi sosedami. Na tej didaktični razstavi je imela vsaka dežela svoj poseben dan. Ta-ko je -bil dan Slovenije v petek, 22. maja, d-an Furlanije-Julijske kraji-ne pa v nedeljo. Odnosi med tremi imenovanimi pokrajinami sc na področju gospodarstva kot kulture že nekaj let uspešno razvijajo. Kot posledica teh prijateljskih odnosov se je rodila tudi zamisel o sodelovanju med pedagogi Koroške, Slovenije in Furlanije-Julij-ske krajine. Zunanja oblika tega sodelovanja je našla odziv v treh didaktičnih razstavah treh dežel. -m-ostoj no giiminazij-o, katero -bodo lahko obiskovali -le tis-ti o-tro-ci, ki bodo imeli pravico obiskovati hrv-aško srednjo šolo. Otroci hrvaških s-taršev, ki nameravajo pesečati -hrvaško -gimna-zijo, se morajo takoj, prijaviti, kajti že 10. junija letos bodo sprejemni izpiti, v septembru letos pa se bo pričel redni -po-uk v hrvaških razredih šole v kraju Gornja Šica. FESTIVAL V PULJU SE ZAČNE 26. 7. 17. festival ju,go-s lo-v a n sk ega igranega filma v Pulju -se b-o začel 26. j-uliija im bo trajal do 2. avgusta. Zadnji p-ogovo-ri o- izboljšavah organizacije tega festi-vala so namreč vzbu-dili mnenje, da bo festival prestavljen na drugi rok, vendar pa je ostalo po -starem. UMRLA JE NOBELOVA NAGRAJENKA NELLV SACHS V Stockholmu je v 78. letu umrla pisateljica Nelly Sachs, ki je leta 1966 prejela Nobelovo nagrado za literaturo. Švedska akademija je leta 1966 -delila Nobelovo nagrado za literaturo, in sicer izraelskemu pi-sateljiu Joseiu Agnonu in -nemiško-švediski pisateljici N e 11 y Sachs. Književnika Nelly Sachs je dobila Nobelovo nagrado za njeno odlično lirično in draimatsko pisateljevanje, ki opisuje ganljivo židovsko- usodo. SVETOVNA PREMIERA BECKETTOVE ODRSKE ANTOLOGIJE Pariška javnost je prva videla odrsko adaptacijo nekaterih fragmentov iz del Samuela Becketta, dobitnika Nobelove nagrade za leto 1969. To je bila montaža fragmentov iz ustvarjalčevih -zgodnjih dra-m, med ka-terimi je tudi eno do sedaj še nedokončano delo, kakor tudi deli iz njegovih romanov in esejev. Tako je nastalo njegovo dramsko delo »Začetek do k-oinca«, v katerem je Beckett podal svojo filozofijo, da je namreč človekovo življenje eno samo počasno umiranje. PRIPRAVA NA II. MEDNARODNO RAZSTAVO ORIGINALNE RISBE V organizaciji moderne galerije bodo na Reki odprli 27. junija II. -mednarodno razstavo originalne ris-be, na katero je -povabljenih okrog 350 likovnih umetnikov iz 68 držav. Poleg teh lahko sodelujejo na razstavi avtorji, ki se sami prijavijo, vendar pa bo njihova -dela pregledala in izbrala selekcijska komisij a, v kateri je tudi ljubljanski likovni kritik Aleksander Ba-ssin. Moderna galerija je imenovala mednarodno žirijo, ki bo na razstavi nagradila najboljše stvaritve. % Z ZLATOM POKRIT SKITSKI VOJŠČAK Ob izkopavanjih gomile v predmestju kazahstanskega mesta Isika so arheologi odkrili dkoli -tisoč zlati-h predmetov, ki so bili v gro-bu skitskega vojščaka. Znanstveniki so ugotovili, da je bil -bojevnik od glave do pet-a prekrit v zlato, samo nož in meč sta 'b-ila iz železa. Kazahstanski arheolog Kemal Ak-išev imeni, da izvira grobnica iz 5. ali 4. stoletja pred Kristusom. MEDNARODNA UMETNIŠKA UNIVERZA Na pobudo umetnostnih zgodovinarjev Raig-ghiantija in Ma-zizariola so ustanovili mednarodno umetniško univerzo s središčem v Benetkah. To mednarodno umetniško univerzo so ustanovili, da bi nudili svoje izkušnje in znanje vsem, ki se -zanimajo za umetnost. Gradiščanski Hrvati so dobili gimnazijo SLOVENCI ct&mcL in po .wvtn O Baragi tudi v Avstraliji kaj slišijo Slovenska skupnost iz okolice Kew, Viktorija v Avstraliji ima svoje versko in kulturno središče v Baragovem domu. Nedavno je ta dom s skupino avstralskih deklet obiskala tudi Miss Frances 0’Flynn, sodelavka „The Horizont1’, verskega katoliškega lista za žene. V spomin je dobila Baragov življenjepis v angleščini, ki jo je močno prevzel. Kot je lani v omenjenem listu opisala dela slovanskih apostolov Cirila in Metoda, tako je v letošnji januarski številki priobčila članek o Baragi. J. A. Blatnik v Sloveniji V sredini meseca maja se je mudil v domovini ugledni član kongresa Združenih držav Amerike, slovenski ameriški rojak John (Janez) A. Blatnik, ki je bil med drugo svetovno vojno vodja ameriške vojaške misije pri glavnem štabu narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Dolgoletni predstavnik zvezne države Minnesote v ameriškem kongresu je v Slovenijo pripotoval iz Beograda, kjer se je kot gost zvezne skupščine udeležil tudi vojaške parade ob dnevu zmage. Doma je obiskal svojce na materinem domu v Podležu in na očetovem v Uršnih selih, se sestal z nekdanjimi partizanskimi tovariši ter bil gost slovenske skupščine in Zveze borcev. Janez Blatnik je obiskal tudi Slovensko izseljensko matico, kjer so ga seznanili z delovanjem te ustanove na Slovenskem. Med drugim so mu podarili tudi tečaj za slovenščino na ploščah, ki ga je pripravila Slovenska izseljenska matica. Ob 50-letnici kulturno-umetniškega društva »Tine Rožanc« Jubilejni koncert zborov železničarskega kulturno-umetniškega društva „Tine Rožanc” iz Ljubljane, ki je bil 19. maja v Festivalni dvorani v Ljubljani, je izzvenel v glasno množično manifestacijo zborovskega petja ob 50-letnici delovanja tega društva. Nastopili so mešani, ženski in moški zbor ter oktet delavcev železniške tovorne postaje Moste. Zborovodje Franc Govnik, dr. France Perger in Franc Rant so s svojimi pevci predstavili slovenske in jugoslovanske narodne in umetne pesmi. Predstavnik Zve*e kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Marko Munih je za visok jubilej društva izročil predstavniku zbora zlat lovorjev venec, namenjen zboru ob njegovi petdesetletnici, članom zbora pa 22 zlatih, sedem srebrnih in dve bronasti Gallusovi znački. Zlata poroka v Mariboru Petdeset let skupnega zakonskega življenja sta v Mariboru praznovala Mijo Kokot, rojen 1893. leta in njegova žena Hermina, rojena leta 1900. Na skupno zakonsko pot sta stopila 17. maja 1920. Od zime sem zbežal v vigred (Kramlja Alojzij Vauti, selski župnik) (2. nadaljevanje) Ne samo Meran, tudi njegova okolica • Je mično lepa. Drugi popoldan sva se z I §°spoidoim Pavletom odpeljala po zložni dvigajoči- 'se cesti 5 kilometrov daleč v Scheno, 'as> ki leži okoli 100 metrov višje od Me-’ tl,tia. Toda to ni več vas v navadnem po-1T|enu besede. Vas je bila še pred 20 leti, _ JecKj pa je zrasla-, -da- bi jo lahko smatrali za predmestje M er a na. Nove hiše rastejo, stare popravljajo in povečujejo, vse, da bo Več sob iz a tuj-ce. Kmetovanje se opušča, Vav-nike zasajajo s -sadjem in trto, vse išče ’ cl°bodke in koristi v .tujskem prometu. Po Sončnih, širnih pobočjili se belijo velika in 'Manjša gostišča, v katerih je povprečno 40 j P°ste]j in nudijo letoviščar jem zraka, som-ca, dobre hrane in udobnega počitka. Lju-uJe so pridni, delav-ni, podjetni, pa tudi V-mi. pi elektrika in se zunaj nad vrati pokaže in žari rdeča lučka, da v-sak lahko ve: ne smem še v spovednico, ker je že -nekdo notri! Postaje križevega pota so izrezljane iz lesa, delo rezbarjev v Grddn-u, odkoder sta tudi kipa i-n jaslice v novi selski cerkvi. Pokopališče okoli cerkve je lepo urejeno. Posebno lepi so železni, z roko kovani križi. Spomenik vojnim žrtvam velja vsem, ki so zgubili življenje pod Andrejem Ho-f er jem in v olb-eh svetovnih vojnah. Na vliti, brona-sti -plošči lahko bereš vsa njihova imena. Na vzhodni strani pa je spomenik rajnim d-uhovnikom, ki so v Scheni dek> vali:veli-ka freska, slikan Kristus, spodaj spominska marmornata plošča z im-e-ni. Zadnji je Matej, Vilfan, umrl 1. 