Poštnina plačana v gotovini.
S ped. in abb. po*. 1 Gr.
UR EDN1ŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru.
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poštni čekovni raiun I*. 11/509%
Leto 11. štev. 28
GORICA DNE 11. JULIJA 1946.
Cena L. 4.—
Nam katoličanom večkrat očitajo, da ne ljubimo svojega naroda in svoje domovine. Zlasti danes so pogosto slišijo taki očitki predvsem pri nas na Slovenskem, kjer je vsakdo, ki je nasproten sedanjemu roži mu, ožigosan kot protidržaven in protinaroden element.
Kristus
Da katoličan moro ljubiti in dejansko ljubi svoj narod in svojo domovino, je najlepše pokazal že sam ustanovitelj krščanstva Jezus Kristus, ki je bil član judovskega naroda. Govoril je isti jezik kot njegovi rojaki in pridigal je skoraj izključno le svojemu narodu. Sveti Luka pravi, da je Oče poslal na svet svojega Sina, da bi postal luč vsem narodom, a slava svojega izraelskega ljudstva. (Lk 2, 30). Kako je Jezus ljubil svoj nehvaležni narod in zlasti njegovo prestolnico Jeruzalem! Isti Luka nam poroča tole: »Ko se je Jezus približal sve temu mestu, se je razjokal nad rjim in spregovoril: ,Ko bi bilo ti spoznalo vsaj na ta svoj dan, kaj ti 3e v spravo, toda to je skrito pred tvojimi očmi’.« (Lk 19, 41, 42.)
Sv. Pavel
Lep zgled domovinske ljubezni nam je zapustil tudi apostol naro dov sveta Pavel, ki je bil pred svo jim spreobrnjenjem pravi narodni fanatik. Strast ga je tako preslepila, da je zgubil vso razsodnost — kot danes toliko in toliko ljudi.
Vse, kar ni bilo judovsko, mu ja bilo zlo in zato se je moralo uui-čiti. Tako pravi sam:	»Čez mero
sem preganjal Cerkev božjo in jo zatiral,« (Gal. 1, 14) ker ni bila ju dovska.
Isti Pavel po spreobrnjenju ne dela več razlike med narodi. »Ni namreč razločka med Judom in Grkom, zakaj isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo.« (Rim 10, 12; Kol. 4, II.) Kristus je po Pavlovem nauku izenačil vsa ljud stva in porušil zid med narodi.
Tu je zdaj kamen spotike. Rekel bo namreč kdo, da je s tem, da je postal kristjan, nehal ljubiti svoj narod. Nikakor ne! Res je, da a postol odločno zagovarja univer zalnost Cerkve in biča omejenost judovskih fanatikov. A vendar po nosno pravi, da jo Hebrejec, Izraelec, zarod Abrahamov, kakor njego vi nasprotniki (II Kor 11, 12.)
Pavlova ljubezen do naroda je čista in sveta, nič več ni strastna in fanatična. Svojemu narodu želi svobodo, a v prvi vrsti svobodo otrok božjih. Njemu je narod skupnost ne umrljivih duš, katere želi pripeljati h Kristusu v večno življenje.
To je Pavel in njegov nauk, ki velja za vse čase in za vse kraje. Pavlova ljubezen do naroda je ljubezen vsakega katoličana. Katoličan ljubi svoj narod, a ne slepo in strastno. Ljubezen do naroda njemu ni najvišje dobro, ker ve, da so še druge dobrine, katero so mnogo višje od te in ki nikakor ne morejo stati v isti vrsti z njo, ali morda celo pod njo.
Veliki rodoljubi drugod iu pri
nas
V vsej zgodovini krščanstva vidimo, da so prav katoličani najbolj ljubili svojo domovino iu bili naj zvestejši državljani. Spomnimo se le silnega borca za svobodo Irske O’ Conela, svete Device Orleanske, osvododiteljice francoskega naroda..
In pri nas? Kdo je najbolj ljubil svoj narod? Gotovo tisti, ki se je stoletja boril za njegove pravice, ki ga je vzgajal, učil in stal z njim v
najtežjih časih, ko so ga vsi drugi zapuščali. To so bili predvsem du hovniki. Spomnimo so velikegd Slomška, s kako nežno ljubeznijo je delal, učil in vzgajal svoj narod. In drugi naši veliki škofje:	Inissia,
Jeglič, Sedej, Mahnič, Dobrila.. Kako se je žrtvoval za svoj narod veliki Janez Ev. Krek in njegov naslednik dr. Korošec, kateremu se je ebotala sijajna prihodnost, če bi bil odnehal v boju za pravice in svobodo Slovencev; saj je zadnji avstrijski monarh jokal pred njim. A njemu je bil narod več kot lastno udobje.
Spomnimo se še naših primorskih duhovnikov, kako so v dobi fašizma budno stali na straži. Njim ob strani so bili najboljši katoličani. — A mnogi od tistih, ki danes najglasneje trobentajo o svoji ljubezni d) domovine in naroda in ki vsakogar, i ne trobi v njihov rog, ožigosajo z »narodnim izdajalcem«, se takrat, ko je bil narod v največji nevarnosti, niso preveč izkazali...
Ljubi svoj narod in spoštuj druge narode!
Ljubezen do lastnega naroda nas ne smo nikoli zavesti, da bi bili krivični do drugih narodov, ali da bi jih celo sovražili. Sovražiti tujca samo zato, ker je h'j ec, ni krščansko.
Nacizem in fašizem sta vzrajata vsak svoj narod v sovraštvu do drugih narodov. Njima je bil lastni narod vse. Oboževala sta lastno raso, a drugo sovražila. Katoličan ne dela tako. On ljubi svoj narod, ^ spoštuje druge. Vsak narod ima svoje senčne, a tudi mnogo sončnih strani. V političnih sporih navadno narod kot tak ni krivec, pač pa nosijo krivdo voditelji. Vsi narodi in rodovi so otroci istega nebeškega Očeta, zato si morajo biti med se boj bratje.
Iz vsega tega vidimo, kako krivičen je očitek, da mi ne ljubimo svojega naroda in domovine. Ljubimo jo in iskreno želimo, da bi prav kmalu napočil dan, ki bo združi! vse Slovence.
Toda želimo, da jim zasije lepša svoboda, kakor so je deležni sedaj bratje, ki žive v Jugoslaviji. Kot katoličani pa obsojamo vsako oho zevanje narodnosti hi mržnjo do drugih narodov. Res je, da so nam nekateri sosedni narodi storili veliko krivic, a sodbo nad njimi prepuščamo Bogu. Pa četudi bi jih smeli poditi, sovražiti bi jih ne smeli, ker to ni krščansko. Le spomnimo se besed, ki jih je nedavno spregovoril voditelj kitajskega naroda Čang-kajšek — in smo jih v našem listu objavili.
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
IT
1!
( Nadaljevanje )
Pod večer je bilo. Sonce je s po slednjimi žarki objemalo slovensko zemljo, milo in toplo kakor sam božji blagoslov. , Po beli cesti je divjal na konju mož. Prašna sta bila jezdec in konj, trudna, od daleč eta morala priti. Radostno vest ja nosil jezdec: »Oče Metod se vrača!« Oživeli so ljudje, skoro niso mogli verjeti.
Sam knez Kocelj je hitel svojemu in svojega ljudstva duhovnemu o-četu naproti. Objela sta se po dolgi ločitvi veliki knez m veliki sveti duhovnik. Sredi gajev so zazvonili zvonovi in zbrali pred oltarjem težko preizkušeno ljudstvo. Pesmi so odmevalo v bajno lepi večer. Bogo-rodica se je smehljala in otrla sleherno solzo, napolnila sleherno srce z novim upanjem. Njen materinski blagoslov se je razlil po širni slovenski zemlji. »Oče se vrača!« Jezerski valčki so razigrano poskakoval i, kot bi se rado vali z breskrbno deco, ki se je hitela umivati, da pojde nasproti svetemu možu. V sinji zrak se je dvignil škrjanček in vriskal s fanti na polju:	»Oče	so
vrača!« Smehljale so se matere svojim najmanjšim, ko so jih pre-križavalc:	»Oče	Metod prihaja irt
videl bo, kako si že velik.« Dekleta so hitela v vrtove. Sklanjale so se k cvetju, same lepe kot rože, božale cvetkam glavice in trgale nagelj, rožmarin in roženkravt za očeta Metoda Sredi vasi pri starešini sc pletla vence, možje so krasili hiše z zelenjem. Mlaji so vabili: »Pridi, oče, pridi!« In prišel je. Trpljenje mu je pobelilo lase in častitljivo brado, toda njegova dobrosrčnost in ljudomilost sta se še povečali, njegov i^raz je postal še bolj očetovski. Bil je zopet sredi svojih lju bljenih ovčic. In oče in z njim ves narod sta plakala od vesolja in sreče. Iz množice jo stopil v ospredje častitljiv očanec.
Njegovi prsti so se rahlo do-*eknili strun na plunki in zadonela je sladka melodija slovenske narodno pesmi. V Panoniji so začeli zo j-et sončni dnevi.
V Velehradu, v apostolovi prestolnici, so je zopet zbudila pomlad, za očeta Metoda jo prišla nebeška pomlad. Izčrpane so bile njegov i življenjske sile. Izčrpano je bilo življenje, truda in dela polno, s skrbmi prekvašeno, s ^olzami obil-
no oroseno, z zaničevanjem posvečeno, s hrepenenjem in ljubeznijo vodno na novo poživljeno.
Sveti starček ja razprostrl roke in tlagoslovil zbrano množico, blago -nad slovanskimi pokrajinami, a se jih je Gospod Bog izročil v var-
f.tvo. In ta blagoslov bdi še vedno nad slovanskimi pokrajinami, a se ustavlja nad hišami, iz katerih se či?jo kletev in grda beseda Duša Metodova in duša Cirilova fin se združili. Velehrad se je sklonil k Rimu in se spojil z njim. Ob luči v Rimu f-o se vžgalo luči in kre sovi, ki kličejo še danes Slovane v katoliško Cerkev, ki edina more kljubovati sodobnim mrzlim viharjem.
Cirila K.
Cvetka iz govora
tajnika Siau za Goriško Julija Beltrama.
Na I. zas edan ju okrožnega splenu-raa 29. junija t. 1. se je ta gospo 1 blagovolil lakole izraziti o našem listu; »Ostanki reakcijo v raznih ■■blikah zaletavajo v našo enotnost. Le> mimogrede bi omenil najpodlej še glasilo Julijske Krajine, ki se skriva za plaščem katoliškega lista »Sloven ski Primorec«. Vsa družba o-kolu nbfia so je sama obsodila s svojim kleveitniškim m tendencioznim pisanjem ter hujkanjem na nate dni razkol. Postavili so se proti Jugoslaviji, to je proti našemu narodu«.
