kniievna, umetnina in musi kalna prodajavnica

V Ljubljani

priporoča naslednje bukve:

Jesufa in Marije

dvoje naj fvetejfhi Serze.

Molitevne bukve sa vfe, ki Jesufovo in Ma¬
riino Serze poboshno zhaftijo, in slafti sa brate
in feflre teh* neomadeshanih Serz. Spit ala po
|iaj boijJThih isvirkih L. Jeran in A. Samejz,
$ A podobami. fZhetertiga natisa.)

Vejajo zvezane z usnjatim berbtom 96 kr., v
usnjP! g|jp25 kr., z zlatim obrezkom 1 gl. 76 kr.

Pot v nebefhko domazhijo.

Mst&ia© ®bllasya.lms iQa®lla^@

a poboshno kriftjane. Poleg nemfhkiga. S i
podobo. - (Treijiga natisa.)

Veljajo zvezane z usnjatim berbtom 90 kr.
nsnji i gld. 20  kr., z zlatim obrezkom
f gid 70 ki

Mo j me bukve se  > udi dobivajo z nooitn cevkam na-
tiimene po favno taki semit

FtKdteHfe ©apaga*

fiervi škofi Koške škofije v Šmarii na Gorenjim Mišiganskim.

z a

navadno leto

famik in dekan Postojnski.

Osmi pomnoženi tečaj.

S podobšino škofa Friderika Baraga.

ZALOŽIL JANEZ GIONTINI.

Natisnil J. Rudolf Milic.


JtColedar naznanuje razne čase, svete godove in nebesne
prikazni za vsaktero leto; rad prinaša tudi druge potrebne
in koristne vesti za vsakdanje življenje.

Koledar je že stara naredba. V dober red je ven¬
dar koledar djal še le rimski samovladar Juli Cezar 1. 45.
pred Kristusom; Nieejski pervi zbor pa je zraven vverstil
kerš^nske godove 1. 335. po Kristusu. Ta stari koledar
je popravil rimski papež Gregor XIII., ter je novega vpe¬
ljal 1. 1583. Stari koledar je še v navadi pri Grekih in
Kusih, in je zdaj že 13 dni zastal za novim koledarjem.

Stetcv in razdelitev časov.

Časi se sploh delijo v leta in mesce, v tedne in
dneve, v ure, minute in sekunde.

Leto  se meri po teku zemlje krog solnca, od zime
do zime, ter na tanko znaša 365 dni 5 ur 48 minut 47
sekund. Za navadno leto se gladko šteje 365 dni; ostale
ure pa v štirih letih dajo 1 dan več, in tedaj je pre¬
stopno leto,  ki ima 366 dni. Po višjem ali nižjem stanji
solnca proti zemlji se ločijo čveteri letni časi.

Mesec  se po stari šegi meri po teku lune krog
zemlje, od mlaja do mlaja, tako obsega 39 dni 13 ur 44
minut 3 sekunde. Na leto se šteje 13 mescov; da se šte-
tev primeri solnčnemu letu, imajo mesci v obče 30 ali 31
dni, le en mesec ima 38 ali v prestopnem letu 39 dni.

Dan  se loči po sukanji zemlje krog svoje osi, od
noči do noči; ta čas znaša 34 ur. Sedem dni se šteje
za teden.  Izhodni narodi so dan šteli od večera do ve¬
čera, navadno pa se dan jemlje od polnoči do polnoči.

Časi so se začeli šteti o stvarjenji sveta. Po
stvarjenji sveta  do Kristusoviga rojstva je po navadni
in naj bolj poterjeni štetvi minulo 4000 let; po greški
štetvi pa se ima 5508 let, in po družili še drugač. Po
Kristusovem rojstvu  je poleg navadne štetve do slej pre¬
teklo 1863 let, po bolj natančni cenitvi pa se nahaja 1866 let.

Iz števil, ki se v koledarji rabijo za odločitev godov,
je sostavljena Julijanska doba;  tista obsega 7980 let,

1 *

4

in se šteje, kakor da bi se bila začela 4714 pred Kristu¬
som; z njenim začetkom se šnida začetek vseh godovnil)
števil.

Časovna štctev leta 1863.

Leto 1863 je navadno leto, ima 53 tednov in 1 dai^
ali 365 dni; se začne s cetertkom in se konča s četert-
kom. Tisto je:

6863. leto po stvarjenji sveta, poleg navadne štetve;
7371. „ „  „ „ poleg greške štetve;

6576. „ „  julijanski koledarski dobi.

Letni časi 1. 1863.

Pomlad se začne 21. marca. I .Jesen sc začne 23. septemb
Poletje „  21. junija. | Zima „ 22. decembr

Stetcv in odločitev godov.

Koledar ima tudi lastne štetve za odločitev nebesnil
prikazen in posebnih godov.

Mlaje šteti pomaga lunski krog  ali zlato število
to je doba za 19 let, po kteri se mlaji povračujejo ni
ravno tiste dni v letu. Dalje epakta  ali lansko kazalo
to je število dni, ki izteka med zadnjim mlajem starega
In pervim dnevom novega leta.

Dnevi v tednu se od 1. dne v letu poredoma za'
znamujejo s 7 čerkami: A, B, C, D, E, F, G; čerka, k
v posameznem letu zadeva v nedelje, je nedeljska čerka
V prestopnem letu se nahajate dve nedeljske čerki, ent
pred godom, ena za godom s. Matija. Nedelje dalje na-
znanuje solnčni krog  ali nedeljska doba;  to je števili
za 28 let, po kterem se nedelje povračujejo na ravne
tiste dni v letu. Oboje števila skupaj služijo za najdbo
velikonočnega praznika.

Namesti letnice seje  kdaj rabilo rimsko število ;
to je doba za 15 let, po kteri se je v rimskem cesarstvu
ves davek napovedoval iz novega.

Gotloviia štetev 1. 1863.

prazni

53, v
in go<

in Sv

pri nc
Za po
Eni s
dan, <
ali sp

rudeči
ma v

Veli!
ali D
z njiii
Ijiva ,
tako

40d s
god
mesi
mesni

Občni

Cerki

Vladn

1. pr
Pepel
Cvetu
Velik
Vnebi

ristu-

ovnili

Godovni in spominski koledarček.

dal);

jtert-

temb

embr

lesnil

vilo
jo m
zalo
rega

a za'
:a, k
?rka
, en«
e na-
tevilt
ravne
lajdb«

vilo.
irstv«

Posebni dnevi in godovi v letu.

Med dnevi v letu se p^ cerkveni postavi ločijo nedelje,
prazniki, postni dnevi, po deržavni postavi pa prepovedani dnevi.

Xiedelja je pervi dan vsacega tedna; celo leto jih ima
52, včasih pa 53. Nedelje se imenujejo in štejejo po svetih časih
in godovih, v ktere zadevajo.

Godovi in prazniki so trojni: Gospodovo, Matere Božje
in Svetnikov.

Eni so zapovedani prazniki,  eni niso zapovedani;
pri nekterih je zapoved praznovanja odjenjana, so soprazniki,
Za posamezne kraje veljajo godovi deželnih priporočnikov.
Eni so premakljivi godovi,  to je, ne navezani na stanoviten
dan, eni so nepremakljivi. Za večjimi godovi se obhaja osmina
ali spomin skozi 8 dni.

Zapovedani prazniki z nedeljami vred so v koledarji celoma
rudeče natisnjeni, soprazniki se kažejo deloma v rudečem, delo¬
ma v černem tisku.

Poglavitni prazniki so: Božič,  god rojstva Gospodovega;
Velikanoč ali Vuzem,  god vstajenja Gospodovega; Binkošti
ali Duhovo,  god prihoda sv. Duha. Božič je nepremakljiv god,
z njim vred tudi drugi božični prazniki. Velikanoč je premak¬
ljiva , in se obhaja vselej v nedeljo po pervem pomladnem šipu;
tako utegne zadeti v vse dni od 22. marca do 25. aprila.

K*ostni dnevi so čveteri: adventni,  pred božičem;
40danski,  pred velikonočjo; k v a terni,  o 4 letnih časih; pred-
godovi,  pred večjimi prazniki. Petek in sabota sta le ne-
mesna dneva;  zdaj je pri sabotah in pri postnih dneh prepoved
mesne jedi za velik del odnehana.

Začetek leta 1863.

Občno leto se začne v novega leta dan, 1 januarja.

Cerkveno „ „  „ v 1. adventno nedeljo, 2. dec. 1862.

Vladno „ „ „ v god vseh svetnikov, 1. nov. 1862.

Premakljivi im drugi godovi 1. 1863.

1. predpepelnična ned. 1. febr.
Pepelnica ....  18. febr.

Cvetna nedelja . . 29. marc.

Velikanoč ali vuzem 5. apr.
Vnebohod Gospodov 14. maj.

Binkošti ali duhovo . 24. maj.
Sveto rešnje Telo . 4. jun.

Nedelj po Binkoštih . XXVI.
1. adventna nedelja . 29. nov.

Božič, v sredo . . . 25. dec.

G

Pro

Godovi deželnih priporočniliov.

Sv,

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Sv.

Ciril in Metodi, apostejjna slovenska, na Moravskem 9. marca.
Jožef, na Krajnskem, Štajavskem, Koroškem, Primorskem in
Tirolskem, 19. marca.

Rupert, na Solnograškem . 27. marca.

Marka, na Beneškem. 25. aprila.

Janez Nep., na Češkem, Iti. jjiaja.

Ladislav, na Erdeljskem, 27. junija.^

Mohor in Fortunat, na Krajnskem, Štajarskem, Goriškem in
Furlanskem , 12. julija.

Elija, na Horvaškem, 20. julija.

Štefan, kralj, na Ogerskem, 20. avgusta.

Tilen, na Koroškem, 1. septembra.

Venceslav, na Češkem, 28. septembra.

Mihael, v Galicii, 29. septembra.

Just, na Teržaškem, 1. novejnbra.

Leopold, na Avstrijanškem, 15. novembra.

Spiridion , v Dalmacii, IV. decembra.

One

Peč

> Pe
3 Sa

1 Ne
5 Po
3 Te
\  Sr
3 Če

3 Pe

3 Sa

Jei

Kvaterni in drugi posti i. 1863.

t

25. 27. 28. febr.

27. 29. 30. maj.

16. 18. 19. septembra.

L kvatri, pomladni ali postni ,

II. „ poletni ali binkoštni .

III. „ jesenski .....  ,-

IV. v  „ pozimski ali adventni . . 16. 18. 19, decembra. )

Štirdesetdanski post je od pepelnice do velike sabote, 18. f

februarja do V. aprila.

Adventni in drugi posti so zaznamnjani s križem ■J*.

Cerkveni prepovedani čas.

Ne

Po

To

Srt

Čel

Pei

Sa

Ne

Ženitve se ne smejo obhajati od perve adventne nedelje
do razglašenja Gospodovega. 29. novembra do 6. januarja, in od
pepelnice do bele nedelje, 18. februarja do 11. aprila.

Deržavni prepovedani dnevi.

Gledišne igre  so prepovedane: v pepelnico, postni šma¬
ren, veliki teden, velikonoč, binkošti, sv. Telo, mali šmaren,
vse Svete, božič s 3 dnevi poprej.

Poi

Toi

Srt

Čei

Pel

Sal

Jez

Plesi in bali  so prepovedani: adventni in božični čas
do sv. 3. kraljev, postni čas, velikonočni teden, v kvaterne in
druge zapovedane poste, v petke in sabote. in v godove deželnih
priporočnikov.

S sodnimi opravili  se praznuje: od božiča do sv. 3
kraljev, od cvetnice do velikonočnega ponedeljka, v osmini sv. •
Telesa, vse nedelje in zapovedane praznike.

Ne

Po

To

Srt

Če!

Pel

Sa

Prosinec,

laimari

ima 31 dni.

Dnevi

1 1 Cct, A

l  Petek
3 Sabota

Godovi in nedeljski evangelii

Posebni spomini

Novo leto. Obrezovanje tros
Osm. Štefana m. Makari opat
Osm. Janeza ap. Genofefa <i-

Jezus se verne iz Egipta. Mat. 2.

•n 4

Ned. D
5 Poned.
3 Torek
7 Sreda
3 Četert.
i  Petek
3 Sabota

N. pred Razgl. Osm. ned. otrok

Predgod Razgl. Telesfor p. m
Razglašenje Gosp. III Kralji
Med osni. Razgl. Lucijan m.
Med osm. Razgl. Severin op.
Med osm. Razgl. Julijan m.
Med osm. Razgl. Agaton p.

Jezus 12 let star gre v tempelj. Laik. 2.

1 Ned. D

ž Poned.
5 Torek
1 Sreda
ra. > Četert.
a. > Petek
18 . f Sabota

i.  Ned, po Razgl. Higin. p.
Med osm. Razgl. Ernest op.
Osmina Razgl. Leonci šk.
Hilari šk. uč. Peter Urs. sp.
Pavel puš. Maver op.
Marcel p. m. Ticijan šk.
Anton opat. Sulpici šk.

Jezus na ženitnim v Kani. Jan. 2.

lelje

od

1 Ned. D

V

Poned.

Torek

Sreda

Četert.

Petek

Sabota

ma- •
ren,.

2.  Ned. po Razgl. S. Ime Jezus

Stol Petra ap. vR. Priska d. m.
Kanut kr. m. Mari m.

Fabijan in Sebastijan muč.
Neža d. m. Majnard op.
Vincenci in Anastazi muč.
Poroka Marije D. Rajmund op.
Timotej šk. m. Rabila šk. m.

Jezus ozdravi hlapca stotnikovega. Mat. 8.

cas
e in
ln ih

iv. 3
i sv.

Ned. D

Poned.

Torek

Sreda

Četert.

Petek

Sabota

3.  Ned. po Razgl. Spr. Pavla ap

Polikarp šk. m. Pavla v.
Janez Kriz. šk. uč. Vitalijan p.
Julijan šk. Marjeta kr. dev.
Franc Sal. šk. Julijan sp.
Martina d. m. Feliks p.

Peter Nol. sp. Pren. Marka ev.

t. Cesar Konstantin
da mir keršanski
cerkvi 1. 313.

3. Španjoli vzame¬
jo Granado, kon¬
čajo arabljansko
muham edansko
vlado v Evropi I.
1493.

5. Papež Klemen V.
postavi apostolj-
ski sedež v Avi-
njonu na Fran¬
coskem za 70 let,
1. 1309.

17. Papež Gregor IX.
se preseli iz Avi-
njona v Rim, ko¬
nec babilonske
snžnjosti za pa¬
peže 1. 1377.

19. Cesar Rudolf I.
poterdi papežu
vse pravice in
dežele, po kra¬
ljih in cesarjih
podeljene 1.1378.

34.  Cesar Henrik n 7 ',
sc vda papežu
Grego rjuVII.pred
Kanoso v Italii 1.
1077.

35. KraljHenrikVIII.
doverši ločitev
angleške zemlje
od katoliške cer¬
kve 1. 1533.

j 29. Nekatoličani na
Nemškem sprej¬
mejo Gregorijan¬
ski koledar leta
1776.

8  —

Svečan,

Fe&rsiari,

ima 28 dni.

Dnevi

Godovi in nedeljski evangelii

Posebni spomini '

Prilika od delavcov v vinogradu. Mat. 20.

4. Krivoverski Hi 1
siti na Češke 2
začnejo vojst o
zoper katoličal
1. 1419. 4

5

g

9. Shod v Ljubne ^
ha gornjem
jerji pospeši no'
vero na SIoveiig~
skem 1. 1578. y

lo ;

tl. RimskiMisionallt
pridejo v Ha|2 i
tum, začnejo dej g j
med Zamorci

1848.

14

17. M. Luter se za ^
vo vero ustavljat 6  P

Vormacii 1.15217 T
18 S

18. M. Luter umcrl^j J-
v Eislebnu P
Nemškeml.l54M S

30. Papež Pij VI. 32 K

peljan v jetništ<23 P

po Francozih >4
1798. «

it)

16

T

$

Ci

33. Rimski cesar 1)27 P
klecijan razglajg. gj

zadnje hudo prt--

ganjanje kei šaf Je
ske cerkve!.30jg~~^"

50 P,

51 Tt

m.

Marci

ima 31 dni.

Snšec,

Jim

-  Dnevi

Godovi in nedeljski evangelii

Jezus se spremeni na gori. Mat. IT.

i H« 1
iške 2
■ojsJ o
ličal ,

4

5

, 6

ibne n

ŠtuJL

i no'
jveU g
78. 9

10
jnaf[ 1

Hal 2

>de^ 3

14

Ned. D

Poned.

Torek

Sred.

Cetert.

Petek

Sabota

2. Kvat. Ned. v postu. Albin šk
Jovin m. Simplici p.
Kunigunda ces. Agapa d. m.
Kazimir sp. Luci p. m.
Friderik op. Fridolin sp.
Tančica Gosp. Koleta dev.
Tomaž Akv. uč. Perpetua m.

Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11.

Ned. P

Poned.

Torek

Sred.

Cetert.

Petek

Sabota

3. N. v Postu. Janez od B. sp,
Ciril in Metodi šk. Frančiška v,
40 Mučencov. Kaj m.

Herakli in Zosim muc.

Gregor p. uč. Mamilijan m.

V Ran Gosp. Nicefor šk.
Matilda kr. Afrodizi m.

Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6.

i.anJS

vljal-0

15217

18

"“jo

isPA

1. 22
išt<23
il! J4

15
J6
■Dii7
glajg
pri
šal
30»9
10
11

Ned. D

Poned.

Torek

Sreda

Cetert.

Petek

Sabota

4. N. v postu. Zaharija p.
Hilari šk. m. Tacijan m.
Patrici šk. Jedert dev.
Fidvard kr. m. Narcis šk.
Jožef, ženin Mariin Dev.
Sv. Kri Gospod. Feliks m.
Benedikt op. Serapion šk.

Judje hočejo Jezusa kamnjati. Jan. 8.

NedTT)

Poned.

Torek

§reda

Cetert.

Petek

Sabota

Tiha ned. Epafrodit šk.
Turibi šk. Akvila m.

Gabriel arh. Pigmeni m.
Oznanjenje Marije D.

Teodor šk. m. Kastul m.

VII Žalost Marije D. Rupert.
Ksist III. p. Guntram kr.

Jezus čas tito jezdi v Jeruzalem. Mat. 21.

Ned. D

Poned.

Torek

Cvetna ned. Evstazi op.
Veliki pon. Kvirin m.
Veliki tor. Balbina d.