1960, Slovenec, ki je po vojni tu našel zavetje in pastiroval do smrti. , To pričata dve cerkvi: starejša manjša, n novejša mnogo večja, prostorna irrtpo-fantna s tremi ladjami. V taki veliki cerkvi N bilo te-žko pridigati. Go-vo-rnik je moral ^očno, glasno govoriti, a kljub tem-u se je g^as lahko zgubljal v višini, b-olj oddaljeni ga slabo slišali i-n razumeli. Nove iznajd-e so tudi ta -nedo-statek odpravile. Na pri-111 trnih mestih v cerkvi -se na zidu namesti-J° zvočniki in vsi ljudje iz njih jasno sli-,1J°> kar jim pridigar -mirno go-vori v mi-^rofon. Tudi ta cerkev je tako ozvočena. ,a še nekaj, drugega praktičnega sva opa-lla> in sicer na spovednicah. Kadar je s-po-' ed-nik v -spovednici, žari zunaj nad vrati Zelena lučka. Ko pa kdo ipoklek-ne v spo-' ednico, -s-e ob klečalni-ku avtomatično vklo- želela sva se predstaviti- župnik-u in zvedeti kaj zanimivega o kraju in dušnem pastirstvu. Po strmem kam eni tem stopnišču počasi prideva navzdol i-n pozvoniva ipri vratih župnišča. Odpre nama gospodinja in pove, da sta župnik in -kaplan oba o-dšla k veroučnemu izpitu otrok, prijazno pa naju povabi, naj vstopiva. Sedli smo na balkon ob -pisarni in gostoljubno na-ma je postregla -s pristno vinsko kapljico. Krasen razgled s-e nama j,e -nudil s tega -balkona: kako- lepa okolica tjla do- Merana -i-n še dalje do sneženih vrhov visokih gora! Gledam, -gledam, pa oko se ne naveliča, vsa ta lepoita pa -me -dviga k viru vse -lepote, k Stvarniku. Kar prijetno j-e bilo kramljati s prijazno -gospodinjo, ki nama je -marsikaj zanimivega povedala. Svetovala -nama je tudi, -naj si ogledava še mavzolej- oib pokopališča. Ko siva -s-e poslovila, sva naročila pozdrave obema gospodoma ,i.n isie -nato podala po stopnicah nazaj na pokopališče. Ko sem po 29 stopnicah pripihal na vrh in lovil sapo, se mi je rodilo- sočutje do -župnika, ,ki mora včasih ,po večkrat na dan napraviti to pot. Pa je verjetno mnogo mlajši od mene in m-u to- vzpenjanje po stopnicah ne dela težav. Mavzoilej je veličasten -nagrobnik, -kapela; i-z nje vodijo stopnice v podzemlje, kjer stoji v sredi .sarlkofa-g z -zemeljskimi ostanki -nadvojvode Johana, čigar brat Karel je premagal Napoleona v bitki pri- Aspernu blizu Dunaja. Nadvojvoda Johan je bil rojen leta 1782 -v Florenci v deželi Toskana v severni Italiji, umrl j,e pa leta 1859 v Gradcu. V mlajših letih se je v Ba-d Aussee zaljubil v »žaVberno« Anico, hčerko tamkajšnjega poštarja im jo na vsak način hotel imeti za ženo. To so -mu -sorodniki hu-do zamerili: plemič ta-ko visokega -stanu da bi se oženil s preprosto hčerko navadnega meščana! Toda on je Anico tako ljubil, da miu ni Ibilo- mar za iprimcesinje visokih plemiških družin i-n se je le -poročil z njo. Kaj so hoteli, vzeti -so morali to na znanje. Da bi se velika stanovska ra-zlika malo zmanjšala in zabrisala, so mlado ženo dvignili v plemiški s tam z imenom »Anna, Grafin von Meran«. Živela pa sta v srečnem zakonu. Žena, 18 let mlajša od moža, ga je za 21 let preživela in je umrla ,1. 1880. Njun sin je dal postaviti mavzolej, obojni tru-pli so prepeljali semkaj in jiu položili k skupnemu počitku v istem -sarkofagu. Podoben -slučaj -domišljave visokosti in preziranja nižjih se je dogodil začetkom tega stoletja. Po nesrečni smrti -prestolonaslednika Rudolfa, edinega sina cesarja Franca Jožefa I., je prešla pravica nasledstva na cesarskem prestolu na Franca Ferdinanda iz iste habsburške rodovi-ne. Ta se je pa -po-ročil s češko grofico Zofijo Cho-tek. A še kot grofica se vladarju ni zdela enakovredna prestolonasledniku. Dobil je dovoljenje za to poroko le pod pogojem, da njegovi otroci ne bodo imeli pravice do prestolo-nasledstva. Ferdinanda in Sofijo so zadele -smrtonosne krogle atentatorjev 29. junija 1914 i-n dale povod za prvo svetovno voj-no. Karel, zadnji avstrijski cesar, je vladal le dve leti. Tako so se v prejšnjih stoletjih mogočneži domišlj-evali, da so več nego drogo preprosto ljudstvo, da jim ,gre posebna čast, da so plemeniti: vojvode, grofje, baroni, vitezi, E dl er von. še v Avstro-Ogrski se je kdo težko povzpel do vi-sokih uradnih mest, a-ko ni imel »plave krvi«. V republiki pa so te privilegije odpravili. Vsi smo -iste krvi in za višja mesta ne odločajo več lepo doneča plemenitaška imena, ampak znanje in sposobnost. Pri ogledovanju mavzoleja in -sarkofaga mi je vstala misel na minljivost vsega posvetnega. V deželi mrtvih so vsi enaki, pa naj se diviga -na-d grobom preprost, lesen križ ali mogočen nagrobni kamen ali celo mavzolej. Prav govori žalostinka, da v grobu ne slepi rumeno -zlato, čast, ime, -naslov i-n stan. Smrt pobrati -pod lopato, kar rodil je beli dan. Ko sva se vračala domov, naju je pa spet zajelo življenje s svojim vrvežem in smehom. (Dalje prihodnjič) Ob cobu, p&zedana OLLINGER »NEVARNO« ZBOLEL IN ODSTOPIL Ni til mesec dni novi socialistični poljedelski minister in 'bivši legalec ter esesovec Ollingeir ni mogel ostati: v vladi. Kreisky o '.preteklosti ni bil informiram, sicer bi ga pa, kakor je izjavil, imenoval 'tudi, če bi o njegovi nacistični preteklosti vedel. Verjetno je že pozabil, kakšno vlogo je igrala zverinska SS pri likvidiranju Judov. Dobro informiran pa je moral biti koroški predsednik deželnega zbora Tillian in seveda tudi deželni glavar Sima. Poklon svobodnjaški stranki? Poklon bivšim nacistom? Toleranca? Isti socialisti, ki bolestno iščejo v preteklosti svojih političnih nasprotnikov kakih rjavih madežev, dvigajo es-esovce na najvišja mesta in to' dejanje še zagovarjajo, češ da se vsak človek lahko zmoti. Vendar je po vsej verjetnosti pritisk v stranki bil tako močan, da je Ollin-ger »zbolel« in iz »zdravstvenih vzrokov« odstopil. Čisto navadna farbarija ljudstva pa je v tem primeru ponovna kanclerjeva zagotovitev, da za odstop niso bili merodajni nobeni politični vzroki, marveč edinole zdravstveno stanje. Razumljivo, kajti socialisti pričakujejo prav od bivših nacističnih krogov, da bo državni predsednik Jonas ponovno izvoljen. Volitve 'bodo že kmalu! OJ VI GRADIŠČAN CI, SREČNI V SVOJEM UBOŠTVU! Govoril je sam deželni glavar gradiščanski, na manjšinskem seminarju v Železnem. Priznati mu moramo vse naše .spoštovanje, ker j e osebno odprl to zasedanj e. človek si ■kar misliš, kaj. ibi se vse 'izcimilo, če bi bil tak shod v maši tako strahovito grozno tolerantni Koroški. Toda nič podtikavanja, nič zlobe. Govoril je torej deželni glavar gradiščanski. Izjavil je — ex cathedra, — dia tam zunaj na Gradiščanskem sploh ne rešujejo .nobenega manjšinskega vprašanja, kajti tega tam ni. Gotovo so ga že zdavnaj rešili, .podobno kot Štajerci slovensko vprašanje v obmejnem pasu. Slovenci so tam tako lepo izginili, kot so izginili. Humi v svetovni zgodovini. To nam zatrjuje nezmotljivo uradno stališče. Pa so tudi govorili naši ‘bratje gradiščanski Hrvati. In so zbili glavarjeve trditve. Kje je državna gimnazija za gradiščanske Hrvate? Nimajo dvojezičnih krajevnih napisov, tudi šolsko vprašanje ni v tistem tako zlatem redu. Mnogo je stvari, ki bi jih bilo treba osvetliti iz pravega kota, jih razgaliti pred avstrijsko in svetovno javnostjo, jih postaviti v luč resnice. Seveda. Možno je zanikavati vsako manjšinsko vprašanje, možno ga je prevleči z napačnimi trditvami im lepimi frazami o nekem brezmejnem soglasju v sožitju. Samo resnici to ne koristi. Gospodje deželni glavarji in vi, ki imate oblast v svojih rokah. Potvarjanje dejstev ne koristi nobenemu, ne večini, ne manjšini. Ne koristi vam in vašemu ugledu, najmanj pa ugledu dežele oziroma države, ki jo predstavljate. pik SOCIALISTIČNA TOLERANCA V LOGI VESI V občini Loga ves so socialisti pred nedavčnim pri izvolitvi župana jasno 'pokazali, kako resna jim je toleranca, če so ogroženi njih ozki strankarski! interesi. Da bi preprečili izvolitev Stanka Černiča1, domačina — Slovenca, ki uživa v domači občini vsestranski! ugled in jie dobil pri občinskih volitvah močan dokaz zaupanja, so se povezali z FPo in jim ponudili celo za štiri leta župana; zadnji dve leti občinske periode pa smejo po milosti- FPO-jevcev zavladati v občinski' hiši tudi socialisti. Zares lep primer »tolerantnega« in Slovencem prijaznega zadržanja, kakor si ga zapisujejo na svoje zastave že skozi leta celovški voditelji taiste stranke. Vendar je oči vidno strankarska korist prva skrb funkcionarjev; šele potem, hočejo hiti tudi tolerantni. Ista rdečerjava sloga je zavladala tudi pri izvolitvi župana v Vrbi, kjer so s pomočjo svobodnjakov socialisti inštalirali svojega kan-didatau Vse kaže, da se odprtost 'dr. Kretskega, ki jemlje celo esesovce v svojo vlado, razprostira tudi po Koroški. Sigurno bodo FPO-jevci to odprtost bogato poplačali, Mladinski dan — dan srečanja »Mladina vsega sveta je dandanes precej enako usmerjena. Film, televizija in tisk so nasprotja v mlajšem rodu po različnih kontinentih praktično zabrisala. Ta mladina je pa kljub temu idealistična, a hkrati razočarana. Razočaral jo je svet starejših. V luči tega njihovega razočaranja moramo razumeti njihov protest, upiranje zoper vse zastarelo.