Prosimo dokaze, g. Beltram! Smo proti materialističnemu nauku komunizma — a ta še ni istoveten z Jugoslavijo, niti ne more biti istoveten s slovenskim narodom; filozofsko jo to nemogoče. Hvala , za »lepi« naslov najpodlejšega glasila! Zanamci bodo tak naslov dali kakemu drugemu listu — in so bodo čudili, kako vodnike je imel naš narod v tej tako usodni uri. Ker sino le »ostanki roakcije«, je jasno, da zadene le vas krivda, ako po tej vojni ne bodo izpolnjene stoletne želje našega naroda — ali če pride z dežja pod točo.
IZOBRAŽENCI! Prihodnja številka prinese aktualen članek /a vas. Napisal ga jo eden najboljših naših mislecev.
Prva svetnica Severne Amerike
V nedeljo 7. julija so proglasili za svetnico blaženo Frančiško Ksaven-jo Cabrini. Zgodilo se je to, kot je v navadi v rimski cerkvi, z največjo slovesnostjo. Prisostvovalo je veliko število kardinalov, nadškofov in škofov ter svetne in redovne duhovščine, diplomatski zbor v Vatikanu ter velikanska množica ljudstva. Sveta Frančiška Cabnni je prva svetnica, ki jo je proglasil sedanji sv. oče.
Nova svetnica se je rodila 15. julija 1860. v Sani/Angelo Lodigiano (Lombardija). Prodno je stopila v samostan, je bila učiteljica. Ko ji je bilo 27 let, je stopila s samostan skupaj z nekaterimi dekleti, ki jih je sama pripravila na io. Ustanovila je nov red in sama postala v njem prva prednica. Novo redovni ce so se imonovale '»Misijonarke presvetega Srca Jezusovega«. Njen namen je bil vzgajati redovnice, k-bi se posvetilo delu v misijonih.
Ko so ] ripravljali proces za pro glasitev sv. Fr. Cabrini za blaženo, so smatrali kot enega največjih ču dežev to, da se je njen novi red tako hitro razširil po vsem svetu, zlasti v Ameriki. Ko se je namreč v par letih števila njenih misijonark v Lombcrdiji in v Rimu zelo pomnožilo, je nameravala mati Cabrini oditi v misijone na Kitajsko. Tedaj ji je sv. oče Leon XIII. svetoval, naj gre raje v Ameriko. Tam je bilo sila veliko italijanskih izseljencev, ki so živeli s svojimi otroki v nai večji zapuščenosti; brez duhovnikov, bre/. šoL, brez krščanskega nauka. Na to povabilo se je mati Cabrini odpravila v Severno Ameriko ter se izkrcala v New Yorku s šestimi sestrami 31. marca 1889. Ta je ustano vila prvo sirotišnico in šolo za krščanski nauk.. Kmalu pa je začela prav po amerikausko širiti svoje u-stanove po vsej Ameriki.
Otvarjala je ustanove za vse mogoče namene: zavode, šole, sirotišn' ce, liajdeuišnice, bolnišnice, zdravstvene kolonije itd. V 37 lotih je u-stanovila in zapustila ob svoji smrti 67 hiš v najlepšem razvoju. Poleg dingih zavodov jo ustanovila še take z vanj »misijone«; to je šole za krščanski nauk, obiskovanjo bolnišnic, zaporov tor versko in materialno pc-moč italijanskim izseljencem.
Prišla je iz Italije, postala pa je Američanka po svojem delu in ker je tam nenadoma 22. decembra 1917 v »Coiumbus Hospital« v Chicagu umrla. Tam so jo tudi pokopali.
Navadno čaka sv. Cerkev precej časa s pripravimi za proglasitev blaženim. Pri Frančiški Cabrini pa so napravili izjemo. Žs deset let p-1 njeni smrti so končali vse tozad".v ne procese m preiskave o njenem svetniškem življenju. Čudežev pa ni manjkalo. Zato jo je sv. oče Pij XI. 13. novembra 1938 proglasil blaženim.
Tedaj pač nihče iu mislil, da bo žo \ tako kratkem času proglašena za svetnico. Tudi to se je zgodilo pre teklo nedeljo, devet let potem, ko: je bila proglašena za blaženo. Bo? pač poveliča tiete, katero sam hoče
Sveti oče svojim otrokom
Na praznik sv. Petra so se zbrali v Vatikanu na dvorišču sv. Damaza številni delavci in delavke, član Zveze krščanskih delavcev. Bilo jih je več^kot pet tisoč, po večini iz Ri raa. Sv. oče je imol kratek nagovor Na koncu jim jo podelil svoj blago slov.
Sedma stoletniea sv. R. T,
V nedeljo 30. junija je imel sv oč©. po radiu nagovor na udeložence evharističnega konjjpesa, ki so ga priredili v belgijskem mestu Ličge v proSlr-vo sedmo stoletnice, odkar j. bil prvikrat vpeljan praznik sv, Rešnjega Telesa. To se je zgodilo
avno v mestu Liege, ko se je Jezus prikazal ueki redovnici in ji naro-il, naj se praznuje poseben praznik v proslavo sv. R. T. v četrtek po prazniku sv. Trojice. Letos je preteklo šedom sto let od takrat in zato so priredili belgijski katoličani veli-stien evharistični kongres. Sv. oče je v svoji poslanici zelo pohvalil Belgijce zaradi njihovega globoko razvitega evharističnega življenja iii j.;n voščil, naj prinese Jezus v
v.	hostiji njim in vsemu svetu mir in edinost.
Evh. kongres v Boliviji
Isti dan ob 6. uri zvečer je sv. oče pozdravil vernike v Boliviji, ki so se prav tako zbrali na narodnem vharističnem kongrosn. Rekol je, da ga zelo veseli, da so so zbrali o-krog Svete hostije vsi brez razliko na rod, bogastvo in socialni položaj sedaj, ko se zdi, da se jo svet spremenil v kraljestvo nesloge in razdorov. Kaj bo znova vrnilo svetu mir? — se sprašuje sv. oče. Nekateri odgovarjajo, da sovraštvo. . In zato dajejo ljudstvu v roke orožje. Drugi bolj modri pravijo, da ljubezen. Da,, odgovarja papež, ljubezen, ki je i.je simbol sv Evharistija, le ta more vrniti svetu trdnost iu mir. Čudežno ozdravljenje Časopisi poročajo o nekem dekletu, ki j:I) čudežno ozdravela v mestni bolnišnici v Milanu. Jetična Ada Blaneato, stara 19 let, je že dosti časa ležala priklenjena na posteljo zaradi hudega vnetja trebušne mrene. V ponedeljek pa se jo nenadoma dvignila ter vstala, rekoč, da »se je jo dotaknila roka Gospodova«. Bila je zdrava. Vsako znamenje bolezni je popolnoma izginilo. Zdravniki izjavljajo, da gre za slučaj, ki ga znanost no more razložiti. Veliko radovednežev roma sedaj v bolnišnico, da se tam prepriča o dogodku.
Svarilo
NEW YORK. Kardinal Spellman, newyorški nadškof, opozarja ameri ške katoličane pred nevarnostjo komunizma. »Sami bomo krivi uničenja Amerike« pravi kardinal, »če ne bomo zaustavili širjenja komuni zrna iin sovraštva, ki ga oznanja. Vsi moramo spoštovati in pomagati, da drugi spoštujejo štiri svoboščine: govora in izražanja, svobodo slehernega človeka, svobodo prod pomanjkanjem, svobodo pred slra-hovanjem.«
Kovačnica laži
MOSKVA. Radio Moskva neprestano napada Cerkev in Vatikan, češ da je o priliki italijanskih volitev delala propagando za reakcijo. Go vor, ki ga jo imel sv. oče dekletom v cerkvi, sv. Petra, o katerem smo že poročali, pravi radio Moskva, je bil \ olivni shod, kjer je papež agitiral proti republiki itd. Govor, ki ga je imel sv. oey ob svojem godu. je bil j.o poročilih iz Moskve šČuvanjo proti progresivni demokraciji in propaganda za reakcijo. — V So vjetskih republiki in drugod, kjer sveti rdeča zvezda in jo diktatura, morda verjamejo tem lažem; po državah. kjer je res svoboda, pa sami na lastna ušesa lahko slišijo glai sv. očeta potom radia ali pa 1 vero j o časopisje, da ugotovijo resnico. Vse laži radia Moskve dokazujejo, da je katoliška Cerkev največji trn v peti komunistom, ker jasno in od ločno (bsoja komunizem in vso njegovo krutost. — Blagor narodom, a-ko glas Cerkve poslušajo, iu gorje jim, ako ga zavržejo!
Vera in znanost
LONDON, V katoliško Cerkev je vstopil Milton Waldau, učenjak‘in zgodovinar. Po dolgih notranjih bojih je prišel do spoznanja, da je le v katoliški Cerkvi rešitev za človeka. Svoje spreobrnjenje je orisal v celi vrsti predavanj, ki jih je imel pred številnimi poslušalci v Londonu.
!«(
ltalo-komunisti
Neki časopisi silno udrihajo zoper »slavo-komunizem« m se pri tem kaj radi obregnejo ob Ciovaue. lo-da tudi italijanski komunizem ima enakega duha in enak obraz. V dokaz bomo navedli samo nekatere naslove člankov, ki so izšli v italijanskem časopisju in ki nam dajejo kaj tragično sliko zločinov italijanskega komunizma:
»Duhovnik umerjen v Aosti — Nadžupnik v Fossoli umorjen z re-v olverskimi streli —Zločinsko poula oskrumba: oblekli so so v duhovniške param e n te ter plesali pred oltarjem
— Obglavili so Kristusovo podobo
— Škof v Bellunu obsoja strankar ska izzivanja. V Boemu tor v Sopra-crodi so porušili slavoloke, katere so dvignili verniki — v Sargnano so priredili parodio pastoralne vt-zitaeije — Nesramen napad na kato liško akademike ter akademiearke pri svetišču v Carpeggio — Kdo je umoril župnika v Amoli — Atentat na šk< fr v Filtre — Počili sta dve bombi — Bomba se je razpočila v škofijski palači v Novari — V To rinu so napadli duhovnika Aten tat na župnika v Oave. Blokirali so vas Ravanusa mr zaprli cerkve...«
Isti režeči se obraz, ista dela pri italo-komunistih — kot pri nas.