Posebni spomini

1. Zbor v Piačenei
oznani križarsko
vojsko v pomoč
kristjanom v SV.
deželi 1. 1095.

5. Lateranski lil.
zbor o veri in
redu cerkvenem
se v Rimu začne
1. 1179.

14. Papež Pij VH. je
izvoljen v Bened-
kah j. 1800.

18. Lateranski 1. zbor
o cerkvenem redu
se začne v Rimu
1. 1133.

31. Konštanski zbor
o razdvojenji cer¬
kve se konča 1.
1418.

33. Papež Pij If. je
na Dunaji 1.1782.

25. Pizanski zbor in
z njim razdvoje-
nj e v cerkvi se
začne 1. 1409.

36. Cesar Jožef II.
začne nove po¬
stave dajati o
cerkvenem reda
1. 1781.

10

Mali traven,

April,

ima 30 dni.

Veli

Posebni spomini __

__ i

2

3. Judom perzijan-_'

ski kralj Cii 3
privoli, da si 4
vernejo iz babi- -
Ionske sužnjost ,

1. 536 pr. Kr. O

7

8 . Lateranski II ®
zbor o veri ii 9
cerkvenem red«
se začne v Rimih-^—
1. 1139. 10

11

9.

10.

11 .

13.

13.

31.

Muhamed, začet'12
nik nove vere, jel3
rojen 1. 569. 14

15

Katoličani na An-16
gleškem so zati-
ranja oprostcni l——
1839. 1 -7

18

Jernej Legat, ter-19
žaški škof, je po- 20
sveten 1. 1847. 21
22

Papež Pij IX. se 23
z (Sajete verne V
Rim 1. 1850. —

24

Kralj Henrik IV. 2 '
da po Nanetskem 2(
razglasu novi veri 2'
prostost na Fran- 25
coskcin 1. 1598.

3(

Papež Gregoriji-
je izvoljen 1.1073.

3

l{  Meliki traven, Ma), ima 3i dni.

4. Carigraški H.
zbor o veri se
začne 1. 553.

7. Lugdunski II.
zbor o soedinje-
nji greške cer¬
kve sc začne I.
1279.

10. Lateranski V.
zbor o cerkve¬
nem redu se za¬
čne 1. 1512.

13. Papež Pij IX. je
rojen 1. 1792.

23. Tridesetletna
vojska o novi veri
na Nemškem se
začne 1. 1618.

24. Papež Pij VII.
se iz francoskega
jetništva verne r
Rim I. 1814.

25. Papež GregorVII.
umerje 1.1085.

27. Kalvin, novov.
učenik umerje 1.
1564.

29. Sultan Muhamed
I. vzame Cari¬
grad , zaterdi
turško oblast v
Evropi 1. 1453.

31. Papež Inocenci I.
zaverže Janseni-
jeve verske zmo¬
te 1. 1653.

n

1

2

3

4

5

6

7

8
9

10

11

12

))

13

14

15

16
17
IS

19

20
21
22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

Mali

serpan,

Juli,

ima 31 dni.

Dnevi

Godovi in nedeljski evangelii

Posebni spomini

1 Sreda

2 Četert.

3 Petek

4 Sabota

Osm. Janeza K. Aron duh.

Obiskanje Marije D. Proces m.
Triton m. Heliodor šk.

Ulrik šk. Prekopi sp.

3.

Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8.

5Ned. 0

6 Poned.

7 Torek

8 Sreda

9 Četert.
na 10 Petek
'J e  H Sabota

ik

6. N. po Bink. S. Kri Gosp.

Osmina apost. Izaija pr.
Benedikt IX. p. Vilibald šk.
Elizabeta kr. Kilijan šk.
Zenon m. Veronika Jul. d.
VII bratov m. Rufina d. m.

Pij p. m. Predg. Mohorja šk.

Jezus svari o lažnivih prerokih. Mat. 7.

12 Ned. D

JI n  ,

13 Poned.

14 Torek

15 Sreda

16 Četert.

17 Petek

18 Sabota

|7. N. po Bink. Mohor in Fortunat

Janez Gv. sp. Marjeta d. m.
Anaklet. Posveč. Akvil. cerkve.
Bonaventura šk. uč. Just. m.
Razdelitev apost. Henrik ces.
Marija O. Karmel. Favst m.
Aleš sp. Marina d.

Kamil Lel. sp. Eli sp.

Prilika od krivičnega hišnika. Luk. 16.

13~Ned7D

20 Poned.

21 Torek
~2 Sreda

Četert.
2^ Petek
t^Sabota

|8. Ned. po B. Osm. s. Mohorja.
Hieronim Em. Elija pr. Marjeta
Prakseda d. Daniel pr.

M. Magdalena. Sintiha v.
Apolinar šk. m. Libori šk.
Kristina d. m. Predg. Jak. ap.
Jakob apost. Krištof m.

*lezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19.

2<rNeTrtr |9. n.  po u. Ana, mati lC D.
7' J*°ned. Pantaleon m. VII spijočih m.
oa | ore ^ j Viktor p. m. Inocenci p.

^ Sreda Marta d. Olav kr.
o. C e lert. Abdon in Senen rouč.

* etek j Ignaci Loj. sp. Helena v.

15.

15.

10 .

j 30.

Aravzikanski
zbor o veri se
začne I. 539.

Anton Martin,
Lavantski škof,
je posvečen leta
1846.

Papež Pij VII. je
v francosko jet-
nižtvo peljan leta
1809.

Soedinjcnje
greške cerkve z
rimsko je skle¬
njeno 1. 1274 in
1439.

Babilonski kralj
Nabuhodonozor
vzame Jeruzalem
in tempelj I. 588
pr. Kr.

Križarska vojs¬
ka vzame never¬
nikom Jeruzalem
1. 1096.

Patriarh Mihael
Cerulari dover-
ši ločitev greške
cerkve od rim¬
ske 1. 1054.

Papež Pij Vil.
umerje 1. 1833.

14

Veliki serpan, Avgust. ima 31 dni. J

Posebni spomini

1. Papež Aleksan¬
der III. stori mir
s cesarjem Fri¬
derikom I.1.1177.

7. Nicejski II. zbor -
o rabi svetih po- i
dob se začne 1.
787. •

J

9. Rimljani z vod- (
jem Titom vza- jj
mejo Jeruzalem, . ,
in požgejo tem- * ‘
pelj 1. 71.

14. Papež Pij II., kdaj {š
teržaški škof, u- j
merjc 1. 1464.

16

15. Perva križarska ni¬

vojska se vzdigne
na pot v Jutrovo n
I. 1090. 19

18.

18.

Cesar Franc Jožef
I. je rojen !■
1830.

20

21

CesarFrancJožef »2
I. sklene kom 23
kordat o cer' 24
kvenih rečeh f 25
papežem Pijeif 26
IX. 1. 1855. —

21. Papež Benedik^?
XIV. je krona*28
1. 1740. 29

30

15

Kimovec,

September,

ima 30 dni.

Dnevi

Godovi in nedeljski evangelii

Posebni spomini

1 .

1 Torek

2 Sreda

3 Cetert.

4 l J etek

5 Sabota

Tilen op. XII bratov muc.
Štefan kr. Maksima d.
Evfemija in tov. dev. m.
Rozalija d. Mojzes pr.
Lavrenci Just. šk. Viktorin šk,

Jezus obudi mladenča v Najmu. Luk. 7.

6 Ned. D

55

7 Poned.

. £ Torek

9 Sreda
„ 10 Cetert.

11 Petek

12 Sabota

15. N. po B. Osrn. Angelov v.
Hermogen in Fortunat m.
Anastazi m. Regina d. m.

M. Šmaren. Rojstvo Marije D.
Gorgoni m. Korbinijan šk.
Nikolaj Tol. sp. Pulherija ces.
Prot in Hiacint muc.

Macedoni m. Erentruda d.

Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14.

Ia j 13 Ned. D
“ 14 Poned.
15 Torek

ka i5

■ n e tl  Cetert.
M  ^ Pet. -j*

IJLSab^

16. N. po B. Ime Marije D.
Povikš. s. Križa. Notburga d.
Osni. m. Šmarna. Nikomed m.
Kvatri. Komeli in Ciprijan šk. m.
Vtis ran s. Franc. Lambert šk.
Jožef Kup. sp. Metodi m.
Januari šk. m. Marija Oerv. d.

Jezus uči tiar večje zapovedi. Mat. 22.

7 ‘  i, 20  Ned. D 1 17. kv. N. po B. VII žal. Marije
d’ 55  Evstahi m. Agapit p.

S oned - Matevž ap. Jona prer.
žc  I orek  I Tomaž VH. šk. Mavrici m.
Sreda j Lin pap. m. Tekla d. m.
Cetert. j Marija D. reš. jetn. Gerard
J S 5 e ‘ek |Kleofa sp. Pacifik sp.

Justina d. m."

^llS^alcIpr Ij

sp.
an m.

_ Jezu s ozdravi mertvoudnega. Mat. 9.

D 18. N. po B. Kozma in Damijan.
1  9 q  jL one ti. Venceslav v. m. Evstohija d.

30 <c ek  Mihael arh. Tiemon šk.

Sreda Hieronim uč. Sofija v.

13.

21

22 .

23.

23.

27 .

Akvilejski zbor
ob arijanski kri-
voveri se začne
1. 381.

Cesar Teodozi I.
zmaga na Vipav¬
skem, konca moč
neverstva 1. 394.

Nadvojvoda Fer¬
dinand da pove¬
lj e za odpravo no-
voverstva v no¬
tranji Avstrii 1.
1598.

Cesar Karol V.
stori mir med ka¬
toličani in novo-
vcrci na Nem¬
škem I. 1353.

Kalcedonski zbor
o verskih rečeh
se začne 1. 451.

Papež Kalikst IL
stori s cesarjem
Henrikom V. kon¬
kordat o cer¬
kvenih rečeh 1.
1123.

Papež Gregor IX.
vpelje novi kole¬
dar 1. 1582.

Papež Pavel III.
poterdi red Je¬
zuitov 1. 1540.

16

0

17

Listopad ,  November, ima 30 dni.

18

Gruden, ©eceniber, ima 3i dni.

19

Zvezdoznanski koledarček.

Stvari in prikazni na nebesa.

Na nebesa se vidi solnce in Inna, se kažejo planeti in
kometi, se gledajo zvezde.

Solnce je velika, svetla krogla, l,409.7'25krat večja od
zemlje; njegov premernik znaša 192,600 milj, in njegova pol
kaže v nezmerne nebesne daljave. Okoli solnca se sučejo in
premikajo planeti z našo zemljo vred, krog tistega tekajo tudi
kometi; uni imajo bolj okrogle, ti bolj podolgaste poti, in vsi. do¬
bivajo svetlobo od solnca.

Tek zemlje, kot druzih planetov, je včasih nekoliko hitreji,
včasili kasneji; zatoraj se dobra stenska ura ne snida vedno s
solnčno uro, in pravo poldne  po solncu je zdaj spred, zdaj
zad memo srednjega poldna po teku navadnih ur. Tudi je os,
okoli ktere se zemlja suče, ravno kot pri druzih planetih, nekaj
nagnjena proti poti, po kteri se premika; to je vzrok, da letni
časi niso enako gorki, in da beli dan ni vedno enako dolg.

Velki h planetov je 8, ki tako sledijo od solnca dalje:
Merkur,  se prosto malokdaj vidi; njegov premernik je 671 milj,
daljava od solnca 8 mil. milj, in obhod 87 dni 23 ur.
Venera,  znana kot danica in večernica, je naj lepše svetla;
njeni premernik je 1694- milj, daljava od solnca 15 mil. milj,
in obhod 222 dni 16 ur.

Zemlja,  je človeški začasni dom; njeni premernik je 1718 milj,
daljava od solnca 20 do 21 mil. milj, in pravi obhod 365 dni
6 ur 9 m.

Mart.  sveti z rodečo lučjo; njegov premernik je 892 milj, da¬
ljava od solnca 31 mil. milj, in obhod 1 leto 321 dni.
Jupiter,  sveti z belo lučjo; njegov premernik je 20018 milj,
daljava od solnca 107 mil. milj , in obhod 11 let 31 4 dni.
Saturn,  bolj bledo sije, in ima svetel kolobar ob sredi; njegov
premernik je 16200 milj, daljava od solnca 197 mil. milj,
in obhod 29 let 166 dni.

Vran,  se prosto komaj vidi; njegov premernik je 7466 milj,
daljava od solnca 396 mil. milj, in obhod 84 let 5 dni.
Neptun,  se prosto ne vidi; njegov premernik je 7830 milj,
daljava od solnca 621 mi), milj, in obhod 164 let 225 dni.

JMalili planetov, kolikor je do slej znanih, je 71; njih
poti so med Martom in Jupitrom, in s prostim očesam se ne
vidijo. Njih daljava od solnca znaša 45 do 65 mil. milj, in
obhod 3 leta 96 dni do 5 let 221 dni. Naj bolj znane so med
njimi C ere ra, Pal a da, Ju n on a in Vesta,  ki so bile naj
poprej znajdene; zadnja je bila ugledana Galateja.

Stranski planeti ali lune so tovarši večjim planetom;
sučejo se okoli njih, in z njimi vred tekajo krog solnca. Vseh
tacih planetov je 23; naša zemlja ima 1 luno, Jupiter 4, Saturn
8, Uran 8, in Neptun 2 luni.

20

Luna naše zemlje je krogla, SOkrat manjša od tiste;
njeni premernik je 46S milj, daljava od zemlje 51803 milje, in
pravi obhod 27 dni 7 ur 8 m. Luna kaže spremene  v svoji
svetlobi; o mlaji je njena svetla stran skrita, o krajcu se tista
vidi deloma, o šipu pa celoma.

Ko luna na svoji poti stopi med solnce in zemljo, solnce
mraku  e;  ko zemlja v svojem teku stopi med solnce in luno,
luna  mr  akne. Pomrak se godi celoma ali deloma; meri se
na pavce, 12 na celino.

Vseh kometov, ki so se do slej vidili, je čez 700; ka¬
žejo se v megleni luči, dostikrat s svetlim repom. Bolj znani
kometi so: Enketov, Brorsenov, Bielov,  zdaj v dvoje
razdeljen, in Fejev,  kterih obhod je 3 leta 115 dni do 7 let
158 dni; dalje Olbersov in Halejev,  prostim očem viden,
kterih tek je po 74 in 76 let; v zadnje Don atov  komet, ki se
je lepo vidil 1. 1858, in hodi 2500 let v okolici.

SKvezrte se svetijo z lastno lučjo bolj ali manj blišeče;
njih število je nesmerjeno, daljava prečudna, vsakodanje premi¬
kanje pa le videzno. Bolj znane so: Polarnica,  vedno v Se¬
verji stoječa; Siri,  med vsemi naj bolj svetel; Rimšice,  3
svetle zvezde po versti; Gostosevci,  kupec malih zvezd.

Trume zvezd, ki se sostavljajo po raznih podobah, se
kličejo zvezdiša;  vseh zvezdiš se zdaj šteje 108. Bolj znane
so: veliki in mali Voz ali Medved  proti severju; veliki in
mali Pes proti jugu; in dvanajstere nebeške znamnja,
ki so v velikem zverinskem krogu po versti. Rimska cesta
so le neštevilne množice zvezd skupaj.

V okrogli dvanajsterih nebeških znamenj se vidi solnce
premikati s planeti vred. V znamnji kozla stoji solnce po zimi
naj nižje proti jugu, v znamnji raka o poletji naj višje proti
severju; pri sredi, v ravniku, ostaja o pomladi v znamnji ovna,
in o jeseni v znamnji tehtnice.

Znamnja suhica in planetov.

4> Pran.
¥ Neptun.

©Zadnji krajec.

&  kozel.
A  vodnar,
ribe.

Pomrnki I. 1863.

Solnce mrakne '2krat: 17. maja in 11. novembra. Luna
mrakne 2krat: 1. junija in 25. novembra. Samo pervi solnčni
in pervi lunini pomrak je pri nas viden.

31

Ji a m en a p S.

Solnčni stan.

Solnce stopi 20. jan. v znamnje vodnarja ob 12 u. 30 m. opoldne.

Lunini stan.

23. v zn. ovna, 31. v zn. raka.

Luna je 3. jan. zvečer zemlji naj dalje, 18. zvečer naj bližje, 31.
opolnoči naj dalje.

® šip je 5. jan. ob 4 u. 30 m.
zjutraj.

© zadnji krajec je 13. jan. ob
1 u. 4 m. zjutraj.

® mlaj je 19. jan. ob 4 u. 59
m. zvečer.

Q pervi krajec je 26. jan. ob
5 u. 51 m. zvečer.

Planetni stan.

Merkur  je 1. jan. v zn. kozla, stopi 8. v zn. vodnarja; izhaja

1. ob 8 u. 22 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 38 m. zvečer, je

30. zjutraj solncu naj bližje.

Venera  je 1. jan. v zn. kozla, stopi 11. v zn, vodnarja; izhaja
1. ob 8 u. 14 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 44 m. zvečer; je
12. zjutraj solcu naj dalje.

Mart  je 1. jan. v zn. ovna, stopi 20. v zn. junca; zahaja 1 . ob

1 u. 35 m. zjutraj, izhaja ob 12 u. 1 m. opoldne; je 26.

zjutraj solncu na četert.

Jupiter  je v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 1 u. 29 m. zjutraj,
zahaja ob 12 u. 29 m. opold.; je 16. zjutraj solncu na četert.

Saturn  je v zn. tehtnice; zahaja 1 . ob 11 u. 57 m. opoldne,
izhaja ob 10 u. 39 m. zvečer.

Uran  je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 6 u. 30 m. zjutraj, izhaja
ob 9 u. 34 m. zvečer; je 2. zvečer in 30. zjutraj tik lune.

Neptun  je na meji zn. rib in ovna celo leto.

Dozdevno vreme.

O šipu sneg in medenje; o zadnjem krajcu jasno, merzlo;

o mlaji lepo, voljno; o pervem krajcu jasno, merzlo.

1

22


Solnčni stan.

Solnce stopi 19. feb. v zn. rib ob 3 u. 7 m. zvečer.

Lunini stan.

1. zahaja ob 5 u. 42 m. zjutr.

8 ' n n  8  n 18  »; n

15. izhaja „ 6 „  3 „ „

22. „ „ 8 „ 32 „ -

izhaja ob 3 u. 8 m. zvečer.

« i? 10 ,, 45 M

zahaja „ 2 „ 21 „ „

.. . 10 M  58 .

Luna Stopi 7. febr. v zn. tehtnice, 14. v zn. kozla, 20. v zn. ovna,
27. v zn. raka.

Luna je 15. febr. zvečer zemlji naj bližje , 27. zvečer naj dalje.

® šip je 3. febr. ob 11 u. 22 j @ mlaj je 18. febr. ob 4 u. 4
m. zvečer. j m. zjutraj.

Q  zadnji krajec je 11. febr. ob \  Q pervi krajec je 25. febr. ob
11 u. 44 m. zjutraj. | 1 u. 32 m. zvečer.

Planetni stan.

Merkur  je v zn. vodnarja; izhaja 1. ob 7 u. 53 in. zjutraj, za¬
haja ob 6 u. 37 m. zvečer; je 10. zjutraj pri solncu zdolaj,
17. zjutraj tik lune.