« V nedeljo so postale te besede znanega pridigarja Bily-ja Grahama resničnost. V lepo, sončno, pomladansko jutro se je mladina odzvala vabilu, da bi praznično obhajala svoj dan. Kraj njene manifestacije je bila pliberška okolica, na griču Božjega groba. Nekateri slikajo našo mladino precej temno; kar pa smo v nedeljo doživeli, bi moralo ljudi spraviti na druge misli. Nad tisoč mladih se je zbralo v mogočni stavbi božjegrobsikega svetišča. Škof, ki se je 'biil prvič udeležil mladinskega dneva, je skupaj z mladino obhajal mašo, z mladino, ki je prepevala, sodelovala in s tem pokazala svojo pripravljenost sodelovati pri obnavljanju Cerkve na Koroškem. Maša sama je bila doživetje za vse, bodisi za podeželsko 'kot za 'študirajočo mladino. To je v prvi vrsti bila zasluga g Jožeta Ropitza, ki je skoimiponiral speve, bi so se mu sijajno 'posrečili, ter z moderno kom,pozicij o navdušil vse, ki so 'bili pri maši. Drugo doživetje nam je nudil g. Škot" sam. Hvaležni smo mu lahko zategadelj, ker je pokazal svojo povezanost .z mladino ter dokazal z nedeljsko demonstracijo, da do- zdel letos marsikateremu gledalcu v izvedbi bolj dozoret. Višek komornega petja sta nam nudila že znana zbora graških študentov in celovških bogoslovcev; zaradi slabe akustike žal ni ibilo možno bogoslovcem s svojimi nežnimi glasovi popolnoma vse zadovoljiti, pač pa so graški študentje s svojimi izurjenimi glasovi mogli prodreti v poslušajočo uho zbrane množice. V močni zasedbi se je ob koncu predstavil šentviški mladinski izbor, ki je prijetno presenetil občinstvo. Omeniti je treba slavnostnega govornika. Vladimirja "VVakouniga, ki je v kratkem, a jedrnatem govoru poudaril, da se mora mlad človek v prostosti nesebično posvetiti Foto: Marko Jernej kuimemti drugega vatikanskega koncila niso ostali na papirju — škof kot veliki duhovnik je predsedoval svoji čredi, mladini — bodočnosti Cerkve. Mladi duhovnik g. Polde Kasl je skušal v pridigi v nas razplamteti ogenj apostolata in krščanske samozavesti, za katero bi se naj mladi človek boril dandanes v svojem okolju. Popoldne smo občutili dan srečanja, dan ^povezanosti v pestrem sporedu. Mladina, bodisi podeželska, bodisi študentje so s prispevki dokazali, s čim so se ukvarjali v zadnjem letu in so jih kot dozoreli sad predstavili gledalcem in poslušalcem. V pisanem mozaiku ,popoldanskega poteka je le 'težko imenovati razne skupine, ker je vsaka tvorila neko enoto. Podjunska glasbena in pevska skupnost je imela v svojih vrstah najmlajše, a tudi najstarejše člane, ki se prištevajo k mladini. Za drugič bi ji želel, da bi mogli program z lepimi, ubranimi melodijami in petjem nekoliko krajšati. Kakor vsako leto so tudi letos Selani nastopili v narodnih nošah s plesom, ki se je sočloveku; vzbuditi mora duh solidarnosti v prav razumljeni svobodi, o kateri mlad človek sam odloča. Zelo posrečeno je zaigrala in navdušila godba bogoslovcev, ki je pri večini občinstva zapustila najboljši vtis. K precejšni obogatitvi dneva je spadala telovadba mladincev slovenske gimnazije, katere drzni rtn smeli nastop je vodil novi predsednik katoliške mladine prof. Anton Malle. Posebno pohvalo zasluži ,za edinstveno posrečeno organizacijo in za pripravljalna dela farna mladina iz Pliberka, ki je svojo nalogo zadovoljivo rešila. Če kdo misli, da na svetu obstoja le mladina, ki je destruktivna, je moral v Božjem grobu doživeti, da je še mladina, ki v konstruktivnem delu išče svoje ideale. Če hoče kdo oceniti mladino, potem jo mora pogledati od vseh strani. Sodobno mladino smo vajeni soditi le po zunanjem videzu in tako se zgodi, da ji delamo krivico. Vendar je vzbujalo pozornost dejstvo, da so bili bogoslovci na mladinskem dnevu zelo angažirani. Nisem prepričan, da se = Naše prireditve == PLIBERK Farna mladina in otroci vabijo na igro SIROTA JERICA ki bo v nedeljo, dne 31. maja, ob 8. uri zvečer v farni dvorani. Pol ure pred igro bodo peli slovenski bogoslovci iz Celovca. Prisrčno vabljeni! * Farna mladina Dobrla ves vabi na igro LEPA VIDA ki jo priredi v nedeljo, 31. maja, ob pol osmih (19.30) v farni dvorani v Dobrli vesi-Prisrčno vabljeni! * ŠT. PRIMOŽ Farna mladina v Žitari vesi priredi v nedeljo, 31. maja, ob 8. uri zvečer pri Voglu v Št. Primožu igro PRI KAPELICI Ljubitelji dramske umetnosti, prisrčno vabljeni! # BILČOVS Slovensko prosvetno društvo »Bilka« vabi na lepo ljudsko igro »ROŽMARIN« v treh dejanjih iz kmečkega življenja (napisal jo je Vladimir Pfajfer). Predstava bo v soboto, 6. junija 1970-ob 8. uri zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu. Igrajo igralci prosvetnega društva L o iu pri Tržiču, ki gostujejo pri nas in s te«1 vračajo naš tamošnji obisk. Vse, ki ljubijo naše odrske prireditve, vabi društveni odbor * »CERKEV IN DRŽAVA« Pokoncilski radijski razgovor v junij« ima naslov: »Cerkev in država«. Naši akademiki iznašajo v tej razpravi zanimive koncilske misli iz konstitucije »Cerkev v sedanjem svetu«. Oddaja bo v petek, 5. junija, ob 14.1« popoldne. l/ftnthic bcctVUZ RES PRAVI DEMOKRAT! Z zadovoljstvom sem bral vaš članek v zadnji številki NT, 'ki se bavi z besedam1 velikovškega župana H o sip a na zaiključn1 prireditvi šentruper&ke gospodinjske šole-Tudi jaz tako zadržanje iskreno pozdravljam. Vendar je treba opozoriti na dejstvo, da je od besed in gest do resničnih dejanj dolga pot. Vemo, da je -tudi .prejšnji koroški deželni glavar spregovoril v javnost) v slovenščini, in ikljulb temu je prav o« ukinil dvojezično šolo, kar nam je prinesi«! ogromno škode. Tudi sedanje vodstvo koroške socialistične stranke kaj rado goved o enakopravnosti, o mostovih, o toleranc1 m podobnem, kljub temu pa so dejanj« manjšini v prid botre redko 'posejana. O d* besed do dejanj je pač dolga, pot. S to ugotovitvijo nikakor nočem zmanjšati ipome' na Hospovaga nastopa v št. Rupertu, saj , vemo, da je danes še potreben pogum za javni'nastop pri slovenskih prireditvah. O' pozoriti sem hotel le na dejstvo, ki ga nikakor ne ismemo prezreti. V 25-letni povojni koroški politiki ni bilo bistvenih pozitivnih ukrepov za koroške Slovence, čepra'-je bilo mnogo- lepih in tolerantnih besed- P. V- mladina sestoji le iz bogoslovcev. Pri mladinskem dnevu je bilo pogrešati laikov i11 tako je nastal vtis, da je to dan bogoslovcev (povezavo in govor sta imela bogoslovca!) Ali to dejstvo izpriča lenobo laikov? V nedeljo so imeli laiki dovolj prilike V dejanju dokazati, kar govorijo in zahtevaj«’ vendar je dokazov manjkalo. Besede stremijo po dejanjih. Tega smo od laikov V nedeljo močno pogrešali. -joti- L Dedne osnove telet Veliko prirejo dajo živali, ki imajo dedno ,zmogljivost zanj o in jilh krmimo ter redimo tako, da svoje zmogljivosti lahko razvijajo. Hitro lahko priraščajo na teži mlade živali, ki imajo dedne osnove za hitro rast in jih pravilno krmimo ter redimo v takih hlevih, da se dobro .počutijo. Razumljivo pa je, da veliko prirejo lahko pričakujemo samo od zdravih in dobro ješčih živali. Glede hitrosti priraščanja teže so velike dedne razlike. Pri poskusnih pitanjih bikov, skupin potomcev plemenjakov za osemenjevanje, pogosto ugotovimo, da pri enakem krmljenju priraščajo, potomci najboljšega plemenjaka po 100 do 200 g na dan več kot potomci najslabšega. Preizkušanje .bikov po lastnostih potomcev je velikega gospodarskega pomena. Biki za osemenjevanje naj bi bili vsi preizkušeni na rastnost. Zato imajo znatno boljšo živino, tisti rejci, ki vodijo krave k osemenjevanju kat tisti, ki pripuščajo- bike neznane vredinosti. Od slabega bilka je 'tele ob rojstvu lahko 3 do 4 ikg laže, pri reji 200 dni je razlika med dobrim in slabim teletom lahko 30—40 kg teže ali1 do 30.000 starih di- OBVESTILO Obveščamo, da je od sedaj naprej vsak ponedeljek zvečer ob 18.45 v deželni bolnici v Celovcu slovenska maša. Prosimo, obvestite svoje drage domače, ki se nahajajo v bolnici, da imajo sedaj lepo priložnost prisostvovati sv. maši v domačem slovenskem jeziku. Obenem je pred in po maši priložnost za spoved. Redno mašuje in spoveduje p. Roman. Slovenska služba božja v bolnici redno ostane. P. Roman Motore OFM Cap. -narjev. Kdor zna računati, izgubo dohodka, ne bo nikoli tvegal, da bi na kravo pripustil slabega, bika. V krajih, kjer ni organ iz L rano redno osemenjevanje krav, naj bi za priipuščamj e uporabljali bike, ki so sinovi na pitovnost potomcev preizkušenih, prav dobrih plemenjakov. Pri pitanju mlade govedi predstavlja krma največji strošek. Živali, ki hitro rastejo, porabijo manj' krme za prirast 1 kg žive teže kot živali, ki rastejo počasneje. Bik, ki prirašča in a dan po 1,25 kg, priraste v 8 -dneh 10 kg na teži. Drugi, ki prirašča na dan po 0,85 kg, potrebuje 12 dni pitanja za prirast 10 kg teže. Pri drugem je prirast teže dražji zaradi porabe več krme, pa tudi zaradi več dni reje. Teleta in mlado govedo- pitamo na pri- Avstrijski strokovnjaki v Trstu V Trst je prišlo- pred kratkim odposlanstvo avstrijskih strokovnjakov, zastopnikov dunajskega povezovalnega urada odbora za stike. Ogledalo- si je glavne naprave v tržaškem pristanišču, področje pri Fernetičih, kjer -bo bodoče postajališče za tovornjake in nekatere druge objekte v Trstu in okolici. V avstrijskem odposlanstvu, ki ga je vodil dr. Arnold Friesz, so bili še načelnik oddelka za promet pri zvezni gospodarski zbornici Nussbaum, njegov (pomočnik Winkler, svetovalec Fenz in ravnatelj revije »Verkehr«, Friedl. Avstrijski izvedenci, so- se na sedežu pristaniške ustanove sestali s predsednikom in ravnate!jiem dr. Franizilom in inž. Colauttijem. Dr Franzil je kratko prikazal načrte, ki jih ima vodstvo pristaniške ustanove glede bodoče modernizacije pristaniških naprav in izboljšanje 'storitev. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o nekaterih skupnih problemih, zlasti s področja tranzitnega prometa. rast mesa. Hitro rastejo in hitro povečujejo količino. mesa take živali, ki so večjega telesa, ki imajo telo široko, globoko in dolgo ter imajo polne telesne oblike zaradi obsežnih mišic. Telesne oblike so dedne. Obsežnost mišic je tudi dedna. Ozke in tanke živali lahko spitamo, da postanejo močno zamaščene. Takih živali pa .ni mogoče tako spitati, da bi bile močno mesnate. Mlade živali hitro pridobivajo na teži, dokler močno rastejo njihove mišice. Ko pa pojenju j e rast mišic in pričnejo živali nabirati: več loja, je priraščanje žive teže manjše, poraba 'krme za prirast 1 kg teže pa narašča, da pitanje postaja vse dra"j Zato želimo iza pitanje take živali, ki hitro rastejo na večjo težo, ki pri teži 500 kg še ne postanejo preveč zamaščene. To so dedne lastnosti1 iln zato odbiramo bike za osemenjevanje poi preizkušnji njihove rastno-sti ali, po rastnoisti 'potomcev. OHROMELOST KOKOSI To leto se je zgodilo že tretjič, da kokoši ohrome. Prvi dan kokoš težko hodi, drugi dan pa že ne more. Noge se ji najprej stegnejo in kremplje skrči, kot da jih stisne v pest. Hrano uživa prvi dan še normalno, nato vsak dan manj. Ko kokoš zakoljemo, je v njej zelo velik žolč. Tudi jetra so nekako bolj plava. Vso drobovino zakopljemo. Kokoši hranimo z zdravim zrnjem: koruzo, pšenico, ječmenom. Pasejo se tudi. Ali imamo zdravila proti tej bolezni? Po opisu bolezni vaših kokoši bi lahko sklepali, da obolevajo za tako imenovano Marekovo boleznijo. Bolezen povzroča neki virus. Širi se z onesnaženo vodo, zrakom, onesnaženo krmo in steljo. Ker proti tej 'bolezni še ni pravega zdravila, bo potrebno podvzeti vse preventivne mere. (Glej NT, št. 17) Če bodo obolevale še druge kokoši, priporočamo, da pokol j et e celo jato. Vse prostore, kjer so se živali zadrževale, dobro razkužite, nato pa kupite res zdrave enodnevne piščance ustrezne pasme. Za uspešno rejo perutnine velja načelo, da v istem prostoru ne smejo- biti odrasle kokoši >z naraščajem. Tako se izognemo možnosti za neposreden prenos- bolezni od odraslih živali na mnogo manj odporne piščance. Če -se ne boste takoj odločili, da bi upoštevali naš nasvet, se 'posvetujte s področnim veterinarjem. M. O. ŠESTIČ »AJLPES ORIENTALES« Delovna skupina vzhodnoalpskih narodopiscev, ki se je zbrala 1. 1956 na pobudo Inštituta za slovensko narodopisje SAZU prvič v Ljubljani, se je sestala te dni šestič in sicer to pot spet v Švici, v mestecu Thusis v Sivem kantonu (Graubunden). Tema sestanka je »Pastirska kultura v Vzhodnih Alpah«. Sestanka se s slovenske strani udeležujejo poleg drugih raziskovalcev sodelavci Inštituta za slovensko narodopisje SAZU in G-lasben »narodopisnega inštituta v Ljubljani. Prispevali bodo referate o verovanjih, šegah, pripovedništvu, pesmi, glasbilih in stavbah slovenskih pastirjev tako s planinskega kakor z ravninskega območja. PRI NAS NA KOROŠKEM Romanje po koroški deželi Železna Kapla — Marija v Trnju — Dobrla ves — samostani: avguštinci, jezuiti, benediktinci; cistercijanski samostan, osnovna šola, glavna šola, sodišče, notariat — Cerkev pri Božjem grobu — Pliberk — Grebinjski samostan: 2 cerkvi. f V ranem jiutru ob najlepšem sončnem vremenu po muhastem tednu z mokrim dežjem, smo se romarji dveh fara: -šmiklav-ške im ziljske podali na pot z namenom, da obiščemo Marijina svetišča v pretepi, Podjuni. Pov-sod je prevladovalo- pravo majsko praznično razpoloženje, ki so ga povzdigovale Marijine pesmi in goreče molitve romarjev. Bilo nas je kar lepo število, okrog 46 za poln avtobus. Prvi obisik je veljal Železni Kapli. Po ozki, vijugasti cesti, 'ki je pretila, da nas stisne malo pred prvim, ciljem, smo srečno 'dospeli, oikrog 9. ure v Železno Kaplo. Pri jaizni ondotni, g. župnik nas je že pričakoval pred podružnično Marijino cerkvijo v Trnju. Bili simo očarani nad lepoto Marijinega svetišča. Prvotna podoba v glavnem oltarju se ni, ohranila. Legenda pravi, da so jo vozniki, -ki so prevažali: iz južnih .krajev v Železno Kaplo, kupili nekjie v Italiji in konji sami, so potegnili voz s podobo na skoraj nepristopen kraj,. Naročeno jim je bilo, naj 'postavijo Marijino cerkev tam, kjer se bodo ustavili Ikoinji. Danes stoji v glavnem oltarju Marijin kip med zelenim Trnjem. — Tu smo se romarji, udeležili sv. maše med prepevanjem praznič- Mohorjeva knjigarna v Celovcu išče vajenko z dokončano glavno šolo ali nižjo gimnazijo. Dekleta, ki imajo veselje za trgovski poklic, naj se javijo v Mohorjevi knjigarni, Celovec lO.-Oktober Strafie 27. nih pesmi, iki sta jih -pela zbora obeh fara. Naš drugi cilj jie bil romarska cerkev v D obril vesi. Preč. g. prošt nas j e po lesenih stopnicah najprej popeljal v Ikripto, kjer so nekoč pokopavali- menihe. Prezbiterij in ladja sta zelo raizsežna, da verniki komaj vidijo na oltar. Cerkev je n ek alko zidana v nadstropje, se pravi, da vodijo 'iz ladje v prezbiterij stopnice. V glavnem oltarju je čudovito lep gotski Marijin ikip z Jezusom v naročju. Cerkev s samostanom je stara 800 let in je večkrat menjala svoje -gospodarje. Najpreji so- 'tu živeli avguštinci, potem jezuiti iin nazadnje 'benediktinci. Danes služi samostan v svetne namene. V njem sta osnovna in glavna šola, sodišče in notariat. Romarji smo občudovali izredno snažnost in zares estetsko aranžiranje majskega cvetja na oltarju. Tisti, ki smo bili prvič na tem svetem kraju, smo prepletali svojo molitev s prošnjami do majniške kraljice, da bi se ohranilo versko življenje, kakršno so gojili naši predniki, iki so postavili na tem delu naše zemlje toliko in tako lepih Marijinih cerkva. Po Ikoisilu smo inadalljevali romanje v smeri proti Pliberku. Povzpeli smo se na grič k cerkvi pri Božjem grobu. Tu se zbira v postnem času vsa Podjuna, v procesijah prihajajo ljudje, da opravijo velikonočne dolžnosti. Tudi mi smo hoteli videti Božji grob, a žal tega nismo videli, ker cerkev prav sedaj restavrirajo, občudovali pa smo njeno razsežnost in obilico svetlobe, ki kar lije skozi, velika oikina. Zadnja naša postaja je bil samostan in obe cerkvi na Grebinju." V drugi, manjši, tudi .posvečeni Materi božji, smo opravili šmairniono pobožnost, zapeli nekaj Marijinih pesmi. Marija v glavnem oltarju je bila zares lqpa v V|sej. svoji krhkosti, klopi, v katerih smo sedeli, pa težlke in masivne in jih zob časa še prav nič ni načel. Samostan sam se nam je zdel mračen in pristajal je kakemu kom t empl ati v n emu redu, ki je bil daleč odmaknjen od vse posvetnosti. S Vračali smo se po cesti ob Dravi, oči so počivale na sočnem zelenju in na srebrnem pasu široke reke, kamor je današnji čas postavil čudes tehnike: nove elektrarne, nove mostove, umetno jezero. Misli so se mudile v preteklosti in sedanjosti in primerjale dela ustvarjalnega duha skozi stoletja. Srečni smo -tisti, ki jih občudujemo, a le preradi pozabljamo, da nič me (pomeni, če ves svet pridobitno-, svojo dušo pa pogubimo. Zadovoljni din okrepčanega duha smo se vračali na svoje domove z željo, da bi bilo takih romanj še več. GLOBASNICA Kandidati liste delavcev m kmetov, ki je prvič kandidirala za občinske volitve v Globasnici, se prav lepo zahvaljujemo vsem, ki ste ji. zaupali 26. aprila svoj glas. S tem simo .začeli: graditi nove smernice v duhu, boriti se za pravice, za vero in za družinske zadeve. S ponosom pa lahko trdimo, da nismo »prodali« vaših glasov nobeni stranki, čeprav se je nudila možnost na več strani. S tem nam je v bodoče tudi sveta dolžnost, držati se tradicionalne linije in delati v duhu človeške skupnosti, brez fanatizma, ki le trga in ne povezuje. Naši. predniki, so se žrtvovali za naše interese, .zato nam je jasno, da je naša bodočnost zasigurama le, če si bomo obdržali in poživili naše kulturne dobrine in navsezadnje, kar si bomo sami ustvarili. V tem smislu se bomo še večkrat oglasili. Sporočamo pa vam, dragi občani, da so za vsakega posameznika, ki ima v občinskih zadevah svoje probleme, vsak čas odprta vrata, posebno pa vsako prvo nedeljo v mesecu od 9. do 12. ure v gostilni pri Steklu v Globasnici. ŠMIHEL Par vrstic spominu Micki Kristan, nekdanji pevki šmihelskega zbora Naj starejša, vzorna pevka društva »Korotan« nas je izapu-stila, ter šla prepevat v večnost, kjer kraljuje večni maj> Saj je napisala: Moje največje veselje na svetu je bila pesem 'im petje. Zelo rada se spominjam dveh, 'posebno lepih pesmi, ki sem jih pela pri :pokojinemu pevovodju Stangelnu: »Za tvoj' evharistični 'tron...