»Tudi JJoga bomo likvidiraii«
Glasilo »La Oittadella« piše: »Dne drugega junija, na dan volitev, se je vršil v neki vasi pri Mantovi pogreb. Pokopali so tovariša, ki je bil duša vsega komunističnega gibanja v onem okraju. Malo dni poprej je vzkliknil:	»Potem	ko	bomo
izvršili čistke med ljudmi, bomo likvidirali še Boga!« No, nenadoma je zbolel, v strašnih krčih je zgubil razum m v par dneh je bil mrlič.
»Dol s cerkvami!«
Časopis »Italia« piše: Bilo je dne 26. maja t. 1. v Rimu. Nekaj kamionov je pripeljalo domov otroke, ki co bili gostje komunistov v Modem. Otroci so bili rejeni, zagoreli, zdra-
vi.	Ko so šla vozila po Korzu mimo noko cerkve, s,- je nagnil navzven dvanajstleten otrok in zakričal: »Dol z vsemi cerkvami!«... Ubogi o-troci! Telesno so 'bili zdravi, lepo rejeni, toda imeli so zastrupljene duše.,.
Zločini italijanskih komunistov
V torek dne 18. junija je bil zahrbtno umorjen duhovnik Humbert Pessina, župnik pri S. Martino di Correggio v provinci Beggio Emi-lia. Ko se je vračal zvečer v župnišče, so ga neznanci prestrelili t. dvojnim strelom iz samokresa. Nato so mu s kladivom razbili čelo.
Mons. Bcnjamili Socche, nadškof v Beggio, je take j odhitel na kraj zločina. Ob žrtvi se je razjokal in Izobčil morilce tci one, ki so zaukazali ta umor, ter izrekel interdikt nad župnijo S. Martino ter nad tri bližnje vasi. Na praznik presv. Reš njega Telesa jo v rogijski stolnici ostro obsodil ta zločinski umor ter zahteval od oblasti, naj izsledijo krivce ter naredijo konec verigi zločinov, ki so tamkaj na dnevnem re du. V prvi polovici junija so se izvršil. v regijski pokrajini štirje u
mori in dvojno ugrabljenje oseb. A-ko oblasti ne uspejo, je izjavil nadškof, so bo obrnil do vlade v Rini in, če bo potrebno, do mednarodnih organov, da se enkrat že konča s tem terorizmom. »In če bi hoteli zalo iztrebiti samega škofa«, je dostavil Mons. Socche, »vedite, da bo umorjen vaš škof, ker je hotel razčistiti ozadje tega zločina ih tako zatreti zlodejstva peščice zločincev, ki strahuje ubogo ljudstvo. Za nas bi bila pač najvišja .čast, ako bi padli v obrambi pravice in kot mučenci našega Gospoda Jezusa Kristusa, in to po rokah onih smrtnih sovražnikov, ki so križali Kristusa in danes nadaljujejo s pokoljem vseh onih, ki so Kristusu podobni.
Zadnje Leninove besede
Madžarski duhovnik Bodo, sošolec in zaupnik Leninov, je med njegovo zadnjo boleznijo bil pri ujem. Med drugim mu je zaupal Lenin tudi to-
»Varal sem se. Treba je bilo osvoboditi veliko množico zatiranih, a naš način je povzročil novo zatiranje in strašno prelivanje krvi. Ti veš, da je moja smrtna bolečina ta, da se čutim potopljenega v morje krvi brezštevilnih žrtev. Da rešimo Rusijo, bi bilo treba, — a je prepozno, da bi se vrnili nazaj — deset sv. Frančiškov Asiških in bi jo bili v resnici rešili.«
To poroča škof D’Herbigny, ki je bil v Rusiji kot odposlanec Pija XI. v času lakote. Sam pravi, da tega spočetka ni verjel. Pa je poiskal tega madžarskega duhovnika, da je z njim osebno g-ovoril, ki mu je vse potrdil m pojasnil še druge podrobnosti. Škof sam pravi, da je imel priliko povedati te stvari takrat tudi v Moskvi marsikateri sovjetski o-sobnosti.
Duhovnik - kamen ločitve
Bilo je na praznik sv. Petra in Pavla. Pot mo je peljala iz Brd v Gorico. Tik zadnjega briškega naselja sem srečal skupino fantov, ki je pela narodne pesmi. Ko so videli iti mimo duhovnika, so se vsi odkrili in prijazno pozdravili. Vesel sem bil dobrih fantov in sem hitel dalje. Sredi Prevala zaslišim fur lansko popevko. Dva konjička sta v diru vlekla voz, na katerem so natlačeni sedeli fantje in dekleta. Sli so na ples v Brda. Ko so švignili mimo mene, so prekinili petje in name se jo vsula ploha italijanskih psovk in zasmehljivih izrazov. »Glej,« sem si mislil, »kako so razdraženi ob samem srečanju duhovnika! Nikoli jih nisem še videl in no oni mene, pa so pljunili name!«
Dospel sem do i>rvega naselja pred Mošo. Na krogljišču pred gostilno ie stalo šestero moških :n med njimi ženska. Zagledali so me in že je vsa družba v satansko navdahnjenem zboru kar najogabneje preklinjala Boga in Devico Marijo. S tem so hoteli pokazati svoje uničevanje do duhovnika.. Kakih 100 metrov niže pa je pred hišo deloma stala, deloma sedela velika skupina moških, žensk in otrok. Ko so me ugledali, so enoglasno pozdravili:	»Hvaljen
Jezus*«
Ob duhovniki- sc ločijo duhovi. Dobri gledajo v njem prijatelja, slabi sovražnika: ob pogledu na du hovnika se dobrim dvigajo misli k
Bogu, slabi pa najdejo v njem povod za histerične izlive svojega be sa do Boga in vere.
Prijatelj! Kaka čustva se vzbudi i( v tebi, ko srečaš duhovmka? Po teh čustvih lahko spoznaš, če spadaš med dobre ali slabe.
Pogovor na cesti
»Kaj te jeziš, Tone?«
»Kaj bi se ne! Italija je postala 'republika, da bi jo šment!«
»Saj to smo mi komunisti hoteli. Vsi naši časopisi so govorili le za republiko in močno udarjali proti monarhiji.«
»Vidi se, da nisi prav poučen. Mi smo kričali na ves glas za republiko, a smo si na tihem želeli monarhijo. Co bi zmagali monarhisti, bi mi komunisti imeli lep vzrok rovarili in ščuvati proti kralju. Tako pa nam je prilika ušla. No, si bodo že zmislili naši poglavarji kaj druge-
ga, da bomo lahko hujskali k boju-Mi hočemo razredni boj in zato so nam dobra vsaf sredstva. Borba, borba, to je naše življenje! Le miru
je!!«
Kakšen polom
Mož, ki bere le rdeče časopisje, je prišel iz Slovenije na Primorsko. Pogovor jo nanesel na grško volitve. »To je bila polomija za zapadne zaveznike«. — Polomija? Kako to? Saj zmagali j; opulisti, zdravi del naroda.«
»Saj so pisali naši časopisi...« se je opravičeval. Pa sem mu porinil Osserv. romano, vatikanski dnevnik, in mu pokazal pregled iz časopisja vseh dežel od Japonske do A-merike .Strmel je, ker je bil prepri čan, da ljubljansko časopisje naliva svojim bralcem ie čisto resnico. Vera v rdečo zvezdo in njeno resnico sc mu je začela majati. Kjer ni svobode, ne more biti resnice!
V skrajni sili tudi »Soški tednik" cvili...
Naš list je objavil dva dolga članka dr. A. Sfiligoja, v katerih se ta narodnjak brani pred napadi in klevetami svojih nekdanjih tovarišev pri delu za narodno osvoboje nje. Povedal je vse s točnimi podatki, kar je tovarišem okrog OF in SIAU zelo neprijetno. Zato se je oglasil Soški tednik in kar v dveh člankih hudo napadel dr. Sfiligoja. Štev. 26. z dne 29. VI. ima uvodnik, ki ga je podpisal dr. L. Mermolja. Ta odlični zobe zdravnik očita dr, Sfiligoju, da ruši edinost primor skega ljudstva in da se pri tem delu poslužuje celo »Slovenskega Tri morca«. To je pač strašno! Nato mu očita da ruši ugled ljudske oblasti, ker da išče za storjene mu krivico zaščite pri tujcu, t. j. najbrž pri zavezniški policiji, ki je prišla napadeni družini (baje celo nepovabljena) na pomoč.
V isti številki je še nepodpisan napad na dr. Sfiligoja, ki obsega tri četrtine strani pod naslovom »Ce stopiš mački m rep - zacvili...« Prav v isti številki je tudi zelo dolg napad na kaplana Felca v Kanalu in ne prav kratek napad na našega nadškofa, ki da jo iz »osebnega maščevanja« začel uporabljati spiritualni teror z »inkvizitorskim« dekretom, ko jc razglasil kazni, ki jih določa Cerkev za tiste, ki napadajo najvišjo cerkveno oblast v škofiji. Vsi ti članki v> si zelo podobni po surovosti (Mermol;ev je boljši), neresničnosti ali vsaj tendenciozni netočnosti. V njih iščeš zastonj kakih dokazov za razno žaljivo in hujskaške trditve. Vse je sestavljeno tako, da more napraviti kak vtis samo človeku, ki je od takega nekulturnega časopisja že zastrupljen in s svojo glavo prav nič ne misli. — Ne moremo so čuditi, ako tak list ob vsaki priliki napada naše glasilo in blati njegovo sotrudnike, ker pač ljudi navajamo k samostojnosti v mišljenju in jih »z resnico v ljubezni« skušamo osvoboditi od duševnega suženjstva, v katero jih hoče vkleniti razdiralna sila materiali stičnega komunizma. V tolažbo nam je, da izobraženi in olikani ljudje rajši berejo naš j glasilo.
Dr. Sfiligoj nam je poslal dolg
morejo ljudje, pač ljudje s slabo vestjo, nam priporočati več ljubezni v borbi proti nasprotnikom. Iz teh listov gleda vprav nerazumljivo sovraštvo in neverjetna mržnja do vsega, kar noče biti suženj eni sa mi, vase do blaznosti zaljubljeni stranki, pred katero naj bi morala upogniti koleno ceio cerkev, od Boga postavljena učiteljica narodov v vseh zadevah, ki se tičejo vere in morale 1udi v javnosti. Tu naj priporočajo ljubezen in še kaj! Hie Rhodus...
Mi pa hočemo upoštevati vse člo veške slabosti in želimo tudi ta čla nek končati ne s kakim sovražnim izbruhom, ampak s priporočiloma, naj vsi naši ljudje v zasebnem in javnem življenju spoštujejo resnico in se drže zapovedi ljubezni ter običajev prave vljudnosti.
odgovor na oba članka proti njegovi osebi. Na i: brnhe slepih strnili prinaša spet dolgo vrsto dej rtev m podatkov, ki pričajo, kako neosnovano je pisanje »Soškega ted nika«.