Venera  je 1. febr. v zn. vodnarja, stopi 3. v zn. rib; izhaja 1.

ob 8 u. 7 m. zjutraj, zahaja ob C u. 11 m. zvečer.

Mart  je v zn. junca; zahaja 1. ob 2 u. 2 in. zjutraj, izhaja ob

10 u. 28 m. zvečer; je 24. zjutraj tik lune.

Jupiter  je v zn. tehtnice; zahaja 1. ob 10 u. 29 m. zjutraj, iz¬
haja ob 11 u. 35 m. zvečer.

Saturn  je v zn. tehtnice; zahaja 1. ob 9 u. 50 m. zjutraj, iz¬
haja ob 9 u. 34 m. zvečer.

Uran  je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 4 u. 19 ni. zjutraj, izhaja
ob 12 u. 25 m. opoldne; je 2<i. zjutraj tik lune.

Dozdevno vreme.

O šipu lepo. merzlo; o zadnjem krajcu merzlo z vetrom; o

mlaji sneg in medenje : o pervem krajcu dež in sneg.

1

1

o

33

fiffi a p @ i«

Solnčni stan.

Noč in dan sta 20. marca enako dolga, 12 ur.
Solnce stopi 21. marca v zn. ovna ob 3 u. 19 m. zjutraj.

Pomlad se začne.

Lunini stan.

26. v znamnje raka.

Luna je 15. marca zjutraj zemlji naj bližje, 27. zvečer naj dalje.

© šip je 5. marca ob 3 u. 43 m.
zvečer.

© zadnji krajec je 12. marca
ob 7 u. 53 m. zvečer.

© mlaj je 19. marca ob 3 ti.
35 m. zvečer.

Q pervi krajec je 27. marca ob
9 u. 55 m. zjutraj.

Planetni stan.

Merkur je 1. marca v zn. vodnarja, stopi 15. v zn. rib; izhaja
1. ob 5 u. 38 m. zjutraj, zahaja ob 3 u. 32 m. zvečer; je 15.
zjutraj solncu naj dalje.

Venera  stopi 1 . marca v zn. ovna, 27. v zn. junca; izhaja 1 .
ob 7 u. 28 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 30 m. zvečer.

Mart je 1. maTCa v zn. junca, stopi 13. v zn. dvojčkov; izhaja
1. oh 9 u. 17 m. zjutraj, zahaja ob 12 u. 1 m. opolnoči.

Jupiter  je v zn. tehtnice; zahaja 1. ob 8 u. 38 m. zjutraj, izhaja
ob 9 u. 42 m. zvečer.

Saturn  je v zn. tehtnice; zahaja 1. ob 7 u. 2 m. zjutraj, izhaja
ob 8 u. 32 m. zvečer; je 23. zjutraj solhcu nasproti.

Uran  je 1. marca v zn. junca, stopi 26. v zn. dvojčkov; zahaja
1. ob 2 u, 29 m. zjutraj, izhaja ob 10 u. 33 m. zjutraj; je
7. zvečer solncu na četert, 25. zvečer tik lune.

Dozdevno vreme.

O šipu lepo, voljno ; o zadnjem krajcu sneg in dež iz juga;

o mlaji lepo voljno; o pervem krajcu dež iz zahodnika, sneg iz burje.

34

k  p P o 6.

Solnčni stan.

1. izhaja ob 5 u. 42 m. zjutr.

8- }, v>  5 11 30 11 11

15. „ n 5 „ 16 M  „

22. „ n 5 „ 4 j, „

1. je dan dolg 12 u. 44 m.

8- n n » 13 „ 4 „

15- n n n 13 „ 28 „

22. „ „ „ 13 „ 50 „

Solnce stopi 20. aprila v zn. j

zahaja ob 6 u. 26 m. zvečer,

n ii ® n 34 „ „

n n 5 n 11 n n

n n 3 n 54 „ ,,

pravo poldne ob 12 u. 4 ra.
n n n 13 n 2 „

ii n n 13 n 0 n

n n n 11 n 59 „

ob 3 u. 57 m. zvečer.

Lunini stan.

1. zahaja ob 4 u. 6 m. zjutr.

izhaja ob 4 u.

1 m. zvečer.
3 n n

24

ii

ovna,

23. v zn. raka, 30. v zn. tehtnice.

Luna je 9. apr. zjutraj zemlji naj bližje, 23. zjutraj naj dalje.
@ šip je 4. apr. o'j 5 u. 6 m.
zjutraj.

3 zadnji krajec je 11. apr. ob
2 u. 20 m. zjutraj.

© mlaj je 18. apr. ob 4 u. 3 m.
zjutraj.

□ pcrvi krajec je 26. apr. ob 5
u. 5 m. zjutraj.

Planetni stan.

Merkur  je 1. apr. v zn. rib, stopi 5. v zn. ovna; izhaja 1. ob
5 u. 18 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 36 m. zvečer; je 20.
zvečer pri solncu zgoraj, 28. zjutraj solncu naj bližje.

Venera  je 1. apr. v zn. junca, stopi 21. v zn. dvojčkov; izhaja
1. ob 6 u. 32 m. zjutraj, zahaja ob 9 u. 6 m. zvečer; je 20.
Zvečer tik lune.

Mart  je 1. apr. v zn. dvojčkov, stopi 28. v zn. raka; izhaja 1. ob
8 u. 10 m. zjutraj, zahaja ob 12 u. 18 m. opolnoči; je 7. zju¬
traj pri Uranu.

Jupiter  je v zn. tehtnice; zahaja 1. ob 6 u. 30 m. zjutraj, iz¬
haja ob 7 u. 25 m. zvečer; je 12. zvečer solncu nasproti.

Saturn  je v zn. tehtnice; zahaja 1. ob 5 u. 51 m. zjutraj, za¬
haja ob 5 u. 21 m. zvečer.

Uran  je v zn. dvojčkov; izhaja ob 8 u. 34 m. zjutraj, zahaja ob
12 u. 28 m. opolnoči; je 22. zjutraj tik lune.

Dozdevno vreme.

O šipu dež; o zadnjem krajcu rnerzlo z dežjem; o mlaji
dež; o pervem krajcu premenljivo.

25

UD a j.

Solnčni stan.

1. izhaja ob 4 a. 50 m. zjutr.

6 m. zvečer.

Solnce stopi 21. maja v zn. dvojčkov ob 3 u. 44 m. zvečer.

Solnce mrakne 17. maja deloma (11-7 pave.), med 3 u. 42 m. in
8 u. 7 m. zvečer, vidoma skoraj v celi Evropi, v zahodni
Azii, severni Afriki in Ameriki; pri nas se pomrak začne ob
6 u. 30 m., je pri sredi ob 7 u. 20 m. (3-3 pave.j, ob 7 u.
24 m. solnce zajde pred koncom poinraka.

Lunini stan.

1. zahaja ob 3 u. 31

e »'® n 1

15. izhaja „ 3 „ 1

22. „ „ 8 „ 36

m.

»

H

55

zjutr.

55

55

55

izhaja ob 5 u. 8 m. zvečer

„ „ 12 „ 17 „ opolnoči,

zahaja „ 5 „ 1 „ zvečer.

55 55 * 1 * 4 55 55

Luna stopi 6, maja v zn. kozla, 13. v zn. ovna, 20. v zn. raka,

27. v zn. tehtnice.

Luna je 6. maja zjutraj zemlji naj
© šip je 3. maja ob 3 u. 49
m.. zvečer.

0 zadnji krajec je 10. maja ob
8 u. 12 m. zjutraj.

bližje, 22. zjutraj naj dalje.

© mlaj je 17. maja ob 5 u.
46 m. zvečer.

3 pervi krajec je 25. maja ob
9 u. 44 m. zvečer.

Planetni stan.

Merkur  je 1. maja v zn. junca, stopi 6. v zn. dvojčkov; izhaja 1.
ob 5 u. 10 m. zjutraj, zahaja ob 8 u. 26 m. zv.; je 18. zv. priUranu.

Venera  je 1. maja v zn. dvojčkov, stopi 15. v zn. raka; izhaja

1. ob 6 u. 15 m. zjutraj, zahaja ob 10 u. 21 m. zvečer; je 3.

zjutraj solncu naj bližje, 5. zvečer pri Uranu.

Mart  je v zn. raka; izhaja 1. ob 7 u. 29 m. zjutraj, zahaja ob
5 u. 10 m. zvečer; je 5. zvečer pri Uranu.

Jupiter  je v zn. tehtnice; zahaja 1. ob 4 u. 28 m. zjutraj, izhaja

ob 5 u. 10 m. zvečer.

Saturn  je 1. maja v zn. tehtnice, stopi 16. v zn. device; zahaja
1. ob 3 u. 52 m. zjutraj, izhaja ob 3 u. 16 m. zvečer.

Uran  je v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 6 u. 44 m. zjutraj, zahaja
ob 10 u. 40 m. zvečer.

Dozdevno vreme.

0 šipu premenljivo; o zadnjem krajcu ravno tako; o mlaji
lepo iz severja, dež iz juga; o pervem krajcu enako.

36

J! 6® ct g.

Solnčni stan.

Dan jc 21. junija naj daljši, 15 ur 42 m.
Solnee stopi 21. jun. v zn. raka ob 11 u. 51 m. zvečer.

Poletje se začne.

Lunini stan.

v zn. tehtnice, 30. v zn. kozla.

Luna je 3. jun. zjutraj zemlji naj bližje, 18. zvečer naj dalje.

@ šip je 2. jun. ob 12 u. 27 m.
zjutraj.

C! zadnji krajec je 8. jun. ob
2 u. 49 m. zvečer.

© mlaj je 16. jun. ob 8 u. 34 m.
zjutraj.

3 pervi krajec je 24. jun. ob
11 u. 29 in. zjutraj.

Luna mrakiie 1. jun. celoma med 10 u. 43 m. in 2 ur. 3m.po noči;
vidoma v celi Evropi in Afriki, zahodni Azii in izhodni Ameriki.

Planetni stan.

Merkur  je v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 6 u. 12 m. zjutraj, za¬
haja ob 9 u. 10 m. zvečer; je 11. zjutraj solneu naj dalje,
13. zvečer pri solneu zdolaj, 15. zvečer pri Uranu.

Venera  je 1. v zn. raka, stopi 7. v zn. leva; izhaja 1. ob 6 u.
50 m. zjutraj, zahaja ob 11 u. O m. zvečer; je 2. zvečer
tik Marta.

Mart  je 1. v zn. raka, stopi 11. v zn. leva; izhaja 1. ob 6 u.
50 m. zjutraj, zahaja ob 10 u. 57 m. zvečer.

Jupiter  je v zn. tehtnice; zahaja 1. ob 2 u. 16 m. zjutraj, iz¬
haja ob 2 u. 50 m. zvečer.

Saturn  je 1. v zn. device, stopi 17. v zn. tehtnice; zahaja 1.
ob 1 u. 45 m. zjutraj, izhaja ob 1 u. 5 m. zvečer; je 20. o
polnoči solneu na četert.

Uran  je v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 5 u. 45. m. zjutraj, zahaja
ob 7 u. 41 m. zvečer; je 12. zjutraj solneu nasproti.

Dozdevno vreme.

O šipu lepo; o zadnjem krajcu hladno z dežjem; o mlaji

dež; o pervem krajcu prcmenljivo.

27

Juli.

Solnčni stan,

Solnce je 3. jul. zemlji naj dalje ob 11 u. 55 m. zvečer.

Solnce stopi 23. jul. v zn. leva ob 11 u.

Lunini stan.

57 m. opoldne.

28. v zn. kozla.

Luna je 1. jul. zvečer zemlji naj bližje. 15. zvečer naj dalje, 30.
zjutraj naj bližje.

®  šip je 1. jul. ob 7  u. 43 m. © mlaj je 15. jul, ob 11 u.
zjutraj.

(D zadnji krajec je 7. jul. ob
11 u. 26‘. m. zvečer.

© mlaj je 15. jul, ob
51 m. zvečer.

3 pervi krajec je 23, jul.
10 u. 30 m. zvečer.

ob

@ šip je 30. jul. ob 2 u. 30 m. zvečer.

Planetni stan.

M

erkur  je 1. jul. v zn. dvojčkov, stopi 18. v zn. raka, 28. v zn.
leva; izhaja 1. ob 3 u. 2 m. zjutraj, zahaja ob 6 u. 24 m.
zvečer; je 5. zvečei* pri Uranu, 14. zjutraj tik lune, 24. zju¬
traj solncu naj bližje.

Venera  je 1. jul. v zn. leva, stopi 5. v zn. device; izhaja 1. ob
7 u. 59 m. zjutraj, zahaja ob 10 u. 27 m. zvečer.

Mart  je 1. jul. v zn. leva, stopi 30. v zn. device;, izhaja 1. ob 6
u. 44 m. zjutraj, zahaja ob 9 u. 52 m. zvečer.

Jupiter  je v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 12 u. 38 m, opoldne, za¬
haja ob 12 u. 2 m. opolnoči; je 11. zjutraj solncu na četert.

Saturn  je v zn. tehtnice;, izhaja 1. ob 10
haja ob 11 u. 32 m. zvečer.

Uran je v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 3 u. 5
ob 7 u. 3 m. zvečer.

u. 56 m. zjutraj, za-
m. zjutraj, zahaja

Dozdevno vreme.

O šipu lepo iz severja, dež iz juga; o zadnjim krajcu veliko
dežja; o mlaji ravno tako; o pervem krajcu in o šipu dež.

28

I ? I tn t.

Solnčni stan.

Solnce stopi 23. avg. v zn. device ob 6 u. 12 ra. zvečer.

Lunini stan.

Luna stopi 3. avg. v zn. ovna, 10. v zn. raka, 17. v zn. tehtni¬
ce, 24. v zn. kozla.

Luna je 12. avg. opolnoči zemlji naj dalje, 27. zjutraj naj bližje.

0 zadnji krajec je 6. avg. ob
11 u. 3 m. zjutraj.

® mlaj je 14. avg. ob 3 u. 1 m.
zvečer.

O pervi krajec je 22. avg. ob
7 u. 17 m. zjutraj.

®  šip je 28. avg. ob 9 u. 52
m. zvečer.

Planetni stan.

Merkur  je 1. avg. v zn. leva, stopi 12. v zn. device; izhaja 1. ob
4 u. 23 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 43 m. zvečer; je 3. zjutraj
pri solncu zgoraj, 18. zvečer pri Martu.

Venera  je 1. avg. v zn. device, stopi 11. v zn. tehtnioe; izhaja

1. ob 8 u. 47 m. zjutraj, zahaja ob !f  u. 13 m. zvečer; je 9.

zjutraj v naj večji svetlobi, 17. zvečer pri Saturnu, 18. zjutraj

tik lune, 24. zvečer solncu naj dalje.

Mart  je v zn. device; izhaja 1. ob 6 u. 27 m. zjutraj, zahaja ob
8 u. 39 m. zvečer.

Jupiter  je v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 11 u. 3 m. zjutraj, zahaja
ob 10 u. 17 m. zvečer.

Saturn  je v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 9 u. 21 m. zjutraj, zahaja
ob 9 u. 47 m. zvečer.

Uran  je v zn. dvojčkov, izhaja 1. ob 12 u. 56 m. zjutraj, za¬
haja ob 4 u. 56 m. zvečer.

Dozdevno vreme.

O zadnjem krajcu lepo; o mlaji hladno, dež; o pervem kraj¬
cu lepo iz severja, dež iz juga; o šipu premenljivo.

29

Solnčnt stan.

1. izhaja ob 5 u. 23 m. zjutr.

zahaja ob 6 u. 37 ra. zvečer.

Noč in dan sta 23. sept. enako dolga, 12 ur.
Solnce stopi 23. sept. v zn. tehtnice ob 2 u. 8 m. zvečer.

Jesen se začne.

Lunini stan.

1. zahaja ob 9 u. 33 ra. zjutr.

8. izhaja „12 „ 55 „ „

15. „ „ 8 „ 14 „

22. ,, „ 3 ,, 3 .. zvec.

Luna stopi 6. sept. v zn. raka,
27. v zn. ovna.

izhaja ob 8 u. 13 m. zvečer,

zahaja ., 3 „ ,, ..

v ri  ® n  *** n e

„ „ 12 „ 55 „ opolnoči.

14. v zn. tehtnice, 20. v zn. kozla,

2 u. 7 m. zjutraj.

@ mlaj je 13. sept. ob 5 u. 39
m. zjutraj.

3 pervi krajec je 20. sept. ob
2 u. 30 m. zvečer.

© šip je 27. sept. ob 6 u. 59
ra. zvečer.

Luna je 8. sept. opoldne zemlji naj dalje, 24. zjutraj naj bližje.
© zadnji krajec je 5. sept. ob

Planetni stan.

Merkur  je v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 7 u. 26 ra. zjutraj, za¬
haja ob 7 u. 33 m. zvečer; je 5. zjutraj solncu naj dalje, 15.
opoldne tik lune.

Venera  je v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 8 u. 36 m. zjutraj, zahaja
ob 7 u. 22 m. zvečer; je 17. zjutraj pri Saturnu, 24. zvečer
pri Martu, 28. zvečer pri solncu zdolaj.

Mart  je 1. sept. v zn. device; stopi 18. v zn. tehtnice; izhaja 1.
ob 6 u. 3 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 23 m. zvečer.

Jupiter  je v zn. tehtnice, izhaja 1. ob 9 u. 30 m. zjutraj, za¬
haja ob 8 u. 28 m. zvečer.

Saturn  je v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 7 u. 38 m. zjutraj, za¬
haja ob 7 u. 12 m. zvečer.

Uran  je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 3 u. 2 m. zvečer, izhaja ob
10 u. 58 m. zvečer; je 18. zjutraj solncu na četert.

Dozdevno vreme.

O zadnjem krajcu merzlo, dež; o mlaji dež; o pervera kraj¬
cu premenljivo; o šipu lepo iz severja, dež iz juga.

30

Q)  k t @ fe © -p.

Solnčni stan.

Solnce stopi 23. okt. v zn. škorpijona ob 10 u. 26 m. zvečer.

Lunini stan.

Lana je 6. okt. zjutraj zemlji naj dalje, 20. zvečer naj bližje.

0 zadnji krajec je 4. okt. ob
8 u. 18 m. zvečer.

© mlaj je 12. okt. ob 7 u. 39
m. zvečer.

3 pervi krajec je 19. okt. ob
9 u. 3 m. zvečer.

@ šip je 26. okt. ob 6 u. 53 m.
zvečer.

Planetni stan.

Merkur  je v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 7 u. 50 m. zjutraj, za¬
haja ob 6 u. 4 m. zvečer; je 11. zjutraj pri solncu zdolaj,
21. zjutraj solncu naj bližje, 22. zjutraj tik saturna.

Venera  je v zn. device; izhaja 1. ob 5 u. 56 in. zjutraj, zahaja
ob 4 u. 54 m. zvečer.