« in »o Jezus, ti moja ediina si sreča«. Zato upam, da bom enkrat v skupnem iziboriu prepevala veselo Alelujo v nebeški domovini.. Rajna Micka Kristan je bila. zelo Skromna v svojem življenju in v svojih zahtevah, veliko ipa je žrtvovala za čast božjo, ter redno hodila- iiz zelo oddaljene vasi k pevskim vajam v (poveličanje bolžj-e službe. Zavedala se je, da je tudi, petje božji dar, da pravi pevec ne išče hvale ter ve, da bo nekoč dajial odgovor tudi za ta dar. Pokojni Micki so šmihelski pevci, na njeno željo zapeli na -grobu: »Je mrak končan« in »Večerni zvon« ter je še v teh pesmih donel njen čisti glas, kot bi bila zraven. Rajna Micka pa bo v šmihelski fari še dolgo ostala v najlepšem spominu, kot odlična zagovornica resnice in pravice; pa tudi ostre kritike vsem, ki so krivico delali, ter v preganjanju in trpljenju iskali časti in osebne koristi. Draga Micka! Izdonela in utihnila je za nas v tej solz dolini tvoja, pesem; za nas kratka -poteza slovesa. Ti pa nam izprosi stanovitnost in prostor, kjer bomo nadaljevali neizpete -pesmi tam gor, kjer ni gorja ne bolečine, kjer nikdar maj ne mine. VABIMO vas na ples k RUTARJU v Žitaro ves, ki bo 30. maja, ob 20. uri. Zabavali vas bodo »Veseli Podjun-čani«. Vsi prisrčno vabljeni! ŽITARA VES Slovenska občinska zastopnika Joža Gola vičnik in Franc Tazoll se v imenu vseh drugih kandidatov iskreno zahvaljujeta našim volivcem za zaupanje, ki so ga izkazali Občinski skupnosti Žitara ves. Dejstvo, da se je dvignilo število naših glasov od 111 leta 1964 na 178 letos, je nas vse zelo razveselilo. Naša zastopnika bosta delovala vestno v smislu naročila vseh volivcev in se trudila, da se .bodo uresničile vse točke našega programa. Občinski odbor je izvolil za župana socialista Miho Posoda, delavca iz Gorič, podžupan je postal Franc Kukoviča, učitelj v Žiranti vesi., prav tako SPO. Prva seja novega občinskega odbora je bila v torek, dne 26. maja. O seji 'bomo poročali prihodnjič teignil meč i-z nožnice. Ali maršala sta v diru planila med nasprotnika i-n ju o-po-miniilia da jjo-stave današnjega turnirja ne dovoljujejo -takega boja. »Upam, da se še vidiva,« je -rekel temp-Ij-a-r, mereč protivnika z maščevalnim pogledom; »pa -tako, da se ne b-o nihče vrival med naju!« »Ako se ne,« j,e odvrnil razdedinjeni vi--tez, »-bo krivda tvoja, ne moja. Peš a-li na konju, :s kopjem, sekiro ali mečem sem .zmerom -enako pripravljen, -da -se spoprimem s -teboj.« Prerekala bi se še -dlje in še srdi tej e, če bi ne bila maršala prekrižala med njima svojih ,koipij in j-u -primorala, da sta odnehala. Razdedinjeni vitez ,se je vrnil na svoje mesto, Bois-Guilb-ert pa je odšel v šotor, kjer je v grenik-am -obupu prebil ostanek dne. Ne da bi -s-topil .s konja, j-e zahteval zrna-ga-le-c čašo vina,, odprl spodnji del svojega šl-eima in izjavil, da- pi.j-e »na zdravje vseh .zvestih angleških src in na po-gi-n tujih -trinogov«. N ato je ve-le-l trobentaču, naj zatrobi b-ojn-i kli-c, in je -po glais.niku sporočil izzivalcem, da si ne i-zb-ere nobenega, pač pa ,s-e j-e pripravljen boriti z -njimi po tistem redu, ki ga sa-m-i določijo. Orjaški Front de Boeuf v črnem oklepu ,s-e je prvi pokazal na borišču. Njegov ‘ščit je imel na -belem po-lju črno bikovo -glavo, na po,l izbrisano po -mnogi-h udarcih; in pod in jo iprevzetm-i miapis: Ca-ve, adsuim (čuvaj se, jaz sem tu). Proti temu bojevniku je dosegel razdedinjeni vitez neznaten, zato pa odločilen uspeh. Obadva sta spretno zlomila kopji, a Front de Boeuf j-e v spopadu izgubil st-reme; proglasili so, da j-e premagan. Tudi v -tretjem boj-u — s si-ro-m Filipom Mal-voisino-m — j-e bila neznancu -sreča mila, -ker jte tak-o silno- udaril -barona po čeladi, da jie počil podlbradlni jarm-e-n in ga je le izguba šlema obvarovala padca; zato se ga -spoznali za premaganega kakor prejšnja dva. Č-etrt-i ispopad -je bil z Grantmesnilom: to polt je polkaizal -razdedinjeni vitez prav toliko- vljudnosti- kakor prej spretnosti in poguma. Gt-antimesniio-v -konji, ki, j-e bil mlad in ojgnjievit, se je vzpenjal i.n skakal med zaletom -tiaiko ,nepravilno, da j-e pokvaril jezdecu is-mer; a- tujec se ni hotel okoristiti s, itoi nezgodo, amipaik je zdirjal mimo nasprotnika iz dvignjenim kopjem, ine da bi ga: ipodlrl. -Nato j,e ukrenil koin-ja, se vrnil v svoj. koln-ec borišča in po glasniku ponudil- prdtivniiku novo -srečanje. Toda Girant-inosn.il jie izj-aivil, dai jie premagan talko po spretnosti kaikoir po viljudin-osti neznanega borca, iin oldlkdonill ponudbo. Ralph de Vipont je dbpolhi-1 vrsto -tujčevih zmag; sila- njegovega -padca j-e bila tolikšna-, da -mu je udarjala kri iz -nosu in ust in so ga- nezavestnega odnesli z bojišča. V-zkliikanj-e tisolčev j-e pozdravljalo eno-duišno ira-zsodlboi princa- in tum-iir-skih maršalov, k-i so priznali -razdediinj,enemu vitezu odliko- dainiašn-jiega dne. DEVETO POGLAVJE Turnirska- -maršala Viljem de Wyvil in štefaln -de M-airti-val sta ,prva čestitala zma-govalcui, proseč Iga hkrati, naj -si -da- sneti čelado- ali, pa ivsa-j oldpre miličnik, preden ga odvedeta -k princu Jdhn-u, -da -sprejme i-z njegovih rak nagrado- dam-ašnjega turnirja. Raizidle-d-ilnjien-i vitez je z vso viteško vljiud-ndstj-O' odklonil n ju,no prošnjo, rekoč, da je že pri svoj-am prihodu -na- 'borišče ja-vil glasnikom razloge, k-i mu -do- n-ekega časa branijo- -pokazati obličje. Maršala sta se takoj zadovoljila s tem odgovorom; zakaj med ra-zniimi čudnimi obljubami, s kakršnimi so s-e pogosto -veizatli. -vi-t-eizi tistih dni, j-e bila najobičajnejša ta, da ostanejo neznani, dokler me doivrše -kakega iizredn-ega po-dj-etja. Maršala -tedaj nista silila v skrivnost razdedinjenega viteza, ampak sta sporočila princu Johnu zmagovalčevo željo, da bi ostal neznan, in vprašata, ali ga smeta predstaviti njegovi milosti, da sprejme nagrado -za svoje junaštvo. Neznančevo jurikrivanj-e je razdražilo Johnovo radovednost; i.n -ker je bil že kak razočaram po izidu turnirja, na katerem -so izzi-val-ci, ki jim je bil naklonjen, zaporedoma podlegli samcatemu vitezu, j-e ošabno odvrnil maršaloma: »Tako- mi svetega obličja ljube Gospe, razdedinjeni vitez ni izgubili samo posestev, ampak tudi -vljudnost, ker hoče stopiti pred -nas s pokritim obrazom. Veste -li, gospoda,« j-e vprašal, obrni v-ši se k svojemu spremstvu, »kdo- bi uit-egnii biti junak, ‘ki se vede tako ponosno?« »Se sluti,m m-e,« je rekel de Braicy, »in nisem -si mislil, da- s-e najde rne-d -štirimi britanskimi imor.jii -korenjak, ki poraz-i teih pet viteiz-ov v enem -dnevu. Ta-ko mi vere, nikoli n-e pozabim, s kakšno- -silo je trešči,1 v Vi-ponta. Nosrečili bolniča-r j-e iZleiteil -s svojega sedla kakor kam-ein iz prače.« »Ne košatite se,« je odvrnil vi-t-eiz Sv. Ivana, ,k.i je stal blizu njieiga, »vašemu templjarju -se ni zgodilo prav nič bolje. Na svoje lastne oči -s-e-m vid-el hrabrega Bois-Guilb-er-ta, kako se j-e trikr-a-t prekopicnil; vsalk-ikrat je zagrabil peska -po-line ro-k-e.« De Bracy, ki jie bil templjarjem prijatelj, ga je hotel -zavrniti, a -princ John ga je -prehitel. »Tiho, gospoda,« -j-e dejal; »kaj, pomeni to javno prerekanje?« »Zma-gailec še -v-edno čaka -dobre volje vaše visokosti,« s-e j-e oglasil de Wyvi,l. »Naša d-oihra volja j-e takšna, da naj čaka, dokler n-e iz-vemo, ali- jie tufca-ji kdo, ki v-saj sluti -njegovo- ime in stan,« -se j-e odrezal John. »In -če -s-toji do imr-aika — delal je dovolj, da se jie -mogel s-egreti.« »Vaša milost ne izkazuje zmagalcu dolžne časti, a-ko -ga sili čakati, dokler ne damo vaši visokosti odgovora, ki ga -sami ne vemo,« je rekel Wald-emar Fitzurse. »Jaz vsaj ne uganem ničesar — razen aiko bi ibil izmed hrabrih vojakov, ki so -sipr-emili kralja Riharda v Palestino in se z-daj posamič vračajo iz Svete dežele.« »Lahko da je grof Sail-islbury,« se j-e oglasil -de Bracy; »velikosti sta idokaj enake.« »Prej -bi u-tegnil biti sir T-omaž Mul ton, vitez Gilslaindski,« j-e deja-l Filtzurse; »Salis-bury j-e bolj trša-t.« Med spremstvom j>a je nastalo mrmranje; nihče ni vedel, pri kom se j-e začelo; »Nemara je kralj — nemara je sam Rihard Levjesrčni!« »Bog ne daj!« je vzkliknil princ Jo-hn; zdrznil se je, kakor bi treščilo vanj in prebledel kakor smrt. »Waldemar! — De Bra-cy! Vrli vitezi in gospodje, -pomnite svoje obljube in stojte zvesto pri meni!