Zanimivo e, kako dr. Sfiligoj zavrača očitek dr. Mermolje, da se je v obrambo svoje pravice poslužil pomoči »tujcev«. Pravi, da se j J sam »Primorski dnevnik« pritožil, da »ni bilo policije«, ki je dolžna ščititi državljane, ko so Italijani vdrli v Bovkov > stanovanje. Nava ja tudi druge primere, ko so se tovariši iz kroga Soškega tednika zatekli k policiji. Nato sklepa, da imajo ti ljudje dvojno pravico: eno zase in eno za tisto, ki niso njihovega mnenja. — Ta stvar je pa že vsem pametnim Slovencem znana in zato so že zdavnaj obupali nad tem, da bi jim tdeča, ljudstvu s strahova njem vsiljena oblast, mogla v kateri koli stvari nuditi pravico. Ko go vorije o »ljudski obasti«, se kot vedno iz ljudstva, ki občuti sužnost, norčujejo.
Nadalje dokaže še enkrat, da je »lansko zadružništvo vse manj koi branilo kolone in socialno šibke sloje v Brdih.« Gre za dva in pol milijona lir dobička, ki niso prišle na pravo mesto....
Potem poučuje Soški tednik, da ne ustanavlja kake nove stranke v političnem pomenu, ko govori o skupini nasprotnikov, ki so mu delali krivico in so mora pred njimi t raniti. Tedi na sodniji večkrat govorimo o dveh strankah: o tisti, ki toži, in tisti, ki se branii. S tem ne trdimo, da predstavljata ta dva dve različni politični stranki.
Nadalje poziva g. dr. Sfiligoj nepodpisanega, »junaka«, naj se ne zaletava v njegove družinske zadeve, in pravi, da bi imel sam svojim na sprotnikom v tem pogledu marsikaj neprijetnega povedati.
Naj nam g. dr. Sfiligoj ne zameri, ako radi skromno odmerjenega prostora no moremo vsega njegovega tanka. objaviti. Saj tudi ni haska jiri borbi zoper slepe strasti...
Če se od časa do časa poglobimo v kak komunistični ali komunizmu služeči list, sc kar čudijo, kako
Nov slovar
Reakcionar je, kdor hodi k sv. maši ob prazniškil dneh dajat Bogu čast in sebi prosit milosti — ali če se udeleži procesije in morda celo
- i nebo.
Političen govor je na prižnici, ak» župnik uči, da je nedelja od Boga zapovedan dan počitka, kar že samo ime nedelja pove.
V politiko se meša župnik, ako po Kristusovem zgledu pravi: »Pustite male k meni priti in nikar jim ne branite«, ali če svari pred plesi in pehujševanjem.
Reakcija dviga glavo pomeni, da podeželski ljudje, trudni od celodnevnega dela, gredo radi zvečer k počitku in se jim ne ljubi delati demonstrativnih procesij po vasi, ki so komandirane od zgoraj.
Obnovitveno delo pomeni štrajka-iije in pohajanje ob delavnikih in u-darniško delo zlasti s petami po plesiščih ob nedeljah.
Sodelovanje z okupatorjem ali tujcem je. če kdo, ki ni komunist, pokliče civilno policijo na pomoč; če to stori komunist, je le opravičena samoobramba. Za časa osvobodilnega boja je bilo sodelovanje z okupatorjem, kadar so duhovniki pritiskali na kljuke nemških poveljstev, da so izprosili rešitev ujetih domačinov; a ko so partizani bili v dogovorih a nemškimi poveljniki, da so ti zamižali pri pošiljkah celih kamionov živeža iz Furlanije proti hribom, tedaj to ni bilo sodelovanje.
Dober svet
V uredništvu našega lista se pogostno zglasi ta ali oni naš človek iz pasu A ali B in nam potoži, da toliko reči sliši in bere, da že ne zna več ločiti, kaj je res in kaj ni, kaj je prav in kaj narobe. Smo žo vsi zmešani v pojmih, pravijo.
Odgovor. — Imaš katekizem doma? V njega poglej! Ako se to, kar slišiš ali čitaš, ujema z nauki katekizma, ki so nauki učlovečenega Boga Kristama našega Gospoda, tedaj vedi, da j<4 resnica, kar ti govore. A ko tega soglasja ni, vedi, da je laž, zmota in zapeljevanje, ker je od nasprotnik i Kristusovega — satana, ki ima danes veliko besedo med ljudmi potom svojih hlapcev.
Mislite s svojo glavo in z razu-:-cm razsvetljenim od večnih res rt e katckisina, tako se boste obvarovali teme, ki vlada na svetu.
Marjanka:
(10)
Harjetica
Še tisti večer, ko sta bila bratca že odšla spat, jc Marjetica mami razodela vse.
S trepetajočim srcem jo je mama poslušala in ko jt končala, jo pristopila k njej in jo z neskončno ljubeznijo pritisnila na svoje srce:
»Marjetica, otrok moj, ponosna som nate, kajti mirno srce je vredno več kot vsi zakladi sveta. Ne, Marjetica, nikoli bi ne bila srečna z njim, kajti pregloboka je tvoja vera, da bi mogla gledati dan na dan njegovo brezbrižnost, no da bi ob njej trpela.
Prepustimo se popolnoma božji volji. Bog bo vse prav uredil. Saj veš, olrok moj, da pri Bogu ni nemogoča nobena stvar.«
Tako je govorila mama Marjeta in tolažila Marjetico, ki je tiho ihtela na njenem srcu in ni slutila, ka-
ko se je tudi mami zasadila v srce velika nepojmljiva bolest, podobna težki, temni slutnji.
V.
Maj se je nagibal h koncu. Čudovito lep je bil to leto. Neprestani jasni, sončni dnevi so privabili že prvo vročino, da je zemlja vsa žejna že težko čakala dežja.
Žito po poljih je že rahlo porumenelo, bahato se je košatil med pol nimi klasi rdeči mak in so oziral pomilovalno na plavice, ki so se ponižno skrivale med žitnimi stebelci. A žgoči sončni žarki so mu kmalu izpili vso življenjsko moč; in ko so so drugo jutro ozrle nanj ponižne plavice, so z grozo zapasile, da je izgubil svojo lepo rdečo obleko in mu je ostalo samo še golo stebelce.
Škržati i-o nopr 3trgoma peli vas božji dan; šele ko jo sonce zašlo, so utihnili in prepustili mesto murnom in slavčkom.
Pavle je še vedno zahajal k Marjetici.
Zgoden je bil, da jo je največkrat že od maše grede dohitel. Tako sta skupaj hodila v sončna jutra. Vso okoli je cvetela pomlad, le v njunih srcih so ji mrzli vetrovi še vedro branili popoln razjvet.
V Povlovem srcu je gorela vedno večja ljubezen do Marjetice. O k a ko rad bi si jo pritisnil na srce, obsul jo z vsem bogastvom in vso slavo!
Marjetica p*, je postajala iz dneva v dan tišja in resnejša. Izogibala se je pogovorov, katere je Pavle v svojem nezlomljivem upanju mlade ljubezni vsak dan znova začel, a ni koli dokončal, ker mu je Marjetica ’/ eno samo besedo zaprla usta. Ni si ji upal ugovarjati, še manj jo dotakniti; neka sveta skrivnost jo jc obdajala in mu to branila. Podzavestno pa je le slutil, da trpi radi nje ga, a da je to trpljenje vse sveto in vdano kot najčistejša daritev sama.
Tudi sam je trpel, a ni znal ob tem trpljenju prižgati živega plamena, ki bi posvetil v temo njegove duše, da bi v Bogu znova zaživela. Ne, trpljenje ga jo le podžigalo, da je v borbi zanjo vztrajal, trdno zaupajoč le v svojo lastno moč.
Razodel je svoje namene tudi mami Marjeti. (Jpal je, da bo ona kot izkušena in preudarna žena pregovorila hčerko; saj je vendar šlo za njeno srečno bodočnost. In katera mati bi je svojemu otroku ne želi-la?
A nemalo je ostrmel, ko je tudi pri njej zadel na odpor, ki ni bil nič manj trd kot pri Marjetici.
»Gospod, preveč ljubim svojo hčer, da ji ne bi želela vse največje sreče. Vendar pa vem, da bi ji vsa vaša. ljubezen, bogastvo in slava ne mo gla dati sreč?, ker bi njena duša ostala vkljub vsemu prazna. Kaj pomaga, če bi še tako lepo in boga to okrasili zunanjost svetišča, če bi pa njogovo notranjost popolnoma
zanemarili in bi nikoli ne vstopili vanj? Gospod .potrudite se, da bost** zopet našli Boga, tedaj vam tudi Marjetice ne bom odrekla.«
Tako mu je govorila mama Marjeta in uvidel je, da je v teh revnih, preprostih ženah neka čudovita moč, kateri se on ni mogel ustavljati. A upanje, ki v mladih srcih nikoli ne umrje, ga ni zapustilo.
Po cele dneve je presedel pred platnom in slikal. Vse, kar je valovilo v njegovi notranjosti, je izlil v čudovito življenje barv, da jo Ma ’ jetica večkrat obstala za njim in z žarečimi očmi zastrmela v njegova umotvore.
Vendar pa so bili ti srečni trenot-ki tak" bežni. Komaj se je ozrl v njen lepi, zbrani obraz, ujel njen toplo proseči pogled, že je znova zbežala preko dvorišča.
Nekoč jo je s silo ujel za roko, ko mu je hotela zbežati:
»Marjetica, zakaj so mo ogiblješ, kaj sem ti naredil?«
OKNO
LONDON. Komisija za nadzorstvo nad atomsko bombo se pridno posvetuje v New-Yorku, kako bi to strašno iznajdbo usmerila le v mirovne svrhe človeškega napredka. Sovjetski zastopnik je stavil predlog, naj bi se demontirale vse atomske bombe, ki jih ima Amerika že izgotovljene, :n naj bi se države obvezale, da nobene več ne napravijo. — Neki francoski znanstvenik je pa v Parizu v Akademiji znanosti opozoril, da bi znal ameriški poizkus na Pacifiku spraviti v nevarnost cel naš zemeljski planet, ker da ima voda isto eksplozivno atomsko silo kot prvina uranij, ki je glavna pri sedanji atomski bombi. — Bo mo videli, kaj je resničnega na tej trdtvi.
Poizkus se je izvršil 1. julija na vse zgodaj, a kakor vidimo, svet še stoji.