Mart  je v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 6 u. 1 m. zjutraj, zahaja ob
5 u. 53 m. zvečer; je 2. zvečer pri solncu, 3. zjtr. pri Saturnu.

Jupiter  je 1. v zn. tehtnice, stopi 4. v zn. škorpijona; izhaja
1. ob 8 u, 5 m. zjutraj, zahaja ob 6 u. 43 ni. zvečer; je 31.
zvečer pri solncu.

Saturn  je v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 5 u. 56 ni. zjutraj, zahaja
ob 5 u. 58 ni. zvečer; je 2. zjutraj pri solncu.

Uran  je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 1 u. 10 m. zvečer, izhaja
ob 9 u. 6 ni. zvečer.

Dozdevno vreme.

0 zadnjem krajcu merzlo z dežjem ; o mlaji lepo iz Severja,
dež iz juga; o pervem krajcu in šipu ravno tako.

31

NI @> V« Ri® fe © IPe

Solnčni stan.

1. izhaja ob 6 u. 43 ni. zjutr.

zahaja ob 4 u. 45 m. zvečer.

Solnce mrakne  11. nov. celoma med 6 u. 47 m. in 11 a. 25 m.
zjutraj, vidoma le v južni Afriki in Avstralii.

Lunini stan.

Luna stopi 7. nov. v zn. tehtnice, 14. v zn. kozla, 20, v zn. ovna.
27. v zn. raka.

Luna je 3. nov. zjutraj zemlji naj dalje, 15. zjutraj naj bližje, 30.
zvečer naj dalje.

© zadnji krajec je 3. nov. ob
4 u. 32 m. zvečer.

© mlaj je 11. nov. ob 8 u. 57
m. zjutraj,

3 pervi krajec je 18. nov. ob
i  u. 2 m. zjutraj.

© šip je 25. nov. ob 9 u. 59
m. zjutraj.

Luna mrakne  25. nov. celoma med 8 u. 13 m. in 11 u. 34 m.
zjutraj, vidoma le v Ameriki, izhodni Aziji in Avstralii.

Planetni stan.

Merkur  je 1. nov. v zn. tehtnice; stopi 8. v zn. škorpijona, 27. v
zn. strelca; izhaja 1. ob 5 u. 2 m. zjutraj, zahaja ob 4 u.
28 m. zvečer; je 9. zvečer pri Mariu, 13. zvečer tik Jupitra.

Venera  je 1. nov. v zn. device, stopi 3. v zn. tehtnice; izhaja

1. ob 3 u. 23 m. zjutraj, zahaja ob 3 u. 21 m. zvečer; je 19.

zjutraj v naj veči svetlobi. 23. opoldne tik Saturna.

Mart  je 1. nov. v zn. tehtnice, stopi C. v zn. škorpijona; izhaja

1. ob (i u. 11 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 1 m. zvečer; je 21.

zvečer tik Jupitra.

Jupiter  je v zn. škorpijona; izhaja 1. ob 6 u. 37 m. zjutraj,
zahaja ob 4 u. 55 m. zvečer.

Saturn  je v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 4 u. 16 m. zjutraj, za¬
haja ob 4 u. 4 m. zvečer.

L ran je v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 10 u. 45 m. zjutraj, zahaja
ob 6 u. 43 m. zvečer.

Dozdevno vreme.

O zadnjem krajcu lepo; o mlaji premenljivo; o pervem krajcu

čcž in sneg*, o šipu premenljivo.

32

0)©@©tufe©{i\

Solnčni stan.

Dan je 23 dec. naj krajši, 8 u. 34 m.
Solnce stopi 22. dec. v zn. kozla ob 7 u. 55 m. zjutraj.

Tiima se začne.

Solnce je 31. dec. zemlji naj bižje ob 10 u. 51 m. zjutraj.

Lunini stan.

24. v zn. raka.

Luna je 12. dec. zvečer zemlji naj bližje, 28. zvečer naj

zadnji krajec je 3. dec. ob
1 u. 11 m. zvečer,
mlaj je 10. dec. ob 9 u. 21
m. zvečer.

3 pervi krajec je 17. dec. ob
12 u. 43 m. opoldne.

© šip je 25. dec. ob 3 u. 48
ra. zjutraj.

Planetni stan.

Merkur  je 1. dec. v zn. strelca, stopi 15. v zn. kozla; izhajal,
ob 5 u. 2 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 2(i m. zvečer, je 1. zveč.
pri solncu zgoraj, 4. zjutraj solneu naj dalje.

V e ne ra je 1. dec. v zn. tehtnice, stopi 10. v zn. škorpijona; izhajal,
ob 3 u. 12 m. zjutraj, zahaja ob 2 u. 28 m. zvečer; je 15.
zjutraj solncu naj dalje, 27. zjutraj pri Jupitru.

Mart  je 1. dec. v zn. škorpijona, stopi 20. v zn. kozla; izhaja
1, ob 5 u. 38 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 18 m. zvečer; je 9.
zjutraj tik lune.

Jupiter  je v zn. škorpijona; izhaja 1. ob 5 u. 20 m. zjutraj,
zahaja ob 3 u. 20 m. zvečer.

Saturn  je v zn. tehtnice, izhaja l.ob  2 u. 35 m. zjutraj, zahaja
ob 2 u. 13. ra, zvečer.

Uran  je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 8 u. 55 m. zjutraj, izhaja
ob 4 u. 53 m. zvečer; je 15. solncu nasproti.

Dozdevno vreme.

O zadnjem krajcu dež in sneg; o mlaji premenljivo; o
pervem krajcu veliko snega; o šipu sneg z medenjem.

Zgodovinski in zemljepisni koledarček.

Stetev posvetilih in cerkvenih zgodeb.

Leto

33

»

»

33

33

33

»

n

33

»

53

33

33

33

33

33

33

33

33

33

33

33

V letu 1863 se šteje:

5863. kar je Bog svet stvaril .

4207, kar je bil vesoljni potop .

3780, kar je bil Abraliam poklican •

2863, kar je Salomon sozidal Jeruzalemski
tempelj ......

2616, kar je bilo sozidano Rimsko mesto .
2469, kar so šli Judje v babilonsko sužnjost
2399, kar je Cir povzdignil perzijansko kra¬
ljestvo . . . ■ .

2194, kar je Aleksander povzdignil mace-
donsko kraljestvo ....

2044, kar je Akvileja postala rimsko seliše
1908, kar je Juli Cezar poravnal Koledar .
1893, kar je Avgust postal rimski cesar .
1880, kar je vsa slovenska zemlja prišla
v rimsko oblast ....

1863, kar je bil rojen Jezus Kristus
1830, kan je Kristus umeri
1813, kar je sv. Marka keršansko vero
oznanoval v Akvileji

1792, kar je bil Jeruzalem razdjan po ce¬
sarji Titu ....  . .

1550, kar je keršanska cerkev mir dobila
po cesarji Konstantinu
1468, kar je bilo rimsko cesarstvo razde¬
ljeno v dvoje .

1411, kar je grozovita! Atila razdjal Akvilejo
1387, kar jerazpadlozahod. rimsko cesarstvo
1271, kar so novi rodovi prišli v slovensko

zemljo.

1075, kar je slovenska zemlja prišla v ob¬
last Frankov .....

1064, kar sta sv. Pavlin, Akvilejski patriarh,
in Arn, Solnograški nadškof, Slovence
vere učila .....

33 33

„ 3000 „

„ 753 pr. Kr,

„ 606  „

33 636 „

331 „
181 „
45 „
30 „

13 „

1 po
33 .

50

97

71 e

313 „

395 „
452 „
476 _

592

798

34-

Leto 1063, kar je Karol veliki postal rimski cesar 1.
„ 1000, kar sta ss. Ciril in Metodi prišla,

Slovence vere učit . , • »

„ 901, kar je rimska cesarska krona prišla

na Nemce.„

„  809, kar.se je greška ali izhodna cerkev

odcepila od rimske • . . . „

„ 767, kar so se začele križauske vojske . „

„ 623, kar je bil znajden papir iz cunj „

„ 581, kar so habsburški knezi prejeli Av¬
strijo s Slovenskim vred . . n

521, kar se smodnik rabi v Evropi . „

498, kar je na Dunaji vseueiliše vstavljeno „

4-23, kar je bilo tiskanje bukev znajdeno
416, kar je bil pervi koledar natisnjen .

800 po Kr.
863 „

962 „

n

n

n

n

n

»

n

n

n

1054

1096

1240

1282

1342

1365

1440

1447

1454

1492

409, kar so si Turki prisvojili Carjigrad
371, kar jeKrištof Kolumb znašel Ameriko
346, kar je Martin Luter začel vero pre-
narejati

304, kar je bil tabak prinesen v Evropo
300, kar je bil končan Tridentinski zbor
281,. kar je papež Gregor XIII. koledar
popravil ......

279, kar je bil korun prinesen v Evropo.

248, kar je bila kava prinesena v Evropo
164, kar je bila perva mašina na sopar
narejena .

123, kar vlada habsbursko-lotarinska hiša
v Avstrii

81, kar je cesar Jožef II. kmetijski stan
zlajšal . . • • .

74, kar se je začela francoska prekucija
.59, kar je Franc I. avstrijanske dežele
povzdignil v cesarstvo . . ,

54 do 50, kar je bil del slovenske zemlje

. v francoski oblasti . . 1. 1809 do 1813

48, kar je bil konec francoske vojske . „ 1815

20, kar je bil narejen pervi električni tele¬
graf . . . . . . „ 1833

17, kar je prišel papež Pij IX. na stol

1517

1559

1563

1582

1584

1615

1699

1740

1782

1789

1804

sv. Petra
15, kar je Franc Jožef
jansko cesarstvo

prevzel avstri-

1846

1848

35

Pregled vse zemlje.

Poveršje vse zemlje meri 9,280.000, suhi svet samo
2,434.000 zemljepisnih □ milj; vseh ljudi na zemlji je do
1288 milijonov.

Pet delov sveta.

Evropa,  zUralskimin Kavkaskim, 183.500 □m. 275 mil. ljudi.
Azija,  z indiskimi otoki, 793.900 „ 720 „ „

Afrika,  z otoki vred, 543.500 „ 200 „ „

Amerika,  severna in južna, 751,100 „ 89 „ „

Avstralija,  z oceanskimi otoki, 162.000 „ 4 „ „

Evropejske deržave.

Avstrija,  z 11.733 □ m. 36,965.000 lj., in 20 kronovi-
nami; cesar Franc Jožef I., glavno mesto Dunaj  s
489.095 ljudi.

Prusija,  s 5.103 □ m. 16,940.000 lj. in 8 krajinami;

kralj Vilhelm I., gl. mesto Berlin 468,958 lj.

Nemške deržave,  skupaj z 11.486 □ m. 43,280.000 lj.,
in 35 zveznimi deržavami; središno mesto Frankobrod
z 62.511 lj.; brez avstrijanskega in pruskega s 5502
□ m. 17,416.000 lj.

a) Bavarsko , z 1387 □ m. 4,560.000 lj., in 8 okrogi*-
kralj Maksimilijan Jožel' II., glavno mesto Monakov s
127.385 lj.

b)  Virtemberško,  s 354 □ m. 1,730.000 lj.; kralj Vil¬
helm 1., gl. mesto Štutgard s 50.000 lj.

cj (Saksonsko,  z 271 □ m. 1,990.000 lj.; kralj Janez
Nep., gl. mesto Dfaždani s 104.500 lj.

d) Hanoversko,  s 700 □ m. 1,820.000 lj.; kralj Juri
Friderik V., gl. mesto Hanovei- s 43.000 lj.

ej 7 velicih vojvodstev: Badensko, Ilesen-Kaselsko, Ile-
• sen - Darmstatsko, Oldenbursko, dvoje Meklenbursko
in Vajmarsko.

f} 9 vojvodstev, 9 knežij, in 4 proste mesta.

Šva/carsko,  s 730 □ m. 2,390.000 lj., in 22 kantoni;
zvezna deržava z zveznim zborom, glavno mesto Bern
z 28.000 lj.

Italija,  vsa skupaj s 5590 □ m. 27,000.000 lj. brez avstri-
janskega in francoskega s 4704 □ m. 23,111.200 lj.

36

a) Sardinsko  brez Savoje in Nice, s 1097 □ ra. 4,083.000

]j. in 9 krajinami; kralj Viktor Emanuel II., glavno
mesto Turin s 136.849 Ij.; zraven privzeto:

Lombardsko,  s 338 □ m. 3,720.000 lj. in 7 krajinami;

Parmezansko,  s 112 Din. 508.000 lj., prejšna voj¬
vodinja Luiza;

Modeneško,  s 109 □ m. 606.000 lj., prejšni vojvoda
Franc V.

Romansko  in Marke,  s 605 □ m. 2.679.000 lj.,
pravi vlastnik papež Pij IX.

Toskansko,  s 397 □ ra. 1,820.000 lj., prejšni veliki
vojvoda Ferdinand II.

Neapoljsko,  s 1535 □ m. 6,843.000 lj. s 17 krajinami;
prejšni kralj Franc II., gl. mesto Neapolj s 417.824 lj,;

Sicilija, s  497 □ m. 2,208.000 lj. in 7 krajinami.

b) Rimsko,  sama rimska okolica s 197 □ m. 628.000 lj.

in 5 delegacijami; papež Pij IX., glavno mesto Rim s
191.078 lj.

Francosko,  s 9894 □ m. 36,616.000 lj., in 89 oddelki;

v  cesar Napoleon IH., glavno mesto Pariz z 1,960.000 lj.

Špansko,  z 9064 □ m. 13,960.000 lj., in 49 krajinami;
kraljica Izabela II., glavno mesto Madrid s 166.950 lj.

Portugalsko,  z 1739 □ m. 3,470.000 lj., in 17 krajina¬
mi ; kralj Luis I., gl. mesto Lisabon z 260.000 lj.

Angleško , s Škotskim in Irskim, s 5740 □ m. 27,620.000
lj., in 117 knežijami; kraljica Viktorija, glavno mesto
London z 2,803.000 lj.

Nizka zemlja,  s 671 □ m. 3,240.000 lj., in 11 kraji¬
nami ; kralj Vilhelm III., glavno mesto Amsterdam z
225.000 lj.

Belgija,  s 536 □ m. 4,550.000 lj., in 9 krajinami; kralj
Leopold I., gl. mesto Brusel z 216,410 lj.

Dansko,  z 2956 □ m. 2,360.000 lj.; kralj Friderik VIII.,

v  gl. mesto Kodanj z 143.590 lj.

Švedsko , z Norveškim, s 14.154 □ m. 4,810.000 lj. in
41 krajinami; kraj Karol XV., gl. mesto Štokholm s
93.070 lj.

Rusija,  s 97.869 □ m. 58.470.000 lj., in 49 gubernijami,
car Aleksander II., gl. mesti Petrovgrad s 532.340 lj.
in Moškova s 373.800 Ij,; zraven

Poljsko , s 2331 □ m. 4,812.000 lj., in 5 gubernijami;
poglavar vel. kn. Konstantin, gl, mesto Varšava s
157.871 lj.

37

Turčija,  z 9980 □ m. 16,100.000 lj., 12 krajinami in 4
posebnimi knežijami: Serbskim , Valaškim, Moldavskim
in Cernogoro; sultan Abdul Aziz, gl. mesto Carigrad
z 900.000 lj.

Greško,  z 895 □m. 1,420.000 lj.; kralj Oton I., gl.
mesto Atene z 31.100 lj.

Drugotne večje deržave.

Azijanska Rusija,  z 275.500 □ m. 5,330.000 lj., 4
gubernijami in 4 posebnimi krajinami.

Azijanska Turčija,  z 31.600 □ m. 16,000.000 lj., in
18 krajinami; vmes sv. dežela , in mesto Jeruzalem s

30.000 lj.

Perzija,  s 26.500 □ m. 11.500.000 lj.; šah Nasereddin,
gl. mesto Teheran s 130.000 lj.

Afgansko,  kraljestvo; Birmansko  in Anamsko,  ce¬
sarstvi.

Angleška Indija,  s 67.200 □ m. 163.400.000 lj., in 5
predsedništvi; poglavar K. Elgin, gl. mesto Kalkuta
s 600.000 lj.

Niskozemljska Indija,  z 28.920 □ m. 16,500.000 lj.,
gl. mesto Batavija z 118.000 lj.

Kina  ali Kitaj,  z 210.600 □ m. 375,000.000 lj. , 18
krajinami in 5 podložnimi deželami; cesar Čung-Či, gl.
mesto Pekin z 1,300.000 lj.

Japonsko,  s 7500 Dm. 37,000.000 lj., in 10 krajinami;
cesar Tikun , gl. mesto Jedo z 1,300.000 lj.

Afrikanska Turčija,  s 44.500 □ in. 4,800.000 lj., in
5 krajinami; vmes Egipt, kralj namestnik Abbas paša,
gl. mesto Kahira z 250.000 lj.

Marokansko,  z 10.500 □ m. 6,500.000 lj., cesar Sidi
Muhamed, gl. mesto Maroko s 70.000 lj.

Angleška Amerika,  s 158.370 □m. 3,760,000 lj., in 20
krajinami.

Severno amer ikanske soedinjene deržave,  s 156.000
□m. 27,100,000 lj., 31 deržavami in 11 okraji; pred¬
sednik A. Lincoln, središno mesto Vašington s 40.000 lj.

Mejikanske deržave,  s 40.300 Dm. 7,500.000 lj., in
^ 24 oddelki; predsednik Juarez, glavno mesto Mejiko s

170.000 lj.

Brazilija, s  147.000 □m. 6,100.000 lj., in 20 kraji¬
nami; cesar Pedro II., gl. mesto Rio Janeiro z 266.460 lj.

2

38

Sr e d njo a m erikan.sk e, Kolmnbske, Peruanske  in Ar¬
gentinske derkave ,  zgol Ijudovlade.

Število raznih vernikov na zemlji.

Katoličanov . . .173 mil.

Izhodnih kristjanov 80 „

Protestantov . . 83 ,,

Judov ....  5 mil.

Muhamedanov . .100 „

Razn.malikovavcov 787

Pregled katoliške cerkve.

Njihova svetost , rimski papež.

Pij IX. (Janez Marija grof Mastai Feretti), rojen 13. maja
1792 v Sinigalii na Rimskem, papež izvoljen 16. jun.
1846; je po versti od sv. Petra 258. papež.

Kardinali in višji opravniki papeževi.

Sveti kardinalski zbor,  70 kardinalov; vmes škofov 6,
manšikov 50, diakonov 14.

Kardinal vikar,  namestnik papežev: kard. Konstantin
Patrici.

Pervi derkavni minister:  kard. Jakob Antonelli.

Subdatar,  sprednik v podelitvah : prelat Francesco Vici.

Veliki penitencijar ,  vel. spovednik: kard. A. Marija de
Azevedo.

Poslanci papekevi,  v Avstrii; Anton de Luca, Tarsan-
ski nadškof.