« »O kaki nevarnosti zdaj ni govora,« je rekel Wa-ldemar Fitzurse; »ali so vam orjaški udje sinu vašega očeta res tako malo zma-ni, da si j.iih upate spraviti v onile oklep? — De Wyvil iin Martival! Najbolj u-strežeta-pri-mcu, če takoj- privedeta zmagovalca k prestolu -i-n s tem razpršita zmoto, ki mu je -pregnala vso kri iz lic. — Oglejte si ga -boilj natanko,« je povzel, »in vaša vi-sokost b-o videla, -da mu manjkajo do- velikosti k-ralja Riharda- trije -palci, do njegove ši-roikoipleičnoist-i pa dvakrat toliko. Tudi konj, ki ga jez-di, bi se zrušil po,d težo kralja Riharda že im e d .prvo dirko.« Ko je taiko govoril, s-ta -maršala privedla razdedinjenega viteza pod lesene stopnice, -ki- so držale iz borišča k Johnovemu prestolu. Princ, iše vedno ve-s razburjen od -misli, da se je ibrat, -kateremu je poplačal toliko -dobrot -s tako hudimi krivicami, -nenadoma vrnil v svoje dedno kraljestvo, se ni mogel -niti isprilčo razlik, -ki ga je Fitzurse Po Dolenjskem sem in tja Vsaka slovenska pokrajina in dežela ima svoje lepote, svoje posebnosti in znamenitosti in ne bi bilo prav, če bi občudovali le gorenjske vrhove in opevali le sinje Jadransko morje. Pisatelj Fran Levec je -zapisal o Dolenjcih: »Še prej nego priroda, se ti prikupi narod, ki prebiva tod. Ti ljudje se odlikujejo po svojem prostodušnem vedenju, odkritosrčni so, prijazni, zgovorni in postrež-lj-irvii. Prava njihova posebnost pa je izredno pravilna govorica in neusahljiv ljubezniv humor.« Tudi Ivan Cankar je priznal Dolenjcem: »Dolenjec — najimenitnejši predstavnik slovenskega naroda, na obrazu in v kretnji, v jeziku in slogu 1« Seveda se je po zadnji vojni in še prej na Dolenjskem kakor drugod marsikaj spremenilo. Vendar dolenjski in z -njim be-lokrajinski svet nam je ostal zvest. Prav bo, da ga nekoliko spoznamo. Na Doleinj-sikem ni tako- visokih gora kakor :na Gorenjskem. V tej deželi 'se alpsko predgorje stika s kraškimi planotami. Ob železniški progi iz Grosuplja proti Novemu -mestiu se vrsti -grič z-a gričem, menjava se polje in gozd, vmes pa so posejane večje in manjše vasi. Vsa pokrajina je prijazno valovita. Nekdo se je pošalil, da nimajo Dolenjci. še toliko ravnega sveta, da bi nanj postavili liter svojega vina, iki mu pravijo cviček, kar pa seveda ni res. Ob reki Krki in -drugih vodah iimajo -lepe doline in ravnine. Vendar ima tudi Dolenjska -svoje gore in visoke vrhove. Na severu je Posavsko hribovje, 'kjer je najvišjii vrh Kum (1219 m). Na- juigu, nad1 reko Kolpo se dvigajo kiraške planote z -najivišjim vrhom Go-teniški Snežnik, -ki je naj višji vrh na Dolenjskem. Visok je- 1289 im. Med -dolenjskimi kraškimi planotami jie najvišjii Kočevski Rog z višino 1100 m. Dolenjsko tolči od štajerske reka Sava, o-d Hrviatsik-e pa reka Kolpa in pogorje Gorjanci. Ker j-e Dolenjska soseda deželice, kateri pravimo Notranjska in po kateri se razprostira Kras is svoj-umi posebnostmi, zato najdemo te tudi že na Dolenjskem. To so pod- zemeljske jame, kraška polja in reke ponikalnice. Glavna dolenjska reka je Krka, njen največji pritok pa Temenica. Obe sta. -ponikalnici. Skozi mesto Kočevje teče reka Riinža, skozi Novo mesto Krka, skozi Ribnico teče Ribnica. Naj večja reka Bele krajine pa je Kolpa. Posebnost dolenjskih voda so topli vrelci. Topla voda privre iz globin ob prelomnicah izemlje, ki so nasta-le v davni -pradavnini. Ob nekaterih -toplih vrelcih so danes urejena -zdravilišča. To- so Dolenjske, šmarješke iin Čatešk-e Toplice. Potem na Dolenjskem tudi ni preveč hudih zim (to velj-a b-o-lji -za spodnji -del) ker imajo po sončnih bregovih nasajene vinograde, zlasti v okolici Novega mesta in v Beli krajini. No, tako hudega mraza kakor na Gorenjskem morda res ni, -toda v hribih in na k raških plano tah kar dobro poznajo ostro zi-mo in k-raško b-urjo. Največ vinogradov srečamo v po-dno-žju Gorj-aincev, na Trški gori pri Novem mestu, pri Žužemberku in pri Krškem. Posebno zna-n in imeniten j-e -cviček iz Gado-v-e -peči, saj še šaljiva pesmica poje o njem. Ljudje so -se na Dolenjskem že zelo zgodaj na-s-eli-li. O tem zgovorno pričajo tudi izkopanine -mositičarjev -na Ljubljanskem bar ju. V rimskih časih j,e Dolenjsko prečkala važna cesta iz Emone (sedanja Ljubljana) v Si-saik na Hrva-tskem. V srednjem veku j-e bila Dolenjska- -pod oblastjo raznih grofov. Pokrajino med Gorjanci, Rogom in Trško goro imenujemo še zdaj »Dolino gradov«. Dolenjci iso -mnogo trpeli zaradi turških vpadov. Spomnimo se le -na povest dolenjskega pisatelja Josipa Jurčiča o Juriju Kozjaku. Dolenjci so -skromni, -prijazni in veseli ljudje. Pos-ebno- po-znani so po domovini in po svetu bistri in šega-vi Ribničani zaradi svojega kirošnjarstva. Še -nekaj mest in važnejših 'krajev na Dolenjskem: Metroipola Dolenjske j-e Novo mesto, za -nji-m pride Kočevj-e; mesteca na robu Dolenjske -so- še Krško, Ra-d-tiče in Litija. Nekoliko industrije imajo tudi -manjši kraji kakor: Trebnje, Mirna,, št. Jernej,, Kostanjevica, Grosuplje, Sodražica in Ribnica. Za razvoj dolenjskega- -gospodarstva in turizma jie važna nova asfaltirana avto-cesta iz Ljubljane do Zagreba in še dalje. Danima Konc ART BUCHWALD: PARIŠKO PISMO v a-riiz -je interesanten z -najrazličnejših vidikov. To- 'simo- doumeli tudi v razgovoru z enaindvajsetletnim ameriškim študentom Dom Smithom na Sor-bo-n-ni, ki nam je pokazal štiri pis-ma; napisal jih je domov, v Wisconsin. V njih se kažeta zanimiva psiho-za in taktika »razbo-ritega« visokošolca. Prvo j;e bilo naslovljeno- staršem: i» Predragi! Tu v Parizu gre vse -dobro in 'kar precej študiram. Na univerzo odhajam ob devetih, vračam se oib petih, -potem pa še vse naloge, ki jih je tre-b.a napraviti. Zato mi ostane malo časa -za- obiske v Lo-uvru ali v muzeju za moderno umetnost; ostane mi pa vsa-j prijetna zavest, da opravljam svojo dolžnost. študi-ram Hugoja, Voltaira, Moliera in še kopico drugih Francozov, o katerih še nikoli niste slišali. Smola je v tem, da so knjige presneto drage; zato sem precej na kratkem z denarjem. Pa dovolj, ne bi vas hotel nadlegovati s temi malenkostmi. Živim pri neki simpatični francoski družini, ki mi pomaga pri učenju francoščine. Imajo sina, ki je mojih let; ob nedeljah greva s kolesom na deželo. Ob sobotah -pa hodim na koncerte ali pa igrani doma šah. Seveda je precej1 težavno- hoditi na koncerte s praznim žepom, toda vsaj enkrat na mesec skušam zadostiti tej kulturni potrebi. Moram priznati, da -piri kosilu popijem kak kozarček vina, toda v to me prisilijo moji ljubeznivi gostitelji. To j-e vse. Sedaj pa moram hitro na predavanje, ki -se bo vsak čas začelo. Po-ljub vsem! Vaš Don. P. S. Če mi že ravno na vsak -način hočete poslati kaj -denarja, pošljite ga na .American Express’, kajti tam j-e zamenjava najbolj ugodina.« D ARINA KONC: JULacLasl Mladost, mladost, ti čas prelepi, ko rože nam povsod cveto in v sončnem zlatu svet prostrani začudeno nam zre oko. Mladost, mladost, ti čas ljubezni, odpiraš srca na stežaj pojoči sreči, upom rožnim, ko ves je svet en sam smehljaj. Mladost, mladost, ti čas edini, ti rožnati življenjski maj, razširi svetla nam obzorja, v katera stopamo sedaj! Mladost, mladost, kako si lepa! V zelenju hribov in gora potekaš kot srebrn studenček v slovenski vasi mi — doma! Drugo -pismo je bilo naslovljeno prijatelju: »Dragi Boh! Pariz je fantastičen! Odkar sem tu, še nisem šel .spat pred -četrto zjutraj. Študirati na Sorbonni je prava šala. Odkar sem dal svoj indeks v podpi-s, še nisem prestopil njenega praga. Nekaj -časa sem bil prisiljen živeti pri neki francoski družini, toda ko -sem videl, da imajo pohištvo v -stilu Ludvika XIV., sem na -vrat -in nos pobegnil. Nastanil sem se v zakotnem hotelu, na levem bregu reke Seine, brlog je sicer ušiv, toda ima to dobro lastnost, da niso -preveč radovedni, ko-ga pripelješ, poleg tega pa je bar odprt celo noč. Ne ‘bom se zgubljal v opisovanju -podrobnosti. Te dni prepeljava-m eno Španko, eno Francozinjo in eno- Švedi-n-jo. Ni mi še uspelo-, da hi obredel vse nočne lokale, toda -bo-di potrpežljiv in daj mi nekaj ča-sa! Dvakrat sem bil v Folies-Bergere, nekaj poznanstev pa sem navezal tudi na Li-du in v Bar-Tabarin. Samo suša v žepu nekoliko -zavira mo j-e spoznavanje Pariza. (Nadaljevanje na 8. strani) opozoril -nanje, -docela otresti skrbi; in ko je po kratki, zmedeni -hvali vitezov-e hrabrosti ukazal privesti bojnega konja, ki j-e bil obljubljen v nagrado, j-e v srcu trepetal, -da-se ne -bi iizza omrežnega naličnika te jeklene posta-v-e zdajci -o-dlzval globoki, mogočni -glas Riharda Levjesrčnega. Toda razdedinjeni- vitez ini črhnil besede v odgovor na prinčevo laskanje; vsa njegova .zahvala je ibil globok priklon. Dva konjarja v bogatih