Ameriška leteča trdnjava je ob prvem svitu iz velike višine spustila atomsko bombo nad glavnim ciljem, ki ga je tvorila stara ladja »Nevada«. Otok Bikini in vsa morska površina sta se po eksploziji bombe zavila v zmes dima in ogrnjenih plamenov, ki so se dvigali do 15 km v višino. Črez par minut se je zaslišala nova še hujša eksplozija iste bombe in visok steber morske vode se je dvignil iz globino ter se pomešal z oblakom dima. Iz vse te mešanice pa je žarela prodirna luč rumeno-oranžne barve. — Medtem ko so se opazovalne ladje in obljudeni zrakoplovi držali v varnostni oddaljenosti in visokosti okrog 20 km, so spustili naravnost nad kraj in v dim eksplozije mnogo ncoblju dvnih zrakoplovov, ki so jih vodili potom radia. Na teh zrakoplovih pa sr pritrdili kar 700 najrazličnejših instrumentov, ki avtomatično merijo in fotografirajo vse pojave o-krog njih, .na pr. vročino atomskega izžarevanja, sestavo tvoročih se plinov in njih posledice (strupenost) itd. Kako vplivajo posledice eksplozije na živa bitja, bodo ugotovili na živalih ali njih telesnih ostan kih. Pustili so namreč na otočju Bikini vse živali, pa tudi na ladjah, ki so služile za cilje, si pustili 4COO miši,, 200 ma';k, 200 prašičev in 150 belih podgan. Nekaj ostankov teh živali bo na vsak način prišlo znanstvenikom po poizkusu v roke. Pa tudi morska voda bo vrgla iz sebe h naplavila sčasoma svoje mrtve prebivalce,' ki jih je uničila bomba Tako bodo imeli znanstveniki veliko gradiva za proučevanje učinkov to strašne iznajdbe človeškega uma.
Potegnimo iz toga tudi praktičen zaključek proti vsem onim, ki člo-i eku odrekajo dušo in njene zmožnosti ter ga smatrajo le za najbolj razvito žival. Kdaj so konji, krave, opice ali katera koli razvita žival i: našli in poizkusili le kaj podobnega, kar poizkuša zdaj človek! Saj so živali tudi vsaj toliko časa kot človek na naši zemlji, Ta se razvija neprestano na svojem umu, dočim ž val ostaja vedno le žival. Le kdor je zagrizen materialist, tega noče ra zumeti.
ITALIJA. Dne 25. junija se je prvič sestala novoizvoljena italijanska ustavodajna skupščina. Dvora
»O nič, gospod Pavle, a bolje je tako za vas iz zame,« mu je tiho odgovorila.
»Vem, zakaj, deklica, pa vendar povej mi, kako naj sam najdem pot nazaj k Bogu, če mi je ti ne pokažeš?«
»Gospod Pavle, saj molim za va3 in trdno zaupam v moč molitve.«
»Hvala, Marjetica, pa zdi se mi, da tvoje molitve padajo na skalo, ker moje srce jih ne čuti.«
»Pa jih sliši Bog, ki lahko tudi skalo omehča«, mu je prepričevalno odgovorila.
Drugi dan pa se mu je vendar, čeprav malo boječe, približala. V rokah je držala knjigo:
»Gospod Pavlo, ali bi vam smela kaj čitatiT«
Videla je, kako mu je vse obličje obsijal žarek sreče;
»Marjetica, ali res?« Več ni mogel izreči.
»Citala vam bom kaj iz svetega pisma Tako lepo je, da se ga ne naveličam nikoli.«
V SVET
na jo bila nabito polna poslancev in tudi uradnih zastopnikov drugih držav.
Zasedanje jo otvoril stari politik Orlando s pomembnim govorom o nalogi ustavodajne skupščine. Za njim je govoril min. predsednik De Gasperi. Za predsednika skupščine jo bil izvoljen socialist Jožef Sara-gat. Prvi podpredsednik je postal komunist Terracini. Za začasnega predsednika republike pa je bil izvoljen Enrico De Nicola.
V Italiji je bila proglašena široka amnestija (pomilostitev) za navad ne, politične in vojaške kaznjence.
ATENEi. V Grčiji se stranke ne morejo zediniti, ali naj se septembrsko glasovanje vrši za republiko ali monarhijo, ali pa za povratek kralja ali proti njegovemu povrat ku.
RIM. Grčija in Italija bosta t« dni zopet upostavili diplomatično rvezo.
BERN V ŠVICI. 'Tu pričakujejo g. Lie, glavnega tajnika ZN, bi bo obravnaval vprašanje, kako naj se uporabijo stavbe bivše Zveze narodov.
CAMBRIDGE. Na seji znanstve nikov britanskega imperija so o bravnavali vprašanje izenačenja mer v angleškem svetu. Indijski zastopnik je izjavil, da je v današnjih razmerah nesmisel imeti več vrst mer in se je zavzemal, naj bi se povsod uvedla metrska mera. — Menda ne bi bilo napačno, ako bi tudi utežne mere izenačile vse države sveta.
LONDON. Zelo dolga seja poslanske zbornice, ki jo trajala 20 ur in 28 minut, se je končala 25. 'VT. ob D predpoldne. Imeli pa so v Angliji v letu 1881 sejo poslancev, ki je trajala nepretrgoma 41 ur in 30 minut.
WASHIN GTON. ZDA so vložile že 25. maja pri sovjetski vladi v Moskva in sovjetskih oblastoh v Bukarešti protest, ker ne dovolijo 4 a ireriškim časnikarjem vkljub potsdamskemu dogovoru vstopa v Romunijo. Sovjeti so protest te dni zavrnili in sovjetski predsednik ■t-edzavezniške kontrolne komisije je 25. 6. izdal še ukaz, da mora dopisnik lista »Christian Ccienzo Mo nitor« tekom 24 ur zapustiti Romunijo. V deželah pod sovjetskim nadzorstvom je pa res velika svoboda tiska in obveščanja. Država, ki ima dobro vest, ne trobenta v svet o f-vobedi in demokraciji, ki vladata v njej, ampak odpre vsem svoja vrata na stežaj, da se lahko na svo j<- oči prepričajo, kako je tam.
Države z neprodorno' zaprtimi mejami so ječe!
PARIZ. Navsezadnje so se ministri, ki krojijo Evropi novo obleko, glede naših meja le sporazumeli. Sklenili so sprejeti francoski posredovalni načrt ter sc določili, Daj postane Tret z neposredno okolico (od Devina na severu do Cittanova dTstrin na jugu) mednarodno ozein ije pod nadzorstvom Združenih narodov. — Neokrnjenost in neodvisnost tega. svobodnega ozemlja bo zagotovil Varnostni svet Združenih narodov. — Načrt za upravo tega
»Kar hočeš, Marjetica, samo da boš vsaj nekaj časa pri meni.«
Odprla je knjigo, nekaj časa iskala, nato pričela z glasom, ki se ji je v začetku malo tresel, počasi in razločno brati iz evangelija sv. Luka priliko o izgubljeni ovci.
Pavle je odložil čopič, se zazrl v njeno čisto obličje in se ves predal prijetni melodiji njenega glasu. Pomena besed ni razločil, samo čutil jo, kakor da bi mu mehka, hladilna roka rahlo božala pekočo boleči no.
»Gospod Pavle, povejte mi, kaj sem vam čitala?«
Zdrznil se je kakrr iz prijetnih sanj prebujen:
»Marjetica, odpusti mi, besed nisem razumel, ker som samo tvoj glas poslušal!« ji jo odkrito povedal.
Žalostno ga je pogledala in vstala:
»Vidim, da moje besede padajo ros le na trdo skalo, zato rajši Srem.«
ozemlja bodo pripravili štirje Veliki in ga predložili mirovni konferenci. Spoštovali bodo na tem o-jendju pravice prebivalcev v pogledu vere, jezika, tiska, šol in jav n ih služb.
. Ni 5e jasno, kako bodo razmejili ostali del Julijske Krajine med obe sosedni državi. Pač tako, kakor so v Londonu napovedali, da bo kolikor najmanj dragorodcev prišlo pod tujo državo.
Ministri so tudi sklenili sklicati mirovno konforenco na ponedeljek 29. julija m so naročili, naj se razpošljejo takoj vabila vsem 21 prizadetim državam.
ČEŠKOSLOVAŠKA. Voditelj komunistov je sestavil novo koalicijsko vlado. Šest ministrov je vzetih iz komunistične stranke, deset pa je nekomunistov. V tej državi je bilo pred koncem vojne tako malo ko mu n is tov, da se temu razmerju čudijo.
MOSKVA. Semkaj je dospela soproga ameriškega zunanjega ministra gospa Byrnes v spremstvu tajnika zunanjega ministrstva Russel-la. Prebivala bo v ameriškem veleposlaništvu.
Nova maša na Kobariškem
Na sv. Petra in Pavla dan je pel novo mašo v Trnovem pri Kobaridu č. g Tone Melinc. To je bil velik praznik za župnijo, ki ne pomni nove maše. Zbralo se jo veliko ljudstva in skoraj vsa kobariška duhovščina z g. dekanom na čelu. Vsi so se po svojih močeh potrudili, da bi redka slovesnost čim lepše uspela. Zlasti je ugajal novomašniški govor, ki ga je imel g. Jožko Kregelj. Naslednji dan se je novomašniško slavje ponovilo na Livku, kjer ima
g.	novomašnik sorodnike in mnogo prijateljev. Livčani so so dobro po-: tavili in bi niti svojemu rojaku ne mogli pripraviti lepšega praznika: slavoloki, zelo okusno okrašena cer kev, lepo petje, duhovni šopki, nove orgle, ki so prvič zadonele, vse to je telo povzdignilo svečanost. Novo-mašniški govornik je orisal dostojanstvo katoliškega duhovnika, ki je vzet iz ljudstva in postavljen za ljudstvo v stvareh, ki se nanašajo na Boga. Vsa vas je vneto sodelo vala pri nove mašniškem slavju, zlasti pa so se izkazala požtrvaval na dekleta Marijine družbe.
Štiridesetletnica mašništva
V ponedeljek 15. julija bo preteklo 40 let, odkar je p. Oto Kocjan OFM stopil prvič k oltarju. Rodom jz Bele Krajine je večji dol svojega duhovniškega poklica prebil na Primorskem. Ko je fašizem vzel slovenskim frančiškanom Kostanjevico in Sveto goro, je s težkim srcem zapustil priljubljeno mu primorsko ljudstvo. Po padcu tega režima je takoj prišel spet med nas. Ljudstvo mu je za vse delo iskreno hvaležno. Hvaležnost vernega primorskega ljudstva se je posebno lepo pokazala v času, ko je p. Otona zadnjo zimo nesreča priklenila na dolgotraj no bolniško posteljo. Vedra šega-vost in mladostna živahnost sta mu precej pripomogli, da jo že skoraj o-kroval. Trdno upa, da bo mogel za
»O :ie, Marjetica, ostani,« jo je vroče zaprosil, »prečitaj mi še enkrat to poglavje, sedaj te bom poslušal.«
Vdala se je in mu še enkrat preči tala.