Nadškofe in škofje vse cerkve.

Vsa katoliška cerkev ima 157 patrijarhov in nadško¬
fov, 780 škofov in apostoljskih vikarjev, in čez 173 milijo¬
nov duš; in sicer šteje:

Evropa 106 nadšk., 522 škof. in ap. vikarj., 135,000.000 duš.

Azija 15
Afrika — „

Amerika 20 „

Avstralija 1 „

V Avstrii je
katoličanov.

105 „ „ 7,000.000 „

26 „ „ 1,200.000 „

112 „ „ 30,000.000

13 „ „ 100,000 „

16 nadškofov, 58 škofov in 28,080.000

39

Pregled a vstri jaltskega cesarstva.

Njihovo cesarsko kraljevo apostoljsko
Veli čanstvo.

Franc Jožef Pervt, cesar avstrijanski, kralj
ogerski in češki, beneški, dalmatinski, horvaški, slavonski,
gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijanski; voj¬
voda štajarski, koroški, krajnski, friulski; pokneženi grof
goriški in gradiškanski , mejni grof istrijanski; gospod
Teržaškega mesta in Slovenske meje i. t. d.

Ro dopis avstr ij a n s k e cesarske hi š e.

Cesar Cranc Jožef Pervi (Karol), rojen na Dunaji
18. avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 2. decembra 1848.

Cesarica Elizabeta (Evgenija Amalija), hči Maksimilijana
Jožefa, vojvoda bavarskega, rojena v Posenhofenu 24. decembra 1837,
poročena 24. aprila 1854 na Dunaju.

Cesaric naslednik: Ru do If  (Franc Karol Jožef), rojen 21.
avgusta 1858.

Cesaričini: 1. Sofija  (Friderika Doroteja), rojena 5. marca

1855, umerla 29. maja 1857.

2. Gizela  (Luiza Marija), rojena 12. julija 1856.

Bratje Njih cesarskega V eličanstva.

Nadvojvodi: 1. Ferdinand Maksimilijan  (Jožef), rojen

6. jul. 1832, višji poveljnik mornarski , poročen 27. julija 1857 s
Sarloto  (Amalijo Avgušto), kraljičino belgsko, rojeno 7. jun. 1840.

2. Karol Ludovik  (Jožef Marija), poglavar tirolski, rojen

* 30. jul. 1833, poročen 4. maja 1857 z Margareto  (Karolino Fri-

deriko), kraljičino saksonsko, rojeno 24. marca 1840, umerlo 15.
sept. 1858.

3. Ludovik Viktor  (Jožef Anton), rojen 15. maja 1842.

Starši Njih cesarskega V eličanstva.

Franc Karol,  nadvojvoda avstrijanski, rojen 7. dec. 1802,
in Zofija  (Friderika Doroteja), kraljičina bavarska, rojena 27.
jan. 1805, poročena 4. nov. 1824.

Očetovi bratje in s.estre.

1. Ferdinand Pervi  (Karol Leopold), rojen 19. apr. 1793,
poročen 12. febr. 1831 z Marijo Ano  (Karolino Pijo), kraljičino

L sardinsko, rojeno 19. sept. 1803; je cesarstvo prevzel 2. marca 1835,
^ se mu odpovedal 2. dec. 1848.

2. Marija Klementina,  rojena 1. marca 1798, poročena
28. jul. 1816 z Leopoldom,  kraljičem sicilijanskim ali neapoljskim,
rojenim 2. jul. 1790, vdova od 10. marca 1851.

S*

40

3. Marija Ana,  rojena 8. junija 1804, gospa zvezdokriž-
ncga reda, umerla 28. dec. 1858.

Predstarši Njih cesarskega Veličanstva.

Franc Perci  (Jožef Karol}, sin cesarja Leopolda II., rojen

12. febr. 1768, cesar 1. marca 1792, umeri 2. marca 18.35; in
Marija Terezija  (Karolina Jožefa}, kraljičina sicilijanska, rojena
6. jun. 1772, druga sopruga, poročena 15. avg. 1790, umerla

13. apr. 1807.

Cesarica vdova: Karolina Avgusta,  kraljičina bavarska,
rojena 8. febr. 1792,poroč. 29. okt. 1816, vdova od 2. marca 1835.

Predočetovi bratje in sestre.

I. Ferdinand  (Jožef Janez K.}, veliki vojvoda toskanski,
rojen 9. maja 1769, umeri 18. jun. 1824; poročen 19. sept. 1790
z Ludoviko,  kraljičino sicilijansko, rojeno 27. jul. 1773, umerlo
19. sept. 1802; v drugo 6. maja 1821 z Marijo Ano,  kraljičino
saksonsko, rojeno 27. apr. 1796. — Sin: Leopold II.  (Janez Jo¬
žef}, veliki vojvoda toskanski, rojen 3. okt. 1797, poročen 28. okt.
1817 z Marijo Ano,  kraljičino saksonsko, rojeno 15. nov. 1799,
umerlo 24. marca 1832; v drugo 7. jun. 1833 z Marijo Antonijo,
kraljičino sicilijansko, rojeno 19. dec. 1814. — Otroci: a} Avgu¬
sta,  rojer.a 1. apr. 1825, poročena 15. apr. 1844 z Leopoldom,
kraljičen! bavarskim, rojenim 12. marca 1821. b} Marija Izabela,
rojena 21. maja 1834, poročena 10. aprila 1850 s Frančiškom di
Paolo,  kraljičem sicilijanskim, rojenim 13. avg. 1827. c} Ferdinand,
IV., nadvojvoda toskanski, rojen 10. jun. 1835, poročen 24. nov.
1856 z Marijo Ano,  kraljičino saksonsko, rojeno 4. jan. 1836. d}
Karol,  rojen 30. apr. 1839. c} Marija Ltiiza,  rojena 31. okt. 1845.
f} Ludovik,  rojen 4. avg. 1847. g} Janez Nepomučan,  rojen 25.
nov. 1852.

II. Karol  (Ludovik Janez}, višji vojaški poveljnik, rojen

3. sept. 1771, umeri 30. apr. 1847; poročen 17. sept. 1815 s
Henrieto,  knežinjo nasavsko, rojeno 30. okt. 1797, umerlo 29. dec.
1829. — Otroci: 1. Marija Terezija,  rojena 31. jul. 1816, po¬

ročena 9. jan. 1837 s Ferdinandom  II., kraljem neapoljskim , ro¬
jenim 12. jan, 1810. — 2. Albert,  armadni poveljnik, rojen
3. avg. 1817, poročen 1. maja 1844 s Hildegardo,  kraljičino ba¬
varsko, rojeno 10. jun. 1825. — Otroci: a) Marija Terezija,
rojena 15. jul. 1845. b} Matilda,  rojena 25. jan. 1849. —

3. Karol Ferdinand,  rojen 20. jul. 1818, poročen 18. apr. 1854
z Elizabeto  nadvojvodinjo, rojeno 17. jan. 1831.— Otroka: a} Fri¬
derik ,  rojen 4. jun. 1856. b} Marija,  rojena 21. jul. 1858. —

4. Marija Karolina,  rojena 10. sept. 1825, poročena z Rajnerjem
nadvojvodom, rojenim 11. jan. 1827. 5. Vilhelm,  višji armadni po¬
veljnik, rojen 21. apr. 1827.

III. Jožef  (Anton Janez}, poglavar ogerski, rojen 9. marca
1776, umeri 13. jan. 1847; poročen v drugo 30. avg. 1815 s
Hermino,  vojvodičino anhaltsko, rojeno 2. dec. 1797, umerlo

14. sept. 1817; v tretje 24. avg. 1819 z Marijo Vorolejo . vojvo-

41

dičino virtembersko, rojeno 1. nov. 1797. umerlo 30. marca 1855.—
Otroci: 1. Štefan,  rojen 14. sept. 1817. — 3. Elizabeta,  rojena
17. jan. 1831, v drugo poročena 18. apr. 1854 s Karolom Ferdi¬
nandom,  nadvojvodom, rojenim 30. jul. 1818. — 3. Jožef,  rojen
2. marca 1833. — 4. Marija , rojena 23. avg. 1836, poročena
22. avg. 1853 z Leopoldom,  kraljičem belgskim, rojenim 9. apr. 1835.

IV. Jane s Kerstnik  (Jožef Fabijan), rojen 20. jan. 1782,
umeri 11. maja 1859; poročen 3. sept. 1823 z Ano  grofinjo Me-
ransko,  rojeno 26. jul. 1803. Sin: Franc Janez,  rojen 11. marca 1839,
poročen z Terezija  grofinjo Lambergovo 8. jul. 1863.

V. Rainer  (Jožef Janez), poglavar lombardsko - beneški,
rojen 30. sept. 1783, umeri 16. jan. 1853; poročen 28. maja 1820
z Marijo Elizabeto,  kraljičino sardinsko, rojeno 13. apr. 1800,
umerlo 25. dec. 1856. —Otroci: 1. Leopold,  rojen 6. jul. 1823.—
2. Ernest,  rojen 8. avg. 1824. — 3. Sigmund,  roj. 7. jan. 1826.
— 4. Rajner,  rojen 11. jan. 1827, poročen 21. febr. 1852 z Ma¬
rijo Karolino,  nadvojvodinjo, rojeno 10. sept. 1825.— 5. Henrik,
rojen 9. maja 1828.

VI. Ludovik  (Jožef Anton), rojen 13. dec. 1784, vojaški
višji poveljnik.

fisje vladne ©fMfatštfa*

Sedež na Dunaji.

Deriavni zbor; zgornja zbornica;  predsednik K. V.
kn. Auersberg.

„ „ spod. zbornica;  predsednik dr. Fr. Hein.

Deriavno svetovavstvo;  predsednik: J. bar. Lichtenfels.
Ministerski posvet.;  predsednik: nadvojvoda Rajner.
Minister vnajnih oprav in cesarske hiše:  B.gr.Rechberg,
Minister deršsavnih zadev:  A. vitez Schmerling.
Minister notrajnih zadev:  J. žl. Lasser.

Minister pravosodja:  A. bar. Pratobevera.

Minister denarstva:  J. bi. Plener.

Minister tergovstva :  A. gr. VVickenburg.

Minister vojaških zadev:  A. gr. Degenfeld.

Minister mornarstva:  F. bar. Burger.

Minister policije:  A. grof Meczery.

Minister brez zračila:  M. grof Esterhazy.

Dvorni kancelir ogerski:  A. grof Forgač.

Dvorni kancelir erdeljski:  Fr. gr. Nadazdy.

Dvorni kancelir horvaško - slav.: J.  Mažuranič.

Deželna razdelitev vsega cesarstva:

Deželne poglavarstva in kronovine,

Doljna Avstrija,  s 344 □ m. 1,697.130 lj-; poglavar
G. gr. Chorinsky, gl. mesto Dunaj s 489.095 lj.

42

Gornja Avstrija,  z 208 □ m. 716.904 lj.; poglavar E.
baron Bach , gl. mesto Linec s 28.896 lj.

Solnograško,  s 124 dm. 148.025 lj.; pogl. Fr. bar. Spie-

v  geireld, gl. mesto Solnograd s 17.239 lj.

Štajarsko,  s 390 □m. 1,070.747 lj.; poglavar M. grof
Strassoldo, gl. mesto Gradec s 66.022 lj.

Koroško,  s 180 dm. 332.593 lj.; pogl. Fr. bar. Schluga,
glavno mesto Celjovec s 13.478 lj.

Primorje,  s 138 Dm. 539.423 lj.; poglavar —, gl.
mesto Terst s 64.096 lj.

Krajnsko,  s 173 dm. 457.328 lj.; poglavar J. baron
Schloissnigg, gl. mesto Ljubljana z 20.958 lj.

Tirolsko,  s 500 □ m. 876.263 lj.; pogl. J. kn. Lobkovvitz,

v  gl. mesto Insbruk s 14.266 lj.

Češko,  z 902 Dm. 4,720.313 lj.; in 13 okrogi; pogl. na¬
mestnik A. bar. Kellersberg, gl. mesto Praga s 142.811 lj.

Moravsko, s  386 Dm. 1,878.806 lj.; poglav. A. gr.

v  Poche, gl. mesto Berno z 59.906 lj.

Šlesko,  z 89 Dm. 478.497 lj. ; pogl. R. gr. Belcredi, gl.
mesto Opava s 13.883 lj.

Galicija, Vlodomirsko  in Krakov,  s 1350 dm. 4,612.116
lj.; in 17 okrogi; poglavar A. gr. Mensdorf, gl. mesti
Levov s 70.384 lj., in Krakov s 40.086 lj.

Bukovina,  s v  181 Čim. 462.242 lj.; pogl. R. gr. Amadei,
gl. mesto Cernovec s 26.345 lj.

Ogersko,  s 3120 Dm. 7,146.982 lj., 42 županijami in 1
okrajem; višji pogl. F. gr. Pallv, gl. mesto Buda s 55-240
lj., in Pest s 131.705 lj.

Ertleljsko,  s 1054 Um. 2,180.982 lj., in 10 okrogi; pogl.
A. gr. Creneville, gl. m. Sibinj z 18.588 lj.

Serbsko in Banat , s 521 Dm. 1,532.251 lj., in 5 okro¬
gi; pogl.—, gl. mesto Temišvar z 22.507 lj.

Horvaško in Slavonsko , s 318 Um. 865.403 lj., in 5 žu¬
panijami; pogl. J.  bi. Sokčevič, gl. m. Zagreb s 16.657 lj.

Dalmacija,  z 222 Dm. 415.632 lj., in 4 okrogi; pog'l
L. baron Mamula, gl. mesto Zadar s 7797 lj.

Vojaška meja,  z dvema poveljstvoma:

a) Horvaško-slavonsko,  s 399 Dm. 695.104 lj., in 10
regimentnimi okraji; poveljnik J. bi. Sokčevič.

b) Serbsko-banaško ,  z 244 Dm. 371.168 lj., 4 regi-
mentnimi okraji; poveljnik Fr. kn. Liehtenstein.

Beneško,  s 437 Dm. 2,484.248 lj., in 9 krajinami; po¬
glavar J. vit. Toggenburg; gl. mesto Benedke s 119.895 lj.

43

Število atanovavcov po narodih.

Vseh atanovavcov brez vojaštva je skupaj 34,653.000,
in sicer:

Nemcov . . 8,044.000
Slovanov . . 15,177.000
Madžarov . . 4,989.000

Italijanov . . . 2,905.000
Romunov . . . 2,339.000
Druzih narodov . 1,199.000

Slovencov je 1,211.290, in sicer:
na Krajnskem 432.890, v 30 okrajih z Ljubljano vred;
na Štajarskem 380.200, v 23 okrajih ;
na Koroškem 120.000, v 11 okrajih;
na Primorskem 226.100 , v 13 okrajih, in v Teržaškem
obmestji;

na Ogerskem 49.350, v 2 okrajih Železne, in v 1 okraji
Zaladske županije.

na Beneškem 30.450, v 4 okrajih Videmske krajine.

Vojaštvo vsega cesarstva.

Armadne in kardelne poveljstva.

1. Armadno poveljstvo  s 3 armadnimi oddelki; za Avstrijo, in
Štajarsko, povelnik A. bar. Herders na Dunaji, za Cesko E.
gr. Clam - Gallas v Praži; za Marovsko nadv. Karol Ferdinand
v Bernu.

2. Armadno poveljstvo,  za Beneško, Tirolsko, Krajnsko, Koroško
in Primorje, s i  armadnimi oddelki; poveljnik L. gr. Bene-
dek, gl. stan v Veroni.

3. Armadno poveljstvo,  za Ogersko in Erdeljsko, s 4 armadnimi
oddelki; poveljnik J. gr. Coronini, glavni stan v Budi.

A Armadno poveljstvo , za Galicijo in Bukovino, z 2 armadnima
oddelkoma; poveljnik A. gr. Mensdorf, glavni stan v Levovu.

Posebne deželne poveljstva:  1. za Horvaško in Slavonsko v Za¬
grebu, 2. za Serbsko in Banat v '1’emišvaru , 3. za Dalmacijo
v Zadru.

Vojaške čete.

Peštvo:  rednih pešcov $0 regimentov; graničarjev 14 regimentov
in 1 batalijon, lovcov 1 regiment in-32 batalijonov.

Konjištvo:  kirasirjev 12, dragonarjev 2, huzarjev 14, ulanov 13
regimentov.

'Topničarstvo :  topničarjev 12 poljnih in 1 primorski regiment, ra-
keterjev 1 regiment.

Posebne čete:  ženijcov 2 regimenta, pionirjev ti batalijonov, voz¬
niška četa, zdravnijska četa, umetniške, kardela žebčarstvo,
žandarmov 10 regimentov.

44

Mornarstvo.

Višje mornarsko poveljstvo ; poveljnik nadvojvoda Maksimilijan,
namestnik A. bar. Bourgignon, gl. sedež v Terstu.

Mornarske Sete:  mornarskih pešcov 1 regiment; topničarji, brod-
narji, mašinarji.

Vojskne ladije na morju:  1 linijna ladija, Cesar; 5 oklepnih fregat,
4 parne in 3 jadrovne fregate; 3 parne in 3 jadrovne korvete;
plavna baterija; ognjobljuvec; 53 družili parnih in 11 jadrov-
nih ladij.

Vojskne ladije na rekah:  143 parnih in brodovnih ladij.

Število vojakov.

Vseh vojakov skupaj se šteje na 614.000, in sicer:

Nemcov . . . 183.500 Italijanov . . . 49.700

Slovanov . . . 277.800 Rumunov . . . 40.500

Madžarov . . . 87.700 Druzih . . . 20.800

*

>

Slovenski vojaki so:  v 7. 17. 23. 26. 47. in 48. regi¬
mentu pešcov; v 7. 8. 9. 19. in 30. batalijonu lovcov; v 5. in 10.
regimentu kirazirjev, v 5. in 7. huzarjev, in v 6. ulanov; v 6.
poljnem in v primorskem regimentu topničarjev, v 1. in 3. regi¬
mentu ženijcov; v 2. in 10. regimentu žandarmov, v mornarskih
in drugih četah.

Cerkvena razdelitev in učilne naprave.

Katoliške cerkvene okrajine.

Dunajska,  za doljno in gornjo Avstrijo; nadškof kardinal Jožef
Otmar Rauscher na Dunaji, 3 škofa.

Solnograška , za Solnograško, Stajarsko , Koroško in Tirolsko;
nadškof Maksimilijan Tarnoczi v Solnogradu, 5 škofov.

Goriška,  za Primorje in Krajnsko; nadškof Andrej Gollmair v
Gorici, 4 škofje.

Praška,  ža Češko; nadškof kardinal Friderik knez Schvvarzenberg
v Praži, 3 škofje.

Olomuška,  za Moravsko in »lesko;. nadškof Friderik grof Fiirsten-
berg, 1 škof.

Levovska , za Galicijo in Bukovino; nadškof Franc Vierhlejski v
kevovu, 3 škofje.