oblekah sta pripeljala konja na borišče; žival j-e -bila napravljena v dragoceno 'bojno opremo in tako izvrstna, da je ves nakit ni mogel storiti še lepše -za vešče oko-. Razdedinjeni vitez je položil rolko na -glavič ter skočil v sedlo, ne da bi uporabil stremen. Nato jie visoko zavihtel kopje in -dvakrat objahal plan, razkazujoč svojo umetnost in konjeve vrline. Videz ničemurnosti, ki bi jo utegnil kdo očitati njegovemu obnašanju, je izključevalo priličje, izražajoče se v tem sijajnem predvajanju knežjega daru, s katerim so ga pravkar odlikovali; i-n tako je spet pozdravljalo viteza glasno vzklikanje viseh prisotnih. Živahni prior iz Jorvaulxa j-e v tem šepetaj e opomnil princa Johna, da mora zma-galec pokazati za hrabrost še dobri okus in določiti izmed krasotic, ki so di-čil-e galerije, tisto damo, ki naj zasede prestol kraljice lepote in ljubezni ter podeli nagrado v turnirju naslednjega dne. Ko je vitez drugič pridirjal mimo, ga je princ ustavil z mahljajem svoje palice; vitez je krenil lk prestolu, pobesil kopje in obstal -nepremično, kakor bi čakal Johnovih -povelj; vse ga jie Občudovalo, kako spretno in bliskovito je preskočil s svojo iskro živaljo iiz najhitrejšega gibanja v ta otrpli, bronasti- mir. »Go-s-pod razdedinjeni vitez,« j-e izprago-voril princ John, »— saj to je edini -naslov, s katerim vas morem počastiti — vaša dolžnost in predpravica je zdaj-, da imenujete ljubko damo, ki naj poistane kraljica lepote in ljubezni ter predseduje jutrišnji svečanosti. Ako se kot tujec v maši deželi morda želite ravnati po sodbi- drugih ljudi, vam moremo le povedati, da je Alicija, hči našega hrabrega viteza Walde,marja Fitzursa, na -našem dvoru že -dolgo- prva iz ilepoto in ugledom. Seveda pa j-e vaša -neoporečna pravica, da izberete po- svoji lastni volji katerokoli damo; s tem, -da ji poklonite to krono, bo izvolitev jutrišnje kraljice zaključena in veljavna. — Vzdignite kopje!« Vitez je viz-di-gnil kopje in princ John mu j-e nataknil na ost kronico- iz -zelenega satena, obdano z -zlatim kolutom, ki so ga zgoraj obrobljala srca in puščice nali-k j ar godam in listom na vojvodski kroni. Debeli migljaj glede hčere "VValdemarja Fitzursa je narekoval Johnu m-no-go razlogov; vsi do -zadnjega so izvirali iz njegovega značaja, ki j-e bil čudna mešanica brezskrbnosti in -prevzetnosti z nizkotno lokavo-stjo i-n zvijačo. Hotel je izbrisati vitezom okoli sebe spomin -na -svojo nedostojno šalo o Ži-dov-ki Rebeki i-n potolažiti Alicijinega očeta VValdemarja, katerega se je -bal in kateri m-u je -danes večkrat poka-zal nezadovoljstvo. Želel se jie tudi prikupiti dami; zakaj John je -bil v svojih zabavah -enako razuzdan, kakor je bil brezvesten v -svojem častihlepju. Mimo vsega ipa je hotel naprtiti razdedinjenemu vitezu, do katerega je čutili že zidaj silno mržnjo, mogočnega sovražnika -v osebi VValdemarja Fitzursa, nadejaj e ,se, da bo ta globoko užaljen, ako zmagalec prezre -njegovo- hčer in se odloči drugače, -kar ni bilo neverjetno. I-n tako- se je tudi zgodilo. Zakaj razdedinjeni vitez je krenil mimo sosednje galerije, na -kateri- je sedela lady Alicija v polnem blesku svoje zmagoslavne lepote; počasi j-e (jahal okoli borišča, poslužujoč se svoje pravice in ogledlujoč mnogoštevilna zala olbllilčja, ki so diči-la sijanji krog. Vredno- je bilo paziti na različno vedenje kra-sotic med tem ogledom. Nekatere so- zardevale, drage so se držale ošabno in dbsto-jamistve-no, tretje so -zrle naravnost predse; delaje se, kakor da niti ne slutijo, kaj se godi, ali pa -so se oidlmikale s strahom, ki j e bil morda narejen; še -druge -so -izkušale utajiti- muzanje in dve ali tri so na -glas udarile v smeh. Nekaj jih je tudi sp-ustilo pajčolan na svoje čare; a star rokopis veli, da so- bile to krasotice, ki so cv-el-e že po deset let i-n užile toliko ničemurnega zadoščenja-, da so -se mogle velikodušno odreči s-vojilh pravic v -korist novejšim -zvezdam na ndbu lepote. Vitez se je nazaidlnje ustavili pod balkonom, na katerem jie sedela lady Ro-wena; napetost gledalcev je pri-kiipela na višek. Pri-znaiti je treba, da je ta konec galerije obilno- zaslužil prednost, ako je -moglo zanimanje za njegove uspehe le količkaj vplivati na mmagalca. Cedric Sas, ves vzhičen nad templjarjevim porazom, še bolj pa nad neuspehom svojih hudobnih sosedov Front de Boeufa i-n Malvoisiina, -se je sklanjal s polovico- života čez ograjo i-n spremljal razdedinjenega viteza me le z očmi, nego z vsem svojim srcem in dušo. Lady Rowe:na je opazovala dogodke z enakim ko-prne-nje-nr, da-si ni kazala tako živega zanimanja. Še mrtvi Athelstan-e se je menda otresel svoje brezbrižnosti, sodeč po tem, da je zahteval čašo muškatnega vina i-n jo izpraznil na zdravje razdedinjenega viteza. Draga skupina, ob znožju galerije, na kateri so sedeli Sasi, ni očitovala nič -manjšega zanimanja za usodo današnjega dne. »Oče Abraham!« j-e -rekel Izak iz Yo-rka po prvem spopa-du me-d templjarjem in razdedinjenim vitezom, »kako divje ti jezdi pogan! Joj, -dobri konjič, ki je prišel tako daleč iz Berberi j e — nič -bolj m-u ne -prizanaša, kakor da je žrebe -divjega osla; in z žlahtnim oklepom, ki ga je cenil milanski oro-žar Jožef Pareira toliko ramenih cekinov, ravna tako, kakor -da- ga je našel na cesti!« »Če tve-ga svoje lastno telo in zdrave ude, oče,« je dejala Rebeka, »-s tem da se spušča v tako strašen boj, se ipa-č ne smeš nadejati, da bi m-u bilo ško-da -konja in oklepa.« »Dete,« je o-d vrnil Izak nekam mrzlo, »pomisli, kaj govoriš! Tilnik in udje so njegovi, konj in oklep pa sta — sveti Jakob, kaj mi je bilo na jeziku! — A vendar je dober mladenič... Glej, Rebeka, glej, »pet se odpravlja v boj zoper Filistejca. — Moli, dete, moli za varnost dobrega mladeniča — in brze-ga konj-a in bogatega oklepa. — Bog mojih -prednikov!« je vzkliknil iz-nova, »zmagal je in neobrezani Filistejec je pal -pred -njegovim kopjem, kakor sta pala Og, kralj Bašan-cev, i-n Sihon, kralj: Amorito-v, pred meči -naši-h očetov! — Gotovo- si vzame zdaj njih -zlato in srebro, njih konje iin njih oklepe iz jekla in brona v dobiček in bojni -plen!« Enako je trepetal dični Žid pri vsakem spopadu in le -redko je pozabil v naglici oceniti vrednost konja in oprave, -ki sta -za-pala borc-u -po- dobljeni zmagi. Ljudj-e, pri katerih se je ustavil razdedinjeni vitez, so tedaj res spremljali njegove boje z nemajhnim zanimanjem. Jun alk dneva j,e stal — morda iz neodločnosti, morda iz -drugačnih -razlogov — dalj nego minuto pred to- galerijo, medtem ko so oči gledalcev -molče -sledili njegovim kretnjam, ipotem je poča-si i-n -graciozno pobesil kopje in položil kronico, ki je bila -na njem, k nogam prelepe Rovvene. Še tisti mah so zabučale trobente in glasniki so oklicali lady Roweno za kraljico lepote iin ljubezni, grozeč -s primerno kaznijo vsakomur, kdor se jutri ne bi pokoril njeni oblasti. Nato so spet -zagnali svoj klic po velikodušju; Cedric v svoji silni radosti se j-e odzval z obilnim darom, kateremu je priložil tudi Athels-tan-e, da-si z manjšo naglico, enako visoko nagrado. ' Med -gospodičnami- -nonmans-ke krvi -se je Oglasilo- -mrmranje; zavest, da je dobila sa-ška -krasotica prednost pred -njimi vsemi, jim je bila ipra-v tako nova kakor nortman-skim -plemičem poraz v viteških igrah, ki so jih sami -uveli. A ti izrazi nejevolje -so utonili v glasnem vzklikanju naroda: »Dolgo naj živi, lady Rowena, izvoljena in zakonita kraljica lepote in ljubezni! Dalje prihodnjič RADIO CELOVEC NEDELJA, 31. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 1. 6.: 13.45 Informacije — Za našo vas — TOREK, 2. 6.: 13.45 Informacije — Kaj so to za eni fantje, ki tak’ lepo pojejo... — športni mozaik. — SREDA, 3. 6.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja Koroških Slovencev (Posnetki pevskega koncerta južnotirolskih vrtnaric iz Bozna). — ČETRTEK, 4. 6.: 13.45 Informacije — Zena, družina, dom. - PETEK, 5. 6.: 13.45 Informacije — Skladbe slovenskih skladateljev (F. Juvanec: Mala suita) — Pokoncilski pogovor. — SOBOTA, 6. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 30. maja: 16.15 Za otroke od 5. leta dalje: Leni in Wellensitich (papagaj) — 16.35 Za otroke od 11. leta dalje: Daktari — 17.25 »Rado-vednost”, veseli pustolovski film — 17.30 Za mladino od 14. leta dalje: Kaj lahko postanem? 