Vprašujoče ga je pogledala, ko je končala. Njegovo obličje jo bilo resno; prvo, mogoče komaj vidno seme je padlo na rodovitna tla.
»Marjetica, ali bo res v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spokori, kakor nad devet in devetdesetimi pravičnimi, ki no potrebujejo pokore!«
»Zakaj dvomite, saj so vendar te bosede Kristusove, ki je modrost in resnica sama.«
»Blagor tebi, deklica, ki vso tako sveto veruješ, jaz pa sem še tako daleč od tebe. Čitaj mi še kaj, Marjetica!«
»Ne, za danes naj bo dovolj, več bi ne prenesli.«
Še preden se je dodobra zavedel, jo ostal zopet sam.
FILIPINI. Potem, ko je bilo Filipinsko o;očje od leta 1898. pod a-meriška upravo, je 4. julija začelo svoje samostojno življenje pocZ imenom Filipinska republika. Tako so ZDA vzgojile te otočane do popolno samostojnosti. To bi moralo biti pravilo vseh kolonialnih držav, ne izrabljanje, ampak vzgoja naro do v. Predsednik nove republike ja general Roksas.
PALESTINA — beli glavo Angležem in Amerikaneem, ki so obljubili, da se sme tja doseliti 100 lisoč Židov iz Evrope, a se temu upirajo A rabei in to ovirajo sami Židje s svojim partizanskim gibanjem v Sveti deželi. Zato se bodo ZDA in Anglija te dni v Londonu vnovič posvetovale, kako bi se ta stvar uredila brez hrupnih posledic.
BUDAPEST. Sovjetski general Sviridov je poslal madžarski vladi zahtevo, naj ostro nastopi proti o-grsbi duhovščini in proti katoliškim mladinskim organizacijam, češ da so nasprotne demokratičnemu socialnemu redu in Združenim narodom. — Pač povsod enaka pesem pj-oti katoličanom. Resnica in laž ne gresta skupaj!
novice
svojo štiridesetletnico opraviti zahvalno sva mašo že pri oltarju sve-tegorske Kraljice, kateri je vedno zvesto složil in ji v varstvo izročal zadeve našega trpečega ljudstva.
P. Otonu iskreno čestitamo k iz redni slovesnosti in prosimo sveto-gorsko Gospo, da nam ga ohrani zdravega in mladostnega še dolgo let
Sv. Višarje
Romarska pot na Sv. Višarje letos še ni otvorjena. Šele prvo nedeljo v avgustu bodo prenesli kip Matere bc-žje na Sv. Višarje in odprli božjo pot. Vendar že sedaj prihajajo številni romarji od vseh krajev na to lepo slovensko Marijino božjo pot. Kip višarske Marije je v Žab-nicah v župni cerkvi, kjer romarji prejemejo sv. zakramente in opravijo svoje pobožnosti. Mnogi romajo še na Višarje k cerkvici, ki je vedno odprta, a ni še oskrbovana in v ujej tudi še ne mašujejo. Cerkvico, župnišče in druge gostiujske hiše Šele popravljajo. Vojna stavb sicer m porušila, vendar jih je precej 1 oškodovala
Sama resnica jih je
Listi poročajo, da je bil odgovorni urednik »Piimorskega dnevnika« obsojen na 2(0 tisoč lir globe, ki jo mora plačati v enem mesecu. V nasprotnem slučaju se globa spremeni v 6 mesecev zapora. G. Hreščak jo vložil proti razsodbi priziv.
Nemiri in stavke
Zaradi v Picrisu prekinjene tekme kolesarjev tako imenovanega »Giro dTtalia« so v Trstu izbruhnili precej rosni nemiri od strani Italijanov. Posledica je bila splošna stavka levičarsko usmerjonega delavstva, ki je političnega značaja. Zato že cel teden ponekod dele počiva, še ladij s pomočjo UNRRE za Jugoslavijo nočejo razkladati. Tudi v Gorici se stavka pozna, kmetom no pusto ži
Tako je prihajala sedaj vsak popoldne k njemu kot dobra in ljubezniva mati do svojega otroka; preči-tala mu je eno, dve poglavji iz svetega pisma, razložila mu mesta, ki jih ni razumel, razpršila s prepričevalnimi besedami dvome, ki so mu vstali v duši, nato pa zopet tiho odšla.
Ko je ostal sam, je porkušal nadaljevati z dolom, a malokdaj so mu je posrečilo, kajti vedno glasneje so mu odmevale v duši Marjetičino besedo ir. budile v njej pivo rahle opo mine:
»Glej, Pavle, vse učenosti in modrosti sveta si se navzel, prezrl pa si največjo in prav za prav edino. Do sedaj si taval le v temi. Iskal si sicer luči, a le na krivih in varljivih poteh. Priznaj, da popolnoma srečen nisi bil nikoli, kajti tvoje življenje je bil le beg pred nečem velikim m neizogibnim, tavanje od zabave do zabave, od cveta do cveta Vendar praznoto tvojo duše uisi mogel napolniti, vodno hujši prepa-
vila dovažata na trg. Toda»žrtve so potrebne.« Bomo videli politično ii-spehe pozneje, gospodarske čutimo i meščani i okoličani, ročni in umski delavci.
♦
Stric iz Amerike
V kratkem bodo začeli brezplačno razdeljevati vsem prebivalcem področja A živila, ki sta jih darovali Amerika in Irska. Pokrajinski odbor je po dolgem proučevanju odločil, da bodo ta živila dobili vsi prebivalci, poziva pa vse tiste, ki niso tako potrebni, naj odstop>jo tvoj delež resnično potrebnim. Natančnejše določbe bodo pravočasno objavljene.
Soča požira...
Soča terja vsakoletne žrtve kopanja. V Kanalu sta utonila dva civilna policaja, pri ločniškem mostu pa je že drugi kopalec postal njena žrtev. Nekega ameriškega vojaka je pa pomigal rešiti nemški u-jetnik. ki je v bližini delal.
Vsako delo je častno
V Trstu so dij.tki začeli prostovoljno čistiti mesto od nakopičenih razvalin. Prav je tako, če stvar vzamejo resno in pri tem šole ne zanemarjajo.
Plesišča
Leta 1931 jo bila nekje v Brdih dekanijska konferenca. Prišli so vsi briški gospodje. Nalogo so imeli, poročati, kaka usoda je doletela gostilne, ki so prirejale plese. In glej čudo! Vsi so prišli do naslednje u-gotovilve- Vse take gostilne v Brdih so šle v lat:h 1913.19.10. na boben!... Kraj, kjer se šopiri greh in koti nečistost, bo v kratkem razbt-čan s šibo božjega maščevanja.
Slovensko sirotišče
v Gorici
Sirotišča, ki so bila staremu veku nepoznana, so krščanska novost. U-vedli so jih krščanski misijonarji, ki so oznanjevali Jezusov nauk: »Novo zapoved vam dam, da se lju bite med seboj, kakor sc ni jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubke med seboj. V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste ljubezen imeli med seboj (Jan 13, 14)« Sirotišča so torej krščanska posebnost in novost. Strmeli so nad to novostjo pagani m občudovali krščanske vernike in misijonarje, ki so ljubili sirote in jim delili bogate darove, čeprav niso imeli nobenega upanja, da bi jim kdaj povrnili. V tem so se odlikovali mnogi svetniki: Sv. Vincencij Pavelski, sv. Janez De la Salle, sv. Jeronim Emilijan, sv. Janez Bosco itd., ki so v požrtvovalno sti in potrpežljivost dajali prelep zgled božje ljubezni, ki je vsem narodom svetila ko velika luč. Ti svetniki so se žrtvivali za zanemarjeno in zapuščeno mladino, katero so večkrat videli tavajočo po ulicah, lačno, raztrgano, nepodučeno. Svetniki so kljub temu gledali v njej podobo božjo in so zanjo skrbeli, da >e je izobrazila in postala koristna cerkvi in državi.
Na Goriškem smo začeli pred 50 leti misliti na otvoritev slovenskega sirotišča v Gorici. Na delavskem shodu v gostilni na Katarinijevem trgu je pisec teh vrstic v govoru
di so zijali v tebi, vedno večja tema te je obdajala. Sedaj ti jo v njo zasvetila trepetajoča lučka , majhna kakor kresnica v junijskih nočoh, a vendar velika dovolj, dovolj varna, da to pripelje do resnično luči, ki bo zasvetila v vse temne prepade tvoje duše in jih izravnala, da bos postal redov.;na njiva za božjo some...«
Zavz^ je poslušal Pavle, odzval Li so rad temu prosečemu klicu, pa manjkalo mu je moči, manjkalo ljubezni, ki vse premore, da bi poletel kvišku k božji vse osrečujoči luči.
Tedaj pa ga je Bog pogreznil v o-čiščovalni ogenj trpljenja, da bi iz njega izšel prečiščen in prerojen in tako spoznal najvišjo in najslajšo srečo, ki se imenuje Bog večne lju bežni.
(Nadaljevanje)
Komunizem ni zadeva samo slovanskih narodov — še najmanj pa zadeva njih osvobojenja, ampak zadeva mednarodnega brezboštva.
razložil delavcem to lepo misel, katero je delavstvo sprejelo z velikim navdušenjem in prvi dar za to u-stanovitev je položilo slovensko de lavstvo z malo vsoto, ki je postala seme za veliko delo v Gorici. Pokojni kanonik Abram je bil te misli ta ko vesel, da me je poklical k svoji smrtni postelji in mi izročil 2000 K. To so bili prvi darovi za slovensko s^rotišče v Gorici. Napredovali smo polagoma, a vztrajno. L. 1901. je tržaško namestništvo potrdilo pravila dobrodelnega društva »Slov. siroti-šče«, ki naj bi zavod vzdrževalo in vodilo. Prvi predsednik je bil pok. monsignor dr. Jos. Gabrijevčič, podpredsednik in blagajnik pa pisec
SOLKAN
„Hho, tiho, piav počasi, da stopinj% m ne glasi”... po zabredli naši vasi —
Tako dopolnjujemo pesnitev »So škega tednika« z dne 22. junija 1946., ko zvrača krivdo za dogodke ob priliki prvega sv. obhajila na kaplana, župnika in škofa, ki je nenadoma obiskal svoje vernike.
Dne 16 junija na dan prvega sv. obhajila, je slovesno zvonjenje privabilo v cerkev nenavadno veliko število vernikov. Med sv. mašo se je v cerkvi nenadoma pojavil g. nadškof. Dobrim vernikom je vzplapo-lalo srce, ker so se čutili počeščene. Nekatere pa je navzočnost nadško lova tako zbegala, da niso mogli zdržati v cerkvi. Šli so ven iri zunaj pričeli tuliti z volkovi, ki jih je vest o prihodu nadškofa vrgla i:s mehkih postelj.
Priprave na prvo sv. obhajilo so ge pričele takoj po veliki noči. Sodelovalo je zelo malo oteb, toda noben tistih, ki se v »Soškem tedniku« hvalijo, da je šlo vso v red'.. Nasprotno! Osebo, ki jih časopis hvali radi rodnih priprav, so šc zadnjih 14 dni skušale prvoobhajance zaposliti pri vajah za pionirski nastop in izlete šolarjev prav tiste dni in ure, ko so otroci imeli pouk za prvo sv. obhajilo.
Starši se niso nič protivili, da bi njihove otroke pripravljal in obhajal kaplan, ker vedo, da so vso govorico proti njemu izmišljotine in zlonamerne laži. Protivili sta se dve materi, ki čakati duhovnika, ki bo »z njimi«, ki bo govoril in pridigal, kakor bodo želeli 1 iudje, podobni tema dvema materama.
‘lo po »Soškem tedniku« s> .)< zvedelo, da so tudi na sestankih, sejah in mitingih reševali vprašanje prvega sv. obhajila (in tudi birme), torej na strankarskih sestankih o-nih orranr/acij, ki proglašajo »svs bodo vero« in ki s.; v verske zadeve »ne vtikajo«.
Ob prihodu nadškofa so bili razo čaram predsedniki in voditelji najrazličnejših društev, zvez in unij, ker so je nadškof »drznil« brez njihovo vednosti in dovoljuuja obiskati verne, župljane. Prevzvišeui gospod nadškof je obiskal svoje vernike, ne pa tistih, ki so cerkvenega bogoslužja no udeležujejo. Zato bi tudi toHat bolje napravili, da bi ostali doma, kakor prejšnje in poz nejše nedelje in praznike.
Razočarani in presenečeni pa so bili še bolj starši in dobri verniki, ker so solo ta dan spoznali, kakšna verska svoboda jih čaka in h kakšnim vzgojiteljem morajo pošiljati svoje otroke.
V veselje prvoobhajancem je bil i pripravljena veselica in dobra juži-na (doslej tega niso bili vajeni). O-boje pa je odpadlo po »zaslugah« nekaterih ljudi, kakor n. pr.: od hiše do hiš • je hodila »tovarišica« — vzgojiteljica, ki o sebi pravi, da je »politično zgrajena«, ter prepovedala otrokom sodelovati, drugim pa udeležiti se, če bi se prireditev kljub temu vršila. Ob r.ri, določeni za vajo, so jo na dvorišču prod dvorano nabrala skupina mladincev in pionirjev pod vodstvom znanih pionirskih voditeljev', ki so zmerjali,, tepli in kamenjali otroke, ki so prihajali k vajam.
Ko so starši in verniki zvedeli, da ne bo ne veselice no južine za otroke, so bili upravičeno nejevoljni m tiste, ki so vse to preprečili. Preprečili so zato, da ne bi ne otroci ne
leh vrstic. V odboru jo bil tudi pok nadškof dr. Sedej, ki je bil takrat župnik stolne cerkve. Zavod je bil ivorjen v vsej skromnosti 1. 1910, kp smo prej 'nišo kupili. Po prvi svetovni vojni, ki je tudi naš zavod hudo zadela, se je Slovensko siroti šče kmalu cpomoglo. L. 1930. je bilo naše sirolišče cvetoče, kakor je poročal rimski referent, ki 'je bil poslan, da pregleda dobrodelne zavode v Julijski Krajini : »Najlepše posluje Slovensko sirotišče v Gorici« En mesec kasneje (12.5.30) je Slovencem sovražna fašistična roka zairla zavod ali bolje razpustila odbor in imenovala komisarja.
(Dolje pHde)
odrasli uživali nekaj ur prijetnega veselja brez strankarske primesi, kakršnega jim »kulturni« dom ne more in noče dati.
Vsi dogodki tega dne so zapustili mučen vtis v poštenih ljudeh, m sicer po krivdi že prej omenjene »tovarišice«, potem pa po kričanju »zaslužne« gospe in njenih »naprednih« sinov ter po brezkulturnem obnašanju mladincev in pionirjev, ki so s kamenjem tudi ranili . eno deklico. Ti so preprečili prireditev, ne pa škof, župnik in kaplan, kakor trdi »Soški tednik«.
Pošteni in narodno zavedni Solkanci! Držite mladino doma, saj o-kušato sadove enoletne vzgoje pri mladinskih in pionirslcih sestankih!
Ob tej priliki še nekaj o solkanskem« Roditeljskem svetu« in njo goviih manevrih. Na zahtevo »Roditeljskega sveta«, v katerem odločujejo tudi neporočeni ljudje ali poročeni brez otrok,, je solkanski kaplan že pred meseci moral prenehati poučevati krščanski nauk v šoli. Sedaj jo kaplan dobil od ZVIT naročilo, da se mora vrniti v šolo. Roditelj ski svet pa je sklical skupaj nekaj ijudi, ki naj bi predstavljali solkanske starše, ki imajo otroke v šoli. Nastopili so govorniki, med njimi »katoličani«, ki komaj vedo, kje so vrata v cerkev, ter so od navzočih ljudi zahtevali podpis izjave, v kateri odločno odklanjajo kaplanovo zahtevo po ponovnem vstopu v šolo. Pri tem zborovanju jo bila taka svoboda, da ženski, ki je hotela go voriti v dobro kaplanu in zahtevati kršč. nauk, sploh niso dovolili govoriti.
Na vprašanje udeloženca, ali naj vsi podpišejo, je govornik izjavil, da vsi, ker »čim več podpisov bo, Ivi n bolje«. Zato so med starše zašli tudi neporočeni tbroz nezak, otrok). !:,javc so podpisali tudi poročeni, ki nimajo otrok, in matere, ki m maj o šoloobveznih otrok. Podpisati so morali, poudarjamo, morali, vsi navzoči, samo nekaterim s6 je posrečilo zapustiti dvorano. Podpisovat pa so nosili tudi po hišah tako, da mnogi niso vedeli, kaj podpisujejo. Prisiljenih podpisnikov je približno ena polovica Pri podpisovanju so delali več kopij, ki jih gotovo ne bodo u-porabili v poštene namene. Neki vzgojitelj je izjavil na sestanku, da se ne splača znova dovoliti kap la nu vstopa v šolo, ker so bo pouk vršil itak le malo časa. Vprašamo: »Ali m bi kazalo prekiniti tudi pio ilirske in njim podobne sestanke, saj je mladina že brez njih dovolj neolikana, surovega obnašanja in politično »zrela«. Ubogi starši in otroci, ki imajo take »svetevalce«.
Taki so sadovi enoletno vzgoje na pionirskih in mladinskih sestankih in prireditvah ter take vzgojitelje ima solkanska mladina. Ali sc čudite, če so kamenjali škofa?
Očetje in matere! Ali more tak > roditeljski« svet nadomestovati Vas, krščanske starše? Ali no vidite, da se tudi pod tem lepim naslovom skriva br uboštvo, ki hoče Vaše otroke že v nežni mladosti iztrgati iz naročja Boga in Cerkve? Povzdignite svoj glas in odločno zalite vajte pouk kršč. nauka v šoli, za katero tudi Vi plačujete davke. Tako imenovani »roditeljski svet« pa naj vzgaja otroke tistih maloštevil n ih mater, ki Boga imenujejo samo sc z bogokletnimi besedami. Krščanski starši! No dopustite, da bi nekaj garjavih očetov in mater okusilo vso faro s svojo brezbožno vzgojo!
Ctroci nas učijo poguma
KANAL
Za dan sv. Petra je pripravil uči teljski zbor otroško veselico, ki naj bi pokazala občinstvu vsaj nekaj sadov prvega šolskega leta v mate rinščini po dolgih 25 letih italijanskih šol. — Te prireditve so se vsi veselili in otroci so se nanjo z vnemo pripravljali, ne glede na politično mišljenje njihovih staršev. — Kako tudi ne, ko je naše ljudstvo narodno tako zavedno in ko so ko munizmu nenaklonjeni starši in o-troci dobili izrecno zagotovilo, da bo prireditev zgolj narodna in da bodo vse točke programa take, da ne bodo žalilo političnega čustvovanja in mišljenja nikogar.
Dan pred sv. Petrom se je prireditev vršila samo za otroke in je tudi zelo lepo potekla in uspela,
Na praznik sv. Petra pa naj bi se veselica ponovila za vso kanalsko občinstvo. Politični zdražbarji, ki vsepovsod vsiljujejo svoj komunizem in se na narodnost, vero in vsak drugi ideal požvižgajo, ako ue nosi pečata z rdečo zvezdo, so dvorano i krasili s komunističnimi znaki in tudi v program vtihotapili nekaj komunističnih ocvirkov.
Ko so otroci zavednih Slovencev in katoličanov opazili prevaro, so se kar odstranili in neka deklica je morala na ouru oznaniti: »Tri krasno točko se niso mogle izvesti, ker so se nekateri otroci umaknili.«
Doživeli smo torej v Kanalu na sv. Petra dan nekaj, kar je vredno, da se zabeleži v zgodovino borbe slovenskega naroda za pravo svobodo zoper vsako nasilje.
Otroci dobrih krščanskih staršev so vkljub nasilju, ki mori vse ljudstvo in pred katerim klonijo celo krepki in izobraženi možje, imeli pogum, da so v znamenje protesta zoper zlorabo šolo v politične namene zapustili dvorano in žrtvovali uspehe priprave na veselico, katere so se tako veselili.
Možjo, fantje, žene, dekleta, preprosto ljudstvo in vsi razumniki u-sužnjonoga slovenskega naroda, kanalski otroci vas učijo prepotrebnega poguma v borbi zoper zlo!
SLOVENCI, ČESA NAM JE DANES NAJBOLJ TREBA? Mnogim prave luči, ogromni večini več poguma.
Učite se od kanalskih otrok, ki se ne upirajo strašilom na polju, ki jih je kdo proglasil za fašiste, ampak živim nasilnežem! Osvobodite se sramotnega strahu javno pokazati svoje pošteno prepričanje!
RAZNO
Za. naša društva
Tik pred izbruhom zadnje svetovne vojne se je vršil v Lujbljaui od 5 -30. julija 1939. šesti mednarodni kongres Kristusa kralja, ki nam je v svojih resulucijah podal smernice za prenovljenje našega javnega življenja v krščanskem duhu. Poglejmo, kaj pravi o društvih:
Kongres; Kristusa Kralja spominja slovenske s.arše, da mora biti vsaka vzgoja verska. Zato starši po svoji vesti ne smejo dopuščati svojim odraščajočim otrokom vstopa v nobeno mladinsko društvo, kjer vzgoja ni verska ali kjer vlada celo protiverski duh.
KKK priznava, da so katoliška društva, posebno za mladino, potrebna. Mora pa biti vzgoja v njih verska, to je člani se morajo navajati k izpolnjevt nju božjih in cer kvenih zapovedi in k prejemanju zakramentov, nikdar pa društva ne p mejo odvračati od Cerkve in motit' družinsko življenje. Članom se priporoča vstop v stanovske Marijine kongregacije, Katoliško akcijo, A postolstvo mož in fantov ter druge cerkveno družbe. Najuspešnejše sredstvo za pravo vzgojo so duhovne vajo v za to določenih domovih. Zato naj društva skrbe, da se jih elani radi udeležujejo.
Samo vnanja olika in umska izo brazba človeka ne blaži in ne dviga; versko globoko prežeti člani bo do najbolje izobraženi. Mladina naj
se po prosvetnih društvih navdušuje za verske vzore in vzgaja za lai-ški apostolat.
Ničesar ne sme biti v katoliških društvih, kar ni v skladu z vero in krščansko morrlo. V ženskih organizacijah ničesar, kar ni primerno nežni ženski naravi. Prireditve, izleti in podobno morajo biti ločeni po spol: h.
l e resolucije KKK si vzemimo za trdni temelj in varne smernice pri snovanju m vodstvu društev, da ne doživimo razočaranj.
Sprevod umirajočih
Vsi ljudje se nahajamo v sprevodu umirajočih. Čim smo prišli na ta svet, smo se že uvrstili vanj in v svojem življenjskem potovanju se neustavljivo pomikamo naprej — v naročje smrti, ki nenasitno požira vsak dan okoli 150.000 človeških bitij. Hitreje kot udarjajo sekundo se ‘elijo duše v večnost. Različni ljudje so sestajajo ob robu življenja: o-stareli, odrasli, otroci in dojenčki; beli, črni, in rumeni ; vseh mogočih ver in narodnosti; bolni in povsem zdravi; pripravijoid in nepripravljeni... Nekateri slutijo, da so že blizu smrtnega brezna, drugi so medtem pogreznjeni v vsemogoče potrebno in nepetrebne skrbi, samo to jim nit; na um ne pride, da jih le še nekaj korak iv loči od njihovih časti, bogastva in vse zemeljske sreče. Ugašajo ko sveče: nekatere po-asi dogorevajo, druge veter nena doma in nasiluj upihne.
Od stanja, v katerem zaloti dušo trenutek smrti, pa zavisi njo večna usoda. Kogar smrt najde v posvečujoči milosti, ta bo rešen; a kogar smrt zasači brez nje, ta bo vso več nost v mukah in brezmejnem obu-iu objokoval •svojo brezumnost.
More li tore; biti p itrebnejše molitve, nego jo molitvena pomoč u-utirajočim? S to ne bi nikoli smeli odjenjati: saj so vsak trenutek nekje na zemlji kako človeško srce stisne v smrtni grozi in zadnjič zadrhti, preden more duša v neiz-vestnost onostranstva. Sicer je že vsaka: »Sveta Marija... prosi za nas grešnike... ob naši smrtni uri!« resnična molitev za vsakega našega dragega bližnjega, kateremu se je približala smrtna ura; vendar je I ripor oči j ivo. na umirajoče še pose bej misliti. Zanjo izrecno moliti, n. Pr. s pristavkom: »Božje Srce Jezusovo, reši umirajoče!«
Kdor se navadi dnevno moliti »za vso tiste, ki bodo ta dan umrli«, vrši predvsem najplemenitejše delo krščanskega usmiljenja. Zatem bo i-mel marsikdaj tolažbo, da je poma-gai v smrtnem boju kakemu svojcu za k.itor^ga takrat ni tlutil, da umira. Končno pridobiva tudi samemu ffbi najzauesljivejših prijateljev in pomočnikov za najbolj usodni trenutek svojeg-i življenja; kajti ni dvoma, kdor drugim pomaga srečno umreti, najbolj gotovo sam sebi izprosi srečno smrt in nebesa.
Komunisti proti katoličanom na Madžarskem
Madžarski komunistični minister za notranje zac'eve Lazslo Raik je razpustil katoliško vsoučiliško zve-zo. Do tega ukropa je prišlo, ko so objavili, da je predsednik zavezm ško nadzorstvene komisije za Madžarsko sovjetski general Zviridov predal madžarski vladi noto, s katero je zahteval, da odločno nastopijo proti katoliški duhovščini.
Kot razlog razpustitve zveze kato liških vseučiliščnikov so navodli, da je zagovarjala vstop Madžarske v vojno na strani Nemčijo, da se u-pira socialno demoki*. iškemu redu* in da nasprotuje Združenim narodom. s čimer da je prekršila pogoje premirja.
Madžarski primas kardinal JožeT Mindszentj- j.) najvišji predstavnik zveze.
Sovjetska nota madžarski vladi trdi, da jo duhovščina hujskala prebivalstvo proti sovjetskim zasedbenim silam. Zahteva nadalje razpustitev mladinskih organizacij, predvsem pa organizacije katoliško mla dino.
Ni dvoma, da gre tudi tu za pojav komunistične protiverske borbenosti, ki povsod najde kako pretvezo, da divja proti Bogu in vsemu božjemu. Toda nobeno drevo ne zraste v nebo!
Zares veliko »zasluge« za vero in narod si nabirajo po Parizu tisti, ljudje, ki tam prodajajo svoje roja ko v komunistično sužnost!!
Družinska vzgoja
Na Angleškem so ustanovili osebno organizacijo staršev, ki bo imela namen, pomagati staršem v vseh težavah, ki jih imajo pri vzgoji otrok.
Kitajska
Cerkvena organizacija na Kitajskem je sedaj popolna: imajo svojega kardinala, nadškofe, škofe in do mače duhovnike. Za novega kardinala niso še imeli pripravljenega mesta, zato je sv. kongregacija za širjenje vere (Propaganda) ustanovila v Pekingu nadškofijsko in me-trupolitsko mesto in tja prestavila kardinala Tomaža Tijena, ki je tako postal prvi pekinški nadškof in metropolit.
Pri izbiri Pekinga za sedež prvega kitajskega kardinala se je sv. stolica ozirala predvsem na pomen, ki ga'je imel Peking v kitajski zgodovini in še posebno v zgodovini kitajskih katoliških misijonov. Peking je bil še do 1. 1927, ko so prenesli sedež vlade v Nanking, glavno mesto kitajske države. Kljub temu pa je Peking še vedno nekak »vzhodni Rim« in uživa ugled, kakor da bi bil še vedno glavno mesto.
V zgodovini katoliških misijonov pa je Peking igral morda še važnej še vloge. Sem so prišli prvi misijonarji frančiškani že leta 1294. V Pe kiuga so ustanovili pozneje prvo nadškofijo, v Pekingu je živel in deloval znameniti jezuit Matej Ric-ci, tukaj so ustanovili najrazličnejše katoliške šc le in zavode od ljudskih šol in zavetišč do univerze in bogoslovnega semenišča. Peking je ros nekaka duša katoliškega verskega življenja na Kitajskem, zato je bilo prav, da je postal tudi središče katoliške hierarhije in sedež prvega lcitaj.sk )ga kardinala in metropolita.
Vernicam,
ki po zgledu Vernice« v zadnji številki »Soškega tednika« morda ne-vedo Bogu in satanu hkrati služijo, priporočamo, naj s takim pisanjem ne delajo sramote slovenskemu ženstvu. Naše sorojakinje naj bori i.io k našim pridigam, ki jih laže razumejo, in naj berejo redno in s premislekom »Slovenskega Primorca«. Kdor redno bere ta list, ne more biti tako grobo neveden in surov kot »Vernica«.
če je ta »Vernica« res verna, naj ve, da s takim pisanjem služi le nevernikom, ki se iz njene vere v srcu norčujejo — in jo zlorabljajo v svoje protiverske namene.
Praznik sv. Mohorja in Fortuna ta
Praznik naših škofijskih patronov^ oglejskega škofa Mohorja in njegovega diakona Fortunata se .obhaja v petek 12. julija.
Izprosimo si od teh svetih oglejskih mučencev in blagovestnikov naše dežele take ljubezni do najvišjega zaklada naše vere, da bomo zanj radi tudi kaj trpeli in celo ‘živ-ljenjo darovali.
V goriški stolnici bo služba božja kot ob praznikih. Sv. maš'i s petjem za Slovence bo ob 6. uri zjutraj. — Pridite vsi!
Darovi
N. N. iz Ronkov 300; dve žeui iz pasu B 'IGO; preplačila na eerks\ vratih v Gorici 210, J. odstopi nede l.isko pritojbiuo 105; iz Loma z že-'jo, da bi imelo kat. časopisje tudi k nam prost dostop 1500; iz pasu B HM); U. F iz R. se pridružuje vsem, ki obsojajo obrekovanje cerkv. predstojnikov 1000; N. N. iz pasu B 500: demokratični Slovenci grgarskega okraja 1120;. iz Gorice nešolana, d-t bi šolam spregledali .‘0:	Jakob .-.a
zmago kat. mišljenja 200; Gregorčičevi častilci za čimprejšnji izhol zlate zvezde 150; preplačilo iz Trsta 50; sanatorij na šempeterski cesti, da l>i zmagala pravica 200; zavedni Medanei v zadoščenje g. nadškofu <50; Sv. Lucija za zmago pravičnosti 600; Kozarš^o 450. Bog povrni!
Darovi za Alojzijevišče
N. N. L 300, iz Kanala 200: iz Gorenjega polja 500: iz Kojskega 5(0; Slovenka iz Vršna 120: iz Medane 400; Gorica ul. Don Bosco 1000, ,'z šentviške gore 200; N. N. iz Kom na 200; Marijina družba na Libuš-njem 1000; iz Kozane 400, 150, 100; iz loga pod Mangartom 140.
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK T|6kana z dovoljenjem A. I. S. Tisk. G. lucch, - Gorica
Ali smo za vero ali proti njej —
za narod ali proti njemu?