Ostrihomska,  za zahodno Ogersko; nadškof kardinal Janez Scitovski
v Ostrihomu, 8 škofov.

Jugerska,  za scvernoizhodno Ogersko; nadškof Adalbert Bartakovič
v Jagru, 5 škofov.

Koločka , za južnoizhodno Ogersko , Erdeljsko , Serbsko in Banat;
nadškof Jožef Kunszt z Koloči, 2 škofa.

Zagrebška,  za Horvaško, Slavonsko in Vojaško mejo ; nadškof kar¬
dinal Juri Havlik v Zagrebu, 2 škofa.

Zadarska.  za Dalmacijo; nadškof Dojim Maupas v Zadru, 5 škofov.

45

Beneška,  za Beneško; patriarh Jožef Trevisanoto v Benedkah, 10
škofov in titulami nadškof Videmski.

Levovska,  za katoliške Greke v Galicii in na severnem Ogerskem;
nadškof Gregor Joahimovič v Levovu, 5 škofu.

Fogaraška  , za katoliške Greke na Erdeljskem, južnem Ogerskem
in v Banatu; nadškof Aleksander Sterka blagi Kerpenyes v Blaži,
2 škofa.

Levovska.  za katoliške Armence v Galicii in na Ogerskem; nad¬
škof Samuel Stefanovič v Levovu.

Apoštoljska armadna vikarija  za avstrijansko vojaštvo; škof Jane*
Mihael Leonhard.

IVekatoliške dnhovnije.

Karlovška nadškofija , za odcepljene greke ; patriarh — v Karlovca
na Serbskem, 10 škofov.

Evangeljski konsistorii,  za evangeljce trojnih ločin, so na Dunaji,
v Peštu in Sibinji; pod njimi je 19 nadzornikov.

Vseučiliš 8:  na Dunaji, v Gradcu, Insbruku, Praži, Levovu, Kra¬
kovu, Peštu in Padovi.

Posebnih višjih šol:  bogoslovskih 38, zdravniških 9, pravoslov-
skih 5.

Gimnazij  209, tehnik in realk 132, vajaških učilnic 24.

Ljudskih šol,  glavnih in druzih čez 24.000.

Slovenci, so po veri  sploh katoličani, razun Nagoriške vasi
na Koroškem, in 5 far v Železni in Zaladski županii na Ogerskem.
So pa razdeljeni v teh škofijah:

v Ljubljanski, v 20 dekanijah; škof Jernej Vidmar v Ljubljani;
v Lavantinski, v 24 dekanijah; škof Ant. Martin Slomšek v Marburgu;
v Sekovski, v 2 dekanijah; škof Otokar Marija grof Attems v
Gradcu. *

v Kerški, v 10 dekanijah; škof Valentin Wieri v Celjovcu.
v Goriški, v 10 dekanijah; nadškof Andrej Gollmair v Gorici,
v Teržaški, v 7 dekanijah ; škof Jernej Legat v Terstu.
v Videmski, v 4 vikarijah; nadškof — v Vidmu,
v Subotiški, v 3 diakonijali; škof Franc fezenczi v Subotiši.

Sol  je med Slovenci:  bogoslovskih učilnic 5, gimnazij 9,
tehnik in realk 8; ljudskih šol: na Krajnskem 158, na Stajarskem
189, na Koroškem 94, v Primorji 136, na Beneškem 24, na Ogers-

Število raznih vernikov.

Katolič. latinskih

2,839.309

2.929.100

668,800

greških

armenskih

Učilne naprave v cesarstvu.

kem 27.

46

Gospodarski, opravilni in potni koledarček.

Štempeljski in percentni davek.

I. Štempelj po znesku, ki raste z vrednostjo reci.

Pri pismih , ki zadevajo denarne zneske, ali sploh denarja
vredne reči, se »tempeljski davek plačuje po meri večje ali manj¬
še vrednosti. Tako je pri dolžnih, prejemnik, pohotnih, kupnih,
najemnih, darilnih in enacih pismih, razun pisem zastran pre-
nesbe nepremakljive reči, kot pohištva ali zemljiša; le pri menji-
cah, ki ne segajo dalje kakor na 6 mescov, je davek manjši.
Zavoljo vojske so od I. jun. 1S59 k postavljenemu znesku štem-
peljna še prikladi pridjani.

L Štempelj za menjice.

I tl. več.

II. Štempelj za pisma.

111. več.

Priklad k štempeljnu , ki raste po vrednosti reci.

dalje pri vsacem 1 tl. prikl. 25kr.

47

II. Štempelj po stanovitnem zneska.

Pri vlogah do Njih veličanstva, in pri vlogah do vseh

oblastnij sploh.30 kr.

„ prošnjah za podelitev posebne pravice, javne službe 60 „

„ zapisnikih,- ki veljajo za vloge, ali drugač . . . 30 „

„ oglasih za pritožbo k višji sodnii, enako kakor pri

razsodbi.1 fl., 4 fl., ali 60 „

„ pri dokladah in spisih rubrik.12 „

„ prepisih, ki niso vidimirani, ali jih kdo sam napravi 30 „

„ prepisih, ki so pri vrednii narejeni in vidimirani . 60 „

„ izpisih, ki so vzeti iz javnih bukev.30 „

„ kerstnih, oklicnih, poročnih in smerlnih listih . . 30 „

„ posili in legitimacijnih kartah.  . 60 „

„ posili in potnih bukvicah za posle, delavce ... 12 „

„ spričbah zastran osebnih lastnost, o stanu kake reči . 30 „

„ šolskih, uoilnih, službinih spričbah.12 „

„ pismih o kaki prigodbi, o pooblastenji.30 „

„ pismih o pridobitvi nepremakljive reči, zemljiša,

pohištva, razim percentnega davka sploh ....  30 „

„ velicih bukvah tergovcov in obertnikov, vsaka pola 12 „

„ družili zapisnih bukvah, vsaka pola po manjši ali

večji njeni velikosti.2, 4 ali 6 „

Priklad k štempeljnu po stanovitnem znesku.

Pri — 11. 2 k.

tt ”  t. ,,

„ — „ 6  „

ir n  13  tt

prikl. — 11.

n ti

rt tt

tt ir

'A k.

t „

1  'k „
3 „

pri — fl. 30 k. prikl. — fl. 6 k.

tt tt  bO tt tt tt  13 tt

tt  1 tt n rt tt  35 tf

tt  ^ rt tt tt  ^ tt tt

III. Percentni ali odstotni davek.

Za prenesbo premoženja na otroke, starše, moža, ženo 1 perct.

n „ „ na bolj daljne sorodnike . . 4 „

» ,, i, na zgolj ptuje .8 „

n vmestenje percentnega davka pri soseskah, cer¬
kvah na vsake 10 let .2 „

j, vpis take pravice v javne bukve ali intabulacijo 'A „

Kader se je zadnja prenesba zgodila pred 4 ali 8 leti,
je percentni davek za pol ali za del manjši.

Zavoljo vojske je od 1. jun. 1859 pri davku za 3'A, 1 'A
in 1 percent priklada po 15 od 100, pri družili tacih plačilih je
priklada po 25 od 100 postavljenega davka.

Vožnja po železnici.

1. Odhod in prihod vozov.

Po odločbi od 1. maja 1863 velja ta
za ljudi:

vožnji red

48

a) na Dunajsko - Teržaški železnici.

Hitri voz gre vsak torek, eetertek in saboto:

b) na Pragersko - Budiinski železnici.

Poštni voz  št. 1 gre:

'z Pragerskega ob 9 u. 30 m. zjut.
„ Ptujega „ tO „ 5 „ „

„ Ormuža „ 10 „ ii  „ „

„ Kaniže „ 1„ 19 „ zveč.

„ St. Belgrada „ 5 „ 59 „ „

je v Budimu „ 8 „ 3 „ „

Poštni voz  št. 2  gre':

iz Budima ob 6 u. 30 m. zjut.

„ Št. Belgrada „ 8 „ 43 „ „

„ Kaniže „ 1 „ 43 „ zveč.

„ Ormuža „ 3 „ 50 „ „

„ Ptujega „ 4 „ 33 „ „

je na Pragerskem,, 5 „ 3„ „

c) na Teržaško - Veroneški železnici.

49

Poštni voz  št. 3 gre:

iz Verone oh

„  Benedek „

„ Vidma ,,

„ Gorice „

je v Nabrežini,,

7 u. 26 m. zj.

H „ O „ „

3 „ 50 „ zv.

Poštni voz  št. 7  gre V

iz Verone
„ Benedek.

„ Vidina
„ Gorice
je v Nabrežini

ob 7 u. 32 m. zv.

n  11  n n rt

„  3 „ 27 „ zj.
a  * n  31  „ „

6 „ 26 „ „

d j na Zidauniostno ■

Poštni voz  št. 1. gre:

Od Zid. mosta ob4u.  25 m. zv.

Iz Vidma „ 5 „ 41 „ „

„ Zagreba „ 7 „ 14 „ „

Je v Sisku „ 8 ,, 45 ,, ,,

Sisčanski železnici.

Poštni voz  št. S gre;

Iz Šiška ob 4 u. 30 m. zj.

n Zagreba „■ 8„ 16 „ „

„ Vidma „ 9 ., 36 „ ,,

je na Zid. mostu „  10 „ 50 „ „

2. Voznina po železnici.

Pri ljudeh  je od 1 osebe plačila za 1 miljo vožnje: na
vozu v I. razredu 36 kr., v II. razredu 27 kr., v HI. razredu
18 kr. Zavoljo ažije se večkrat prištevajo posebni prikladi.

Pri blagu  je od 1 colnega centa plačila za 1 miljo vožnje:
pri blagu I. razreda 2 kr., II. razreda 3 kr., III. razreda h  kr.;
k temu se prištevajo posebne plačila za zavarovanje, nakladanje
in spisovanje vožnjih listov.

3. Daljava krajev.

a) na Dunajsko - Teržaški železnici.

50

b) na Pragersko - Budi inski železnici.

Odhod in prihod poštnih vozov.

Odhod in prihod Loidovega parobroda.

Iz Tersta gre ob 13 u. opoln. ] v Benedke pride ob 6 ti. zjutr.

„ Benedek „ 6 „■ zjutr. I „ Terst „ „13 „ opold.

Voznina po pošti in parobrodi.

Iz Ljublj. v Celjovec 6 fl. 16kr.j iz Poljčan v Zagreb 7 11.56 kr.

„ „ v Beljak 7„ 98 „ | „ Marb. v Celjovec 9 „ 24 „

„ „ vNovomestož,, 60 „ i „ St. Petra v Beko 4 ,,r; 6 ,,
Od Zid,mostav Zagreb 6 ,, 86 „ I „ Tersta v Benedke 6 „65 „

-

51

Pošiljanje pisem po pošti.

Poštnina za pisma.

Za pismo, ki ni čez 1 lot težko, je za daljavo do 10 milj 5kr.

za daljavo čez 10 do 20 milj.10 „

za daljavo čez 20 milj in dalje.15 „

Za pismo, ki je 3,3,4- lote in več težko, se plača 2krat, 3krat
4krat in večkrat toliko; tedaj 10, 15, 20 kr.; 20, 30, 40
kr.; 30, 45, 60 kr. i. t. d.

Za priporočbo ali rekomandacijo, in za returni recepis je 10 kr.
Za stvari, ki razun napisa nimajo nič pisanega, in so v

križnem zavitku je za en lot teže.2 „

Za pismo, ki je oddati v okolici domače pošte . . . . 3

Za priporočbo v okolici domače pošte.5 ,,

Za pisma, ki gredo v vnanje deržave, prihaja za ondod še po¬
sebno plačilo; drugač je pri pismih na Prusko, in sploh v
nemške deržave, s kterimi je Avstrija v poštni zvezi.

Za pisma, ki niso nič, ali ki niso zadosti frankirane, je več 5 kr.

Poštnina za denarne pisma in zvezke.

Za vsako reč, ki se da na vozno pošto, je stalno plačilo 15 kr.
Dalje je za vsake 100 11. vrednosti, pri 1 funtu teže in

pri daljavi do 5 milj, posebne voznine.2 „

Za 2krat, 3krat, 4krat večjo vrednost, za 2, 3, 4 funte teže, za
2krat, 3krat, 4krat 5 milj daljave, je tudi 2krat, 3krat, 4krat
večje plačilo; tedaj 4, 6, 8 kr.; 8, 12, 16 kr.; 16, 24, 32 kr.
i. t. d.

Pošte, ki so od Ljubljane do 10 in do 20 milj daleč.

53

Divača . . 7 '4 „

53

Lekenek . . 19'/ 2 m.
lokve . . 10 ! / 2 „
Netratič • . 12 1 / 2  „
Ogulin . . 14 „

Otočac . , 16'/j„
Popovec . . 17'/, „

Reka . . . 10 m.

Samobor . .13 „

Senj . . . 1«'/,',

Severin . . 11 ■'/ „

Varaždin. . 20 „

Vel. gorica . 17'4„

Zaprešeč . 14 m.

Zagreb . .16 „

Na Ogerskem.
Belatinci . 20 m.
Lendava gor. 19'/,,,
Sobota . . 19 ‘/ 2  „

Naznanila po telegrafu.

V nemško - avstrijanski telegrafni zvezi se za enojno na¬
znanilo ceni 1 do 20 besed, in plačuje se po razni daljavi tako:

spredaj postavljenega plačila, namreč 30, 60, 90 kr. itd. več.

Pri telegrafnih napravah družili dežel se za enojno nazna-

Za več kot 23 do 30 besed se plačuje 2krat toliko, za več
kot 50 do 100 besed pa 3krat toliko.

Colnina za vvožnjo in izvožnjo.

Od blaga, ki se vozi v cesarstvo, ali iz cesarstva, se na
meji plačuje col v večjem ali manjšem znesku, in sicer večjidel
po meri colnega centa, kakor posebej odločuje postava.

Terst in Reka kot proste luki nista pod colno postavo; Istra
in Dalmacija ste tudi izjete iz čolne zveze, in posebne postave ve¬
ljajo za tiste, ker ima tudi njuni stan svoje posebnosti.

Avstrijanska čolna tarifa,

55

56

ODO tv GG w' w' l O' © C* 0' O v’ W V K C C I •• M C 2 I O' ©

57

Razun odločene colnine so še posebne plačila za vaganje,
pečatenje in pisanje listkov.

Colnina pri vvožnji in izvožnji je proti deržavam nemške
zveze obilno zmanjšana, ali za cn del, ali za polovico, ali je celo
pregledana.

Porabnina za vžitke.

Za porabo nekterih vžitkov so zdaj po vsem cesarstvu pri
prodaji posebne plačila, ki so odločene po meri, teliti ali številu.

Klavna živina: voli in krave

Meso presno, pri

prodaji, 1 cent — II. 44 kr.

Vino, 1 vedro . 1 „ 40 „

Mošt, vinski lv. 1 „ 5 n

Mošt, sadovni 1 v. — „ 35 „

01 (pir), 1 vedro — „ 70 „
Žganje, 1 vedro in 1
stopnja duhove mere — „ 6 „

ki se štejejo za zaperte mesta,
za vsa-

Pri nekterih večjih mestih,
je za imenovane stvari vusčja porabnina odločena, tudi je
ktere druge vžitke posebno plačilo naloženo.

Mere in telite.

Po novejših cesarskih postavah se morajo vse prodaje go*
diti po avstrijanski ali dunajski meri in tehti.

Mere na dolgost.

Avstrijanske postavne mere.
Milja, avstrijanska 4000 sežnjev.

Seženj, dunajski 6 čevljev.

Čevelj, dunajski 12 pavcov.

Pavec (cola) 12 čert.

Poteza, v vojaški

meri 3 pavce.

Vatel, dunajski 29.579 pave.

Druge mere.

Brač, beneški, za

volno 0.878 d. vat.

Brač, beneški, za svilo 0.821 „

Čevelj, pariški 1.027d. čev.
Dlan (4 persti) 3 d. pave.

Kilometer, francos. 593.922 d. sež.
Komolc (4 na en sež.) 1.5 d. čev.
Korak (4 na 2 sežnja) 2.4 „

Lahtra rudarska 1.033 d. sež.
Lekat (3 stari vatli) 3.381 d. vat.

Meter, francoski 3.161 d. čev.
Milimeter, franc. 0,455 d. čert.
Milja, nemška zem-

ljomerska 3905.6 d. sež.
„ italijanska 976 „

„ angleška 848 „

Palica, bistriška 1.5 d. vat.

„ novomeška 2 „

Ped, navadna 9 d. pave.

„ stara tekavska 8.333 „

Pest, v konjski

meri 4 „

Seženj, francoski 6.322 d. čev.
Vatel, stari krajn¬
ski (4 Stare

pedi) 1.127 d. vat.

„ st. štajarski 1.111 „

„  požunski 0.706 „

„ angleški 1.172 „

Versta, rusovska 562.5 d. sež.

Mere na planoto.

Avstrijanske postavne mere.
Stirjaška milja 10000 oralov.

Oral, avstrijanski 1600 [J sež.

Štirjaški seženj 36 [] čev.

„  čevelj 144 [J pave.

Mere na

Avstrijanske postavne mere.
Kočni seženj 216 k. čev.

„ čevelj 1728 k. pave.

Votle mere %
Avstrijanske postavne mere.
Vagan, dunajski 8 osmink.

Osminka 4 bokale.

Merica 2 bokala.

Bokal ali pinta 2 poliča.

Polič 2 maselca.

Druge mere.

Birgelj. celjovski 1.333 d. vag.

„ graški 1.311 „

„ marburski 1.406 „

Bokal, teržaški 1.357 d. bok.

Hektoliter, franc. 2.141 d. vag.

Druge mere.

Vagan posetve 533.333 [] sež.
Postat vinograda 1200 [] „

Ara, francoska 27.112 [] „

Hektara, franc. 1.760 oral.

debelost.

Druge mere.

Kočni pavec, pariški 1.083 d. k. pc.
Stera, francoska 31.64 k. čev.

a suhe stvari.

Liter, francoski 0.687 d. bok.
Mernik^ novi krajn¬
ski (16 d. bok.) 0.5 d. vag.
„ stari krajnski 6.437 „

„ stari celjski 0.432 „

Polovnik, teržaški 0.401 „

Somma, metrična,

italijanska 1.622 „

Star, krajn.(4 stari

merniki) 1.748 „

„ teržaški 1.5 „

Vagan, peštanski 1.232 „

59

Votle mere za tekoče stvari.

Avstrijanske postavne mere.
Vedro, avstrijansko 40 bokalov.
Bokal ali pinta . 2 polica.

Polič.2 maseljc.

Druge mere.

Barigla, primorska 1.166 a. ved.
Veber, vipavski (50

bokalov) . 1.25 „

>, ogerski veliki 1.468 „

Hektoliter, francl 1.718 „

Kvinč, primorski

(60 bokalov) 1.5

Liter, francoski . 0.627 a. bok,
Polovnjak štajarski 5 a. ved,
Startin. štajarski 10 „

Vedro, poljansko (15

bokalov) . . 0.337

,, horvaško in

celjsko (20b.) 0.5 ^

„ trebansko(30

bokalov) . . 0.75 „

,, dolensko (32

bokalov) . 0.8 „

Vorna teržaška . 1.162 s

Telite za vaganje reči.

Avstrijanske postavne tehte.

Cent, dunajski (1.120 čolnih cen¬
tov) 100 funtov.

Punt, dunajski (1.120 čolnih fun¬
tov) 32 lotov.

Lot, dunajski (0.035 colnega
funta) 4 kvintelci.

Cent, novi čolni (100 čolnih fun¬
tov) 89.285 d. funt.

Punt, novi čolni (500 francoskih
gram) 28.571 lotov.

Manjše dcline funta so desetinke,
stotinke, tisučinke.

Druge telite.

Funt, budski,.28 d. lotov.
Grama, francoska 0.228 d. kv.
Kilogram, francoski 1.785 d. ft.
Kviiital. francoski (200 čolnih
funt.) 178.571 d. funt.

Libra, beneška 0.851 d. funt.
Marka, kolonijska (16 dunajskih
lot.) 0.5 d. funtov.

Pud, rusovski 29.250 d. funt.
Tunja, mornarska 20 d. cent.
Unča, dunajska 2 d. lot.

„ teržaška 8 d. lot.

Denarji, novi in stari.

Po novejših cesarskih postavah se morajo vse plačila šteti
po novem avstrijanskem denarji. Iz 1 novega funta srebra se kuje
po 30 zveznih tolarjev, in po 45 avstrijanskih goldinarjev, iz
1 novega funta zlata pa se kuje po 50 zveznih kron. in po 100
polkron. Veljava srebernega denarja je stanovitna, veljava zlatega
in ptujega denarja se ravna po kupčijski ceni.

Avstrijanski postavni denarji.
S r e b e r n i.

Veliki zvezni tolar 3 fl. — kr.
Mali zvezni tolar . 1 „ 50 „
Dvogoldinarski tolar 2 „ — „

Goldinar, zlatnik ali

forint . . . .10.  — kr.

Petica ali četertnik

(4 na 1 0.) . • — „  25  »

Desetica (10 na 1 0.) —„ 10 „
Peterka (20 na 10.)—,, 5 „

Kopreni.

4 Krajc.— fl. 4 kr.

Krajcar ali sold (100

na 1 fl.) . . . . — „ 1 „

Polkrajcar ali polsold. — „ 0 5 „

Papirnati.

Bankovci po 1 fl.. 5 fl., 10 fl.,
100 fl. in 1000 fl.

Razmera starih in novih de¬
narjev.

100 fl. konvencijnih 105fl.—kr.
100 „ dun. veljave 42 „— „
100 „ renskih . 87.50,, — „
100 lir avstrijanskih 35 „— „

Stari avstrijanski denarji.
Sreberni.
Dvogoldinarski tolar

in avstrijan. skudo 2 fl. 10 kr.
Goldinar, polskndo . 1 „ 5 „

Dvajsetica, nova, in

avstrijan. lira . — „ 35 „

„ stara ... „ 34 „

Desetica, pollira . — „17 „
Peterka, četertlira — „ 8.5 „
Sestica, nova . . — „ 10 „

Groš, sreberni . . — „ 5 „

Križavec . . . . 2 „ 30 „

Polkrižavec . . . 1 „ 12 „

Četertkrižavec . . — „ 55 „

Pri premenjevanji stareg

vodilo :

K u pr e n i.

Krajcar.1.5 kr.

Polkrajcar .... 0.5 „

Drugi denarji •

Zlati.

Sreberni.

in novega denarja sploh velja

4 stari krajcarji dajo 7 novih; 20 starih goldinarjev da 21 novih;
in 1 star goldinar da 1 gld. 5 kr. novega denarja.

Stari krajcarji se lahko premenijo v nove, če se k števila
starih pridene polovica in še četertina tistega števila. Na pr. 20
kr.; k 20 polovica 10, in še četertina 5, je to 35 n. kr.

Stari goldinarji se premenijo v nove,  če se k številu starih
prišteje po 5 odstotka ali percentov; na pr. 100 fl. da 105 n. fl.

Denar dunajske veljave se lahko premeni naj poprej v kon-
vencijnega (250 fl. dun. velj. da 100 fl. konv.), po tem v novega

61

tr,

n

:r.

d

r>

9

i?

>

?

?

r.

>

>

?

t

5

>

»

)

>

>

ja

>5

u

3

h

a

Preme njava starega avstr, denarja v novega.

3

62

Postetev obrest ali interesov

3 *

Poštetev obrest ali interesov

65

Sejmi, bližnji in daljni.

Na Krajnskem.

W Ljubljani,  glavnem mestu, v 3. poned. po sv. 3 kraljih, v 1. po-
ned. m. maja, v poned. po sv. Petru in Pavlu, po malem šmarnu,
in po sv. Leopoldu; vsak sejem terpi ves teden.

4' Bistrici,  na Pivki, v poned. po sv. Jurju, in po sv. Martinu.

4' Bistrici,  v Bohinju, 34. jun. in 6 . dec.

Na Blokah,  nad Ložem, v poned. po sv. imenu Jezusovem in 39. sept.
Na Bučki,  v Kerškem kant., 34. febr., 35. apr., v poned. pred kre¬
som, v poned. pred sv. Mihelom in 11. nov.

F Bučeči vasi,  v kostanjevskem kant., v torek po beli ned., v
binkoštni torek, 9. sept. in 13. nov.

Cerkljah,  17. jan., veliki petek, 16. avg. in 31. okt.

Cerknici,  34. febr., v 4. poned. po veliki noži, 36. jul. in 3. nov.
Cermošnicah,  v Novomeškem kant., 13. marca, 34. jun. in v
poned. po roženkr. nedelji. v

Černetu verhu,  nad Vipavo, 34. apr. in v poned. po mal. Šmarnu.
Cernom!ju,  vsaki kvaterni torek, veliki torek, v torek po sv.
Petru in Pavlu in po sv. Simonu in Judu.

V Cesnicah,  vBerdskem kant., velikon. torek, 34. jun. in 38. okt.
4 Doberničah,  v Trebanskem kant., v torek velikon. 4. maja in

v sredo po sv. Jakobu.

Na Dobrovi,  14. febr., veliki poned. in 39. avg.

4 Dobu,  v Berdskem kant., 14. febr., 15. jun., 10. avg., 38. dec.

V D oljih , v Mokronoškem kant., 30. jan., v 3. poned. po veliki-
noči, v poned. pred sv. Lovrencom in 39. sept.

Dolu,  v Berdskem kant., 36. marca in 5. avg.

Oočah,  na Vipavskem, 30. nov.

št. Golhardu,  v Berdskem kant., cvetni petek, 5. maja, 35. maja
in 3. jul.

Grahovem,  v Planinskem kant., 9. febr. in 17. apr.

Uotedračici , v Planinskem kant., 10. okt. in 31. nov.

Idrii,  veliko sredo, 16. maja, 15. okt. in 4. dec.

Idrii spodnji  (pri fari), 3. maja, 17. avg., v poned, po ro¬
ženkr. ned. in 11 . nov.

Na Igu.  27 . febr., 30. marca, v 3. poned. po velikinoči, binkoštni
oetertek, 10 . avg. in 11 . nov.

V Izlakah  pri sv. Jurju, v Litijskem kairt., 34. apr. in v poned.
po sv. Tilnu.

^ št. Jerneju,  v Kostanjevskem kant., v poned. po sv. Trojici, 34.
t  av g. in v poned. po vernih dušah.

^Jesenicah,  v Radoliškem kant., 22 . jul. in 2 . nov.

' št. Jurju , pri Svibnem, v Radeškem kant., 34. apr, in 24. jun.
\ Kamni gorici,  v Radoliškem kant., 10 . avg. in 4. dec.

4 Kamniku,  30. jan., 13. marca, 9. jun., 34. avg., 15. okt. in 4. dec.

66

Na Kerki,  v Višenjskem kant., v poned. po sv. 3 kraljih, 16. maja,
5. jun. in v poned. po roženkr. ned.

V Kerikem,  3. febr., pustni ponedeljek, 18. marca, 4. maja, 4. jun.,
2. avg., v poned. po sv. Lukežu in 25. nov.

V Kočevju.  20. jan., 4. maja, 15. jun., 25. jul., 24. avg., 30. nov., 31. dec.

V Kostanjevici,  v poned. po tihi ned., po sv. Jakobu, po sv. Mi-
helu in kvat. poned. v adventu.

V Krajnski gori,  v poned. pred žegnansko ned.

V Kranju,  25. apr., 1. avg., 21. sept., 18. okt. in 11. nov.

V Krašnji,  v Berdskem kant., 5, avg. in 21. dec.

V Kropi,  v Kadoljskem kant., 12. jul. in 6. nov.

V št. Lambertu,  v Litijskem kant., 14. febr.. 22. maja in 17. sept.

V Kačičah , v poned. pred sv. Matijem, v čet. pred binkošti, 21.
jun. 9. sept. in 6. nov.

V Leskovcu,  pri Kerškem, v poned. pred sv. Jurjem in 14. avg.

V Kitii,  v poned. po 4. nedelji v postu, 4. maja, v poned. po sv.
Telesu, po sv. Mihelu in po sv. Miklavžu.

V Logatcu daljnem , v Planinskem kant., 3. jan., 12. marca, 24. okt.

V Logatcu gornjem , v petek po vnebohodu Krist., v poned. po
roženkr. ned. ih 13. dec.

V Loki,  17. marca, 24. apr., binkoštni torek, 24. jul., 24. avg.,
29. sept. in 25. nov.

V Loku,  4. maja, 16. avg. in 28. okt.

V št. Lovrencu,  v Trebanskein kant., 10. avg. in 23. nov.

V Lukovcu,  v Berdskem kant., 3. febr., 26. marca, 27. apr. in 9. sept.

V Matenji vasi,  v Postojnskem kant., 24. jun.

V Mengšu,  9. febr., 17 marca, 25. maja, 29. sept., 6. nov. in
13. dec.

V Metliki,  v torek po sv. 3 kraljih , po svečnici, po sv. Jožefu,
po beli ned., po binkoštih, po sv. Marjeti, po velikem šmarnu,
po sv. Mihelu. po sv. Martinu in po sv. Miklavžu.

Na Mirni,  v Trebanskein kant., 24. jun. in 3. nov.

V Mirni peči.  v Novomeškem kant., 20. marca, 31. maja, 30. jun.,
29. sept. in 29. dec.

V Mokronogu,  v sab. pred tiho ned., v sab. pred sv. Jernejem,
28. okt. in 9. dcc.

V Moravčah,  v Berdskem kant., 24. febr., veliki poned., 16. maja,

21. jun. in 11. nov.

V Motniku,  v Kamniškem kant., 12. febr., v 3. poned. v postu,

22. apr., 2. jun, in v sredo po roženkr. nedelji.

V Novem mestu,  v torek po sv. Antonu p., pred sv. Jurjem, po
sv. Jerneju, po sv. Luku in po sv. Andreju.

V Planini.  24. apr., 12. jul., 16. avg. in 30. nov.

V Polhovem gradcu,  v Verhniškem kant,, v poned. pred tiho ned.
in 13. jun.

V Podveljbit,  na Vipavskem. 25. maja in kvaterni četertek v jeseni.

V Polšnjeku , v Litijskem kant., v poned. po sv. Urhu.

V Postojni,  v poned. po vnebohodu Krist., 24. avg., 18. okt. in 3. dec.
X Radečah,  v 1. poned. v postu, v poned. pred sv. Jurjem, 28.

jun.. 1. sept., v poned. po sv. Martinu in 27. dec.

V

V
N
A

A

V

A

A

A

N

N

V
A

A

V
A
A

V
A
A

V
A

V

A

N

K

A

N

>

A

>

A

\

67

V Radohovi vasi,  v Višnjagorskem kant., 2. jan., pustni poned.,
v poned. pred sv. Urbanom in pred sv. Lukom.

V Radolici,  12. marca, 24. apr., binkoštni torek, 26. jul., 28. okt., 13.dec,

Na Raki,  v Kerškem kant., kvaterno sab. v postu in 19. nov.

V Rasdertem , v Scnožeškem kant,, 14. febr. in 11. nov.

V Ratečah,  pri Krajnski gori, v poned. po žegnanski ned.

V Ribnici,  2. jan., v 2. poned. po veliki noči, 24. jun., v poned.
po 2. avg. in 21. sept.

V Rovtah,  v Vcrhniškem kant., v poned. po tihi ned., 24. jun.,
10. avg. in 29. sept.

^ št. Rupertu,  v Mokronoškem kant., 16. avg. in v poned. pred s. Luk.

N Senožečah,  v binkoštni četert. in v poned. po kvat. nedelji v jeseni.

Na Skaručni,  v Kamniškem kant., 15, apr., 1. sept. in 28. okt.

Na Slančjem verhu,  v Makronoškem kant., 4. jul.

V Slapjem,  na Vipavskem, veliki poned. in 22. nov.

V Soderšici,  v Ribniškem kant., v poned. pred sv. Gregorjem,
22. jul. in 15, okt.

V Sorici,  v Loškem kant., 1. maja in 18. okt.

V Starem logu,  na Kočevskem, 13. apr.

V Starem tergu,  v Černoineljskem kant., 13. jun. in 1. okt.

V Svibnem,  v lindeškem kant., 1. maja in 25. maja.

N Stnarji , v Ljubljanskem kant., 16. maja.

V Šmartnem,  pri Litii, v poned. po sv. Jakobu in po sv. Martinu.

V Sturji , na Vipavskem, 1. febr., v poned. po beli ned. in v sredo
po roženkr. ned.

^ Ternovem,  na Pivki, v poned. po sv. 3 kraljih, po sv. Petru
in Pavlu in 19. okt.

V Teriišu  (pri sveti Trojici), v Mokronoškem kant., v poned. pred
vnebohodom Krist., po sv. Trojici in 23. jun.

V Teriiču,  18. marca, veliki četertek, v poned. po sv. Trojici,
30. nov. in 21. dec.

V Toplicah,  pri Novemmeslu, 21. jan., v četertek po sv. Matiju,
po sv. Florijanu, pred vnebovzetjem Marije D. in po roženkr. ned.

Na Travi , na Kočevskem, 1. maja, v poned. po sv. Urhu in 10. avg.

Na Trebelnem , v Mokronoškem kant., v sab. po velikinoči.

V Trebnem,  13. jun., 12. jul. in 16. avg.

N Turjaku,  v Laščanskem kant, 12. marca in 30. nov.

Na Uncu,  v Planinskem kant., 17. jan. in 1. poned. m. marca.

Na Vačah,  v Litijskem kant., v poned. po beli ned., v torek po
sv. Trojici, 16. avg. in 30. nov.

Na Veliki loki,  v Trebanskem kant., 12. maja in 25. jul.

Na Verhniki,  v kvat. poned. v postu, velikonočni torek, v poned.
pred vnebohodom Krist., po sv. Trojici, 25. jul., 6. nov. in 27. dec.

\ Verhpolju , na Vipavskem, 22. jan. in 9. jun.

Na Veseli gori.  v Mokronoškem kant , 12. marca in v sab. pred

r  angeljsko ned.

' št. Vidu,  nad Blokami, v poned. po sv. Gregorju, po sv. Vidu
m po sv. Jerneju.

^ št. Vidu,  pri Zatičini, velikonočno sredo, binkoštni torek, 15.
jun , v poned. po malem šmarnu in po roženkr. ned.

68

V it. Vidu,  na Vipavskem, 1V. marca, 15. jun. in 14. avg.

V Vipavi,  pustni poned., velikonočni torek, v poned. po angeljski
ned. in 28. oktobra.

V Višnji gori,  vsaki poned. po kvaterni ned., veliki poned., 24.
jun., 26. jul., 1. sept. in v poned. po vsili svetnikih.

V Zagorju,  za Savo, 9. febr., 12. maja, 30. jun., 2. nov., 31. dec.

V Zagorju,  na Pivki, 17. jan., vel. poned,, binkoštni poned. in 11. nov.

V Zatičini,  v Višenjskem kant., veliki četertek, v poned. po vne¬
bohodu Krist., 20. avg. in 25. nov.

V Železnikih,  17. jan., velikonočni torek, 10, avg. in 30. nov.

V Zireh,  v Iderskem kant., 17. jan., sredpostno in veliko sredo,
4 t  jul. in 21. okt.

V Žužembergu . 3. febr., 12. marca, 24. apr., 9. jun., v dan po
vnebohodu Krist., 14. sept., 28. okt. in 6. dec.

Na Stajarskcin.

V Gradcu,  glavnem mestu, v 4. poned. v postu in 1. sept.; vsak
sejem terpi tri tedne.

V št. Andražu ,  pri Ptujem, 20. jan. in 30. nov.

V Arnožu , v Lipniškem kant., 20. jan., cvetni petek in 24. sept.

V Arvežu,  v Graškem okrogu, 24. febr., križev poned., 20. jul.,
21. avg., v poned. po sv. Mihelu in 21. nov.

Pri sv. Barbari,  v Ptujskem kant.. 20. marca, v Velikonočni torek,

5. maja, 15. jun., v poned. po škapul. ned., 10. avg. in 29. sept.

V Bistrici slovenski , 24. febr., 27. marca, 4. maja, 25. jul., 24. avg.
in 29. sept.

V Braslovčah,  v Vranskem kant., v poned. po sv. Matiju, cvetni
petek, križevo sredo in v poned. pred sv. Matevžem.

V Breicah,  14. febr., v poned. po sv. Florijanu, 13. jun., 10. avg.,

6. nov. in kvat. sab. v adventu.

V Brulcu,  poleg Mure, v 1. poned. v postu, binkoštni torek in 11. nov.

V Celju,  sredpostno sredo, 1. maja, 15. jun., 10. in 28. avg., 21.
okt. in 30. nov.

Na Boberni,  v Celjskem kant., v poned. po Svečnici, v poned. po
roženkr. ned., 6. dec.

Pri sv. Duhu,  v Ločah, v Konjiškem kant., velikon. torek in 13. jun.
Pri sv. Emi.  v Jelšograškem kant., v binkoštni torek.

Pri št. Florjanu,  v Landsberskem kant., 4. maja, vsaki kvat. poned.,
veliki četertek in 21. dec.

V Frauliajmu,  v Marburskem kant., 20. jul. in 21. sept.

V Firštenfeldu,  v Graškem okrogu, v 2. poned. po božiču, križev
poned., 24. jun., 28. avg., v poned. pred vsemi sveti in pred sv.
Miklavžem.

V Gomilici,  v Lipniškem kant., 25. jan., 30. jun. in 14. nov.

V Gomilskem , v Vranskem kant., 4. dec.

V Gornjem gradu,  6. febr.. 4. maja in 9. sept.

Na Hajdini,  v Marburskem kant., 5. sab. po velikinoči, 1. maja in 30. avg.
1 llojčah,  v Marburskem kant., 23. apr.

V št. Ilu,  v Marburskem kant., 5. apr. in 4. sept.

V lunici,  v Graškem okrogu, cvetni petek. 23. apr., 22. jul. iu 14. sept.

69

Pri sv. Jakobu na Dolih , 10. marca, v pond. po sv. Jurji, 31. jul.
v pond. po sv. Mihelu.

V št. Janžu,  v Marenberskein kant., 17. jan. in v poned. po sv.
imenu Mariinem.

P Jarenini,  v Marburskem kant., 3. febr., veliki cetertek, križev
poned,, 10. avg., 16. avg. in v poned. po roženkranski nedelji.

V Judenburgu,  v petek po vnebohodu Krist, in 21. okt.

V št. Jurju,  v št, Lenartskem kant., 23. apr.

V št. Jurju , v Marburskem kant., 23. apr. in 8. jul.

V št. Jurju , pod Rifnikom v Celjskem kant., 12. marca, 23. apr., 4.
maja, v poned. po sv. Trojici, 22. jun., po kvat. ned. v jeseni in 28. okt.

P št. Jurju na Tabru,  v Vranskem kant., 10. marca, 25. apr.

V Konjicah,  veliki cetertek, v poned. po sv. Jurju, križevo sredo,
24. jun., 31. jul., v poned. po sv. Mihelu in 3. nov.

V Kostrivnici,  v Rogaškem kant., 10.marca,25. apr., 15. jun., 30. jul.

V Kozjem,  16. apr., 25. jul. in- 7. sept.

Pri sv. Križu,  v Lutenberskem kant , 26. jul.

Na Laškem,  24. febr., veliki cetertek, 23. apr., binkoštni torek,
24. jun., 21. sept., 11. nov. in 21. dec.

V Lambahu , v Marburskem kant., 15. jun. in 16. avg.

V Lembergu , v Jelšograškem kant., v 4. poned. v postu, cvetni
petek, 12. apr., v poned. po sv. Urhu in 5. avg.

V Landsbergu,  v Graškem okrogu, 2. nov.

V št. Lenartu,  v slov. goricah, v poned. po beli ned., 24. jun.,
2. avg. in 6. nov.

V Lipnici,  v Graškem okrogu, v poned. po svečnici, 1. maja, 25.
jul. in 11. nov.

V Ljubnem,  na gornjem Staj.. 25. jul. in 30. nov.

Na Ljubnem,  v Gornjograškem kant., 1. maja in 19. nov.

V Loki,  v Laškem kant., 22. maja, v poned. po sv. imenu Mariinem.

V št. Lovrencu,  na Ptujskem polju, 10. avg. in 29. sept.

"P št. Lovrencu,  v pušavi, v Marburskem kant., 4. maja in 10. avg.

'P Lučah,  v Arveškem kant., velikonočni in binkoštni torek, 10. avg.,
21. sept. in 6. dec.

' Lutenbergu,  velikonočni in vsaki kvat. torek.

Pri sv. Magdaleni,  pri Marburgu, 22. jul.

V Marburgu,  v sab. pred svečnico, 4. jul. in v sab. po sv. Luku.

V Marenbergu,  v 4. poned. po božiču, cvetni poned., binkoštni to¬
rek, 29. sept. in 11. nov. y

^ Mariinem Celju,  na gornjem Staj., v petek po vnebohodu Krist,
in 16. avg.

Pri sv. Marjeti,  v Ptujskem kant., 20. jul.

Pri Materi Božji,  v pušavi, v Marburskem kant., v poned. po ve¬
likem šmarnu.

V Mozirju,  v Gornograškem kant., 5. apr., 15. jun., v poned. pred
malem šmarnom, 16. avg. in 18. okt.

' Mureku,  16. marca, 16. maja, 14. avg., 29. sept. in 6. deo.

Pri Novi cerkvi,  v Celjskem kant., 10. avg.

Pl- i Novi Štifti,  v Ptujskem kant., 18. marca, velikonočni torek, in 2 jul

V Olimju,  v Kozjanskem kant., 22. maja, v poned. pred binkošti in 30. jun.

3 «*

70

V Ormuku  , cvetni petek, v poned. po s. Jakobu in 11. nov.

Pri sv. Petru , pod sv. gorami, v Kozjanskem kant., 7. sept. V

Na Pilštanju,  v Kozjanskem kant., 9. jun., 16. avg. in 29. sept.

Na Planini , v Kozjanskem kant., 1. marca, 13. maja, 15. jun., 13. V
jul., 15. okt. in 3. dec.

Podsredo,  v Kozjanskem kant., v tiho saboto, 3. maja, v binkoštno
sab., 24. jun., 21. sept. in 19. nov.

Podčetertlcom,  v Kozjanskem kant., 16. marca, velikonočni torek,

10. avg. in 21. nov.

Na Polju,  v Kozjanskem kant., 8. maja in 4. dec.

V Ptuju  , 23. apr., 5. avg., in 25. nov.

V Radgoni,  v Graškem okrogu, 14 dni pred pustom, binkoštni torek,

10. avg. in 15. nov.

V Rajhe, nbergu , v S črniš kem kant., veliki četertek, v poned. pred
binkošti, v poned. po sv. Telesu in 30. jun.

V Rogatcu,  24. febr., 21. marca, v poned. po beli nedelji, križev
poned., 25. maja, 13. jun., 12. jul., 24. avg., 14. sept. in 30. nov.

V št. Rupertu,  v št. Lenartskem kant., 24. sept.

V Rušah,  v Marburskem kant., v poned., četertek in saboto po
malem šmarnu.

V Selnici,  v Marburskem kant., veliki poned., 3. maja in 6. nov.

V Sevnici,  na Savi, 14. febr., cvetni poned., velikonočno sredo
in 22. jun.

V Slovenjemgradcu , 25. jan., v 4. in 6. saboto v postu, 12. maja,

10. avg. in 10. nov.

V spodnji Poljskavi,  v Bistriškem kant., 10. marca in 30. jun.

V Središču,  v Ormoškem kant., 14. febr., binkoštni torek in
24. avg.

V Svičini,  v Marburskem kant., 16. marca, 4. maja in 30. nov.

V Setalih , v Marburskem kant., 24. jun., 25. jul. in v poned. po
velikem šmarnu.

V Šmarji,  v Celjskem kant., v poned. po sv. 3 kraljih, v 3. po- \

ned. po velikinoči, v poned. po sv. imenu Mariinem in 4. dec. \

V Šoštanju,  velikon. torek, 22. jun., 12. jul. in 29. sept.

V Strasti,  v Upniškem kant., 26. marca, 24. jun. in 28. nov. V

V Seambergu,  v Graškem okrogu, 12. marca, in 24. jun. 1

Na Teharjih,  v Celjskem kant., 21. jan., 26. marca, 12. maj. in 26. jul. A
Pri sv. Trojici,  v št. Lenartskem kant., 4. maja, 28. maja, 16.

avg., 28. avg. in 24. sept. A

V Velenju,  v Šoštanskem kant., 1. maja, križev poned. in 24. avg. A

V št. Vidu , v Ptujskem kant., 15. jun., 6. sept. in 6. nov. A

V Vitanju,  v Konjiškem kant., sredpostno sredo, 25. maja in 20. jul. A

V Vojniku , v Celjskem kant., v poned. pred svečnico, po beli

ned., 16. maja, 4. jul. in 18. okt. A

V Vojtsbergu , v Graškem okrogu , L torek v postu, velikonočni A

petek, 24. avg., 29. sept. in 28. okt. A

Na Vranskem,  velikonočni torek in 2. sredo po velikinoči. J

A'' Vildonu,  v Graškem okrogu, 24. febr.. velikon. torek, 2. jul., 1
22. jul., 29. sept. in 25. nov. 1

\ Zavcu.  v Celjskem kant., 14. febr., 29. avg. in 4. okt. 1

TJ ^

71

Na Koroškem.

V Celjovcu,  glavnem mestu, v poned. po sv. Janezu N. in po sv.
Uršuli; vsak sojem 14 dni.

3- V Africu,  v Beljaškem kant., v tihi četert., v poned. pred sv. Lu¬
kom in po sv. Katarini.

•o V Althofnu,  velikon. in binkošt. torek in v poned. po sv. Martinu.

V št. Andražu,  cvetni petek, 3. maja, 28. avg. in 30. nov.

■j V Beljaku,  v poned. po sv. 3 kraljih in po sv. Lovrencu.

V BJajbergu , nemškem, v Beljaškem kant., 21. avg.

V Čemi , v Pliberškem kant., v poned. po sv. Florijanu in po
sv. Jerneju.

h V Doberli vasi,  v poned. pred sv. Lukom.

V Dravbergu ,  doljnem, v št. Pavelskem kant., 21. sept.

: <I V Dravbergu,  zgornjem, v Grajfenberskem kant., na pepelnico, v
sredpostni petek, velikonočni torek, 4. maja, 14. in 28. jun.,
!V  9. in 24. nov.

V Eberštanju , v torek pred cvetnico, pred binkošti, 29. sept. in 27. dec.
^ Feldkirhnu,  v tergu, v poned. po znajd. sv. križa in 24. avg.

0  V Prežah,  3 febr., 1. maja, 24. avg. in 28. okt.

^ Gmindu ,  v sab. po sv. treh kraljih, v 1. torek v postu, v po¬
ned. po malem šmarnu, po sv. Luku in 25. nov.

0  V Gradisu,  v Freškem kant., v poned. po beli ned., po malem

šmarnu, po sv. Marjeti in 30. nov.
b  V Grajfenbergu,  15. in 28. jun., 29. sept. in 25. nov.

V Gribinju,  v Velkovskem kant., v poned. po sv. Jožefu.

V Gutštanju , v Pliberškem kant., 23. apr., 24. jun. in 21. okt.

11  Pri sv. Hemi,  na Kerki, 20. jan., bink. torek in 11. nov.

P št. Jakobu,  v Rožu, v poned. po malem šmarnu.

V Kapli,  1. maja, 2. jul. in 28. okt.

s V Potočah,  v Mavtenskem kant., 3. febr., v petek po vnebohodu
Krist., 24. avg. in 2. poned. m. okt.

P Kutarčah,  v Altliofenskem kant., pustni poned., 26. jul. in 21. okt.
^ Labodi,  v št. Pavelskem kant., 12., marca, 4. maja, 24. avg.
in 7. dec.

P at. Lenartu,  velikonočni in binkoštni torek, 10. avg. in 28. okt.

V Marinu,  25. apr., v poned. pred s. Mihelom.

V Militatu,  v sredo po sv. 3 kraljih, v 4. torek v postu, 23.

• apr., 18. okt. in kvat. sredo v adventu.

P št. Mohorju,  cvetni poned., v torek pred binkošti, in 28. okt.
P Mozirju,  v Celjovskern kant., 23. apr. in v poned. pred sv. Uršulo.
P Naborjetu,  v Trebiškem kant., v poned. pred vsemi svetniki.

; V Paternionu,  v pustni poned., 8. jul., v poned pred sv. Marti-
■ nom in kvat. poned. v adventu.

V št. Pavlu,  25. jan., velikon. in bink. torek in 29. sept.

' V Pliberku.  8. jun., 1. sept. in 6. nov.

V Podgorjah,  v Podklošterskem kant., binkoštni torek.
Podkloštrom,  4. maja in v poned. po vseh svetih.

1 ^ Pontablu,  v Trebiškem kant., 30. jun. in 16. okt.

V Pusarnici,  v Špitalskem kant., veliki poned. in 29. sept.

V Rajhenfelsu , v št. Lenartskem kant.. 25. jul.

72

V Renvegu,  v Gmindskem kant., velikon. torek, 1. maja in kvat.
četertek v jeseni.

V Roieku , za Dravo, 29. sept.

V Saksenbergu.  v Špitalskem kant., 1. maja, 25. jul. in 28. okt.

V Švitalu,  v 4. poned. v posti in v poned. po sv. Martinu.

V Štrasbergu,  v poned. po sv. 3 kraljih, v 1. četertek v postu
25. jul.. 10. avg. in 6. dec.

Na Trebiiu , v 1. sab. m. aprila, 30. jun., 16. okt. in 1. sab.
m. okt.

V Trebnem,  v Beljaškem kant., v poned. po sv. Matiju in po
povišanju sv. križa.

V Velkovcu,  27. marca in 6. dec.

V št. Vidu,  v poned. po sv. imenu Jezusovem in 29. sept.;
vsaki semenj po 4 tedne.

V Volfsbergu,  v poned. po sv. Telesu in 13. okt.; vsaki semenj
po 4 tedne.

V Zgornji Beli,  v 3 poned. v postu, 21. sept. in 14. nov.

Na Primorskem.

V Terstu,  glavnem mestu, 1. do 20. avg., 2. do 9. nov.

V Ajdovšini,  v s. Kriškem kant., 10. marca, križev petek, 24.
jun. in 15. okt.

V Akvileji,  v Cervinjanskem kant., 26. do 28. marca, 11. do 13.
jul. in 19. do 21. dec.

V Boljuncu . v Koperskem kant.. 1. sept.

V Bovcu,  v Goriškem okrogu. 20. in 21. marca, 29. in 30. sept.

V Brezovici,  v Kastelnovskem kant., 28. apr., 3. jul. in 17. okt.

Na Bukovi,  v Cerkenskem kant., 1. maja in 29. sept.

V Butjah,  v Istrii, 17. jan. in 8. sept.

V Buzetu , v Istrii, v poned. po sv. imenu Marije. y

V Cerkni,  v Goriškem okrogu, 24. febr. in 21. okt.

V Cervinjanu,  v Goriškem okrogu, v poned. po sv. Martinu, 3 dni. ^

V Cubedu,  v Koperskem kant., 11. nov.

V Cresu  fCherso), 1. do 8. avg.

V Dolini,  na Istrijanskcm. 4. jul. ^

V Dvinu,  v Monfalkonskem kant.. 24. jun. ^

V Gorici,  16. marca 8 dni, 24. maja 14 dni, 1. okt 8 dni in

poned. po sv. Andreju 14 dni. ^

V Gradiški,  25. marca, 1. sept. in 25. okt. ^

V Kačiču,  v Sežanskem kant., 25. maja in 9. sept.

V Kanalu,  v Goriškem okrogu, v poned. pred sv. Martinom.

V Karminu,  25. jun. in 4. sept.; po 3 dni.

V Kastvi,  v Volosčanskem kant., 22- maja, v poned. po roženkr. ^
ned. in 13. dec.

V Kastelnovu,  v Istrii, 16. apr., 28. jun. in 27. nov.

V Kerku  (Vegiia). v Istrii, 10. avg. 1

V Komenu,  v Goriškem okrogu, 20. marca in 12. nov.

V Konskem,  v Karminskem kant., 25. apr. in 17. okt. v

V Kopru,  v Istrii, 21. sept. in 21. okt 1

Pri sv. Križu,  v Goriškem okrogu, v poned. po sv. Telesu in 14. sept. 1

V Labmu  (Albona), 30. jun. in 7. okt.

<< ■<* <!  <! <  «8 c <

73

V Lokvi , v Goriški okolici, veliki poned. in 9. nov.

V Medeji,  v Karminskem kant., 13. jun.

V Monfalkonu ,  20. marca in 6. dec.; po 2 dni.

V Moščenici ,  na Istrijanskem, 3. febr. in 29. nov.

V Muji,  na Istrijanskem, 7., 8. in 9. okt.

V Novemgradu  fCittanuova), 28. avg.

V Osoru  (Ossero), 1. jun.

V  Pasji vasi , v Koperskem kant., 9. maja.

V  Patsnu  £Pisino), v Istrii, 2. avg.

V Piranu , v Istrii, 24. apr. in 15. sept.; po 2 dni.

V Poreču  (Parenzo), v Istrii, 21. nov.

V Poviru,  v Sežanskem kant., v poned. po sv. Antonu Pad. in po

sv. Frančišku Ksav.

V Ricmanjih,  v Koperskem kant., 20. marca.

V Ročinu,  v Kanalskem kant., 30. nov.

V Rovinju,  v Istrii, 11. do 20. nov.

V  Sežani,  v Goriškem okrogu, 3. maja, 14. sept. in 12. vsacega mesca.

V Stijaku , v Komenskem kant., 24. febr.

V Smarji,  v s. Kriškem kant., 3. febr. in 22. nov.

V Štanjela , v Komenskem kant., 7. jan.

V Tominu ,  15. apr., 21. sept. in v poned. po sv. Miklavžu.

V Turjaku  , v Monfalk. kant., 20. apr., 10. okt. in 9. dec.; po 2 dni.

V Vodnjanu ,  10. avg. in 13. dec.

V Voloskem,  v Istrii, 16. maja.

V Zlitji,  v Kastelnovskem kant., 15. apr. in 26. sept.

V Ziminu  £Gimino), v Istrii, 2. avg.

Na Horvaškem.

V  Zagrebu,  glavnem mestu, cvetni četcrtek, 26. apr., 3. jul., 21.
avg., 29. okt. in 9. dee.

V Bakru,  v Reški župani!, 13. jul., 2. nov. in 30. nov.

V Bosiljevem ,  v Zagrebški žup., v torek pred bink., 26. jul. in
24. avg.

V  Čakovcu,  v Varažd. žup., veliki poned., 30. jun.. 2. avg. in 25. nov.

V  C ubru,  v poned. po Bink., pred s. Jakobom in po malem šmarnu.

V  Grobniku,  v Reški žup., 1. maja in v poned po sv. Trojici.

V  Jaški,  v Zagrebški žup., binkoštni torek.

V  Karlovcu,  8. maja, 15. jun., 25. jul., 29. sept. in 21. dec.

V Klanjcti,  v Varažd. žup., v poned. po sv. 3 kraljih. pustni in

veliki poned., v 4. poned. po veliki noči, 24. jun., 10. avg. in

9. sept.

V  Krapini,  v Varažd. žup., 19. marca, 4,.maja, 16. maja, 27. jun.,
v poned. po vnebohodu Krist, in po sv. imenu Mariinem, 29.
sept., 11. nov. in 6. dec.

V  Križevcu,  20. jan., veliki poned., 3. maja, bink. torek, 27. jun.,
2. avg., 14. sept., 18. okt., 11. nov. in v poned. pred božičem.

^ Ogulinu,  v vojaški meji, bink. torek in 9. sept.; po tri dni.

\ Ravnigori,  v Reški žup., 7. jan. in 15. okt.

V Reki,  23. apr., 24. jun,, 15., avg. in 1. sept.

74

V Samoboru,  v Zagrebški žup., 14. febr., 19. marca, veliki petek,
22. maja, 28. jul., 10. avg. in 21. dec.

V Severinu ,  v Zagrebški žup., 24. jun