18.00 Tedenski magazin — 18.20 „Quicky, Pingo, Cezar”, lahko noč za naše najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Dober večer v soboto... reče Heinz Conrads — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar Huga Portischa — 20.06 šport — 20.15 »Nepoboljšljivi in ljubezen”, televizijska igra — 22.05 Šport — 22.35 Čas v sliki — 22.50 „Mesto pred sodiščem”, policijski film. NEDELJA, 31. maja: 13.30 do 16.00 Prenos iz Zeltwega Avstrijska krožna vožnja — kolesarske dirke — 16.00 do 16.30 Prenos iz Krieaua: Avstrijske konjske dirke — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: „Martin in škrati” — 16.45 Za otroke od 11. leta: »Moj prijatelj Flicka” — 17.05 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.20 Za družino: Indijansko slavje — 17.50 Iz moje knjižnice: Axel Corti bere iz dela Kurta Tucholskega „Grad Gripsholm” (SchloB Gripsholm) — 18.15 „Quioky, Pingo Cezar”, lahko noč za najmlajše — 18.20 Pogled z okna: Rimljanska Avstrija — 18.50 Satelitski prenos: Svetovno nogometno prvenstvo 1970 iz Mehike. Mehika : Sovjetska zveza — 19.45 V odmoru: Čas v sliki — 19.55 Mehika : Sovjetska zveza — drugi polčas — 20.45 Kristjan v času — 20.50 100-letnica slavnega operetnega komponista Franza Lebarja — 22.05 Čas v sliki z vprašanjem tedna. PONEDELJEK, 1. junija: 18.00 Mi - koroška jezera — 18.20 „Niki”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Zaljubljen v čarovnico: „Superavtomobil” — 19.16 ORF danes zvečer - 19.30 Čas v sliki - 20.06 šport - 20.15 FBI: »Priča v nevarnosti” 21.00 šport — 22.00 Čas v sliki — 22.15 Kolesarske dirke okoli Avstrije. TOREK, 2. junija: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika za začetnike — 18.20 „Niki”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Sodnik na Divjem zahodu: „Napad na meji” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU PO SVETU VOLITVE V DOMINIKANSKI REPUBLIKI Na predsedniških volitvah v Dominiikan-siki republiki je prepričljivo zmagal prvak stranke »reformistov« Joaquin Balaguer, ki je bil v zadnjih štirih letih vodja države. Kot kažejo končni neuradni podatki, je Balaguer dobil več kot 655.000 glasov, njegovi štirje nasprotniki pa skupno 504.000 glasov. Sicer je bilo Balaguerjevo zmago pričakovati, ker je vodilna opozicijska stranka — revolucionarna dominikanska stranka Juana Boscha bojkotirala volitve. Balaguer-jeva stranka je zmagala tudi na volitvah za nacionalni kongres in lokalne organe oblasti. NOVA FINSKA VLADA Župan v Helsinkih Teuvo Aura je sestavil novo finsko vlado in s tem rešil vladno krizo, ki je trajala vse od srede marca. Sestavo nove vlade je odobril državni predsednik Urho Kekkonan. Ministrski predsednik Aura je vodja finskih liberalcev, štirje novi ministri so člani levičarskih strank, trije so iz centra, eden je konservativec. LETOS V IZRAEL 50.000 JUDOV V Tel Avivu so te dni objavili, da se je po junijski vojni 1967 med Izraelom in arabskimi deželami preselilo1 v Izrael 100.000 Židov, štirideset odstotkov jih je prišlo, iiz zahodnoevropskih držav, letos pa se jih bo preselilo v Izrael najbrž še 50.000. ALBANIJA NI VEČ ČLANICA VARŠAVSKEGA PAKTA Iz Moskve poročajo, da je armadni general Štern e n ko, ki je poveljnik štaba sil Varšavskega pakta, potrdil, da Albanija, ni več članica Pakta. To je prvo javno priznanje tega dejstva s sovjetske strani. MOHORJEVA KNJIC/ARNA V CELOVCU vam nudi: rožne vence, križe, sveče, Marijine kipe, stenske slike, molitvenike, knjige, papir, plošče. Darila za vsako priložnost in različno uporabo. PARIŠKO PISMO (Nadaljevanje s 7. strani) Toda upam, da mi bo stari poslal kak dolar. Dam ti lahko samo en nasvet: Takoj se vkrcaj! Pariz Te pričakuje. L voj Don.« * Tretje pismo je bilo naslovljeno ljubljenemu dekletu: »Draga Jean! Pariz je brez tebe prazen in pust. Sam blodim po ulicah in ob vsakem koraku slišim glais, ki mi pravi: Jean, Jean, Jean. Pravijo, da je Pariz lepo mesto. Toda če je človek sam, nobeno, mesto ni lepo. Ponoči čepim v čumnati in skušam dokončati svojo, knjigo, toda misli mi venomer uhajajo k tebi. Reka Seina šepeče tvoje ime in ptice v Bods de Boulogne žvrgolijo: Jean! Kaj; vse bi dal, da bi se zdajle znašel v Wisconsiniu! Toda ne bodi zaskrbljena .zaradi mene. Kmal-u bom doma in kup stvari ti bom imel povedati. Au revoir, cherie! Po francosko to pomeni: Na svidenje, d!r,aiga! Tvoj, Don.« * Četrto pišimo je naslovljeno podjetju, ki mu je dalo- štipendijo: »Dragi gospodje! Prejel sem vaše pismo z dne 12. julija. V odgovor na vašo trditev, da nič ne študiram in da je šel moj študij k vragu, vam lahko odgovorim samo to, da je v dandanašnjih časih važno samo to, da spoznaš Francijo in Francoze s tistih vidikov, ki so važni za našo nacionalno varnost. Študenti, kakršen isem jaz, ki se skušajo na kraju samem .spoprijeti z mednarodnimi problemi, so generali jutrišnje hladne vojne. Zelo rad se; bom vrnil domov, kakor zahtevate, toda prosim vas, spoštovani gospodje, samo eno: pomislite na posledice, ki bi nastale, če zapustim Francijo v naj-odločilnejlšeimiu stadiju svojih študij. Z v/sem spoštovanjem! Don Smith.« sliki — 20.06 Šport — 20.15 „Zakonska stavka”, veseloigra Juliusa Pohla. Prenos iz Lowingerje vega gledališča — 21.50 Čas v sliki — 22.05 Kolesarske dirke okrog Avstrije — 22.25 „U topi jena ženska”, po basni Jeana de la Fon talna — 22.50 Satelitski prenos: Svetovno nogometno prvenstvo 1970 iz Mehike: Romunija: Anglija. SREDA, 3. junija: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Brazilija — 11.00 „Mesto pred sodiščem” — 12.35 šport — 16.00 Za otroke od 6. leta dalje: Avtomobilska vožnja z ovirami — 16.45 Za otroke od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin — 17.00 Svetovno nogometno prvenstvo 1970 iz Mehike. Povzetek — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.20 „Niki”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Dragi stric Bill: »Potovanje z Buffy”, družinska zgodba — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 »Kako minejo dnevi”, igra Reneeja Le-granda — 21.55 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Kolesarske dirke okrog Avstrije — 22.50 Satelitski prenos: Svetovno nogometno prvenstvo 1970 iz Mehike. Češkoslovaška : Brazilija. ČETRTEK, 4. junija: 10.00 Televizija v šoli: Instrumenti teknihe — 10.30 Gost pri Christini La-vantovi — 11.00 Komentar k časovnemu poteku dogodkov — 11.30 »Polvphemov otok”. Od začetka srednjega veka do danes — 12.00 Romantika — 17.00 Svetovno nogometno prvenstvo 1970 iz Mehike: združitev — 18.00 Počitnice v Italiji: italijanščina za turiste — 18.20 »Niki”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Šport — 18.50 Policijski radio kliče: »Koncert v Sensu” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 »Emer Gantry”, socialno-kritični film — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.45 Kolesarske dirke po Avstriji. ZA NAKUP HIŠE PRECHTL SO DAROVALI: Tomaž Sabotnik, Hodiše šil. 400.—; Neimenovani iz Pliberka 250.— šil.; Šubej, Toronto $ 8.—; Rev. Kumara, Eveleth $ 5.—; Neimenovana iz Št. lija 100.— šil.; A. Adamič, Cleveland $ 1.-. ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI: Martin Miki, Radiše 30.—; Gregor Reichmann, Bilčovs 20.—; Lucija Hainz, Graz 10.— šilingov. Nudimo vam po ugodnih cenah SIBAU-odklopna vrata (Kipptore) razne velikosti. Kletna vrata, pocinkana, po S 820. - Vam dobavi na dom trgovina K. in A. KRIVOGRAD 9143 Šmihel nad Pliberkom VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev poni-k ovalnih jam in LEGA-izdelke — tudi na obroke — ugodno dobavi FERLACHER BETONWERK J. P A GIT Z, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!) Autofina -posojilo za družine Gotovina za vsakovrstne izdatke do 60.000 šil. dk> 48 mesecev od specialne banke privatnega gospodinjstva. Autofina nudi več: Upoštevanje želja posamezniku pri posojilu — zaupna uslužnost do odjemalcev — ugodne posojilne pristojbine — brez posredovalnih stroškov. Autofina - banka z odplačevanjem na obroke CELOVEC—KLAGENFURT Viktringer Ring 41, tel. 84 8 55 BELJAK-VILLACH Nikolaiplatz 2, tel. 68 60 Obiščite nas, kličite nas po telefonu ali zahtevajte s poštno dopisnico »ponudbo posojila s prospektom«. Vaša vprašanja, ki nam jih pošljete, vljudno prosimo, da napišete nemško. Pisarniško moč — Slovenko, s popolnim znanjem nemščine, po možnosti z nekaj prakse, zaposlimo takoj v Miinchmi v zunanjetrgovinskem podjetju. Plača po dogovoru — izdatna. Ponudbe na »Naš tednik” pod šifro »Zunanja trgovina”. ..Senzacionalna cena" BBC - HLADILNIK, 135 It. že od S 1.690.— od vaše KAUFHOF - VELETRGOVINE VALENTIN č7)/ v . in ANGELA [JjLCLŽj(Lfi PLIBERK—BLEIBURG Tel. 04235 - 394 (Dauerruf 302) PR6 se kupi takooo jT Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 KlagenfurL — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 1« . » L J. */. 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo FV&v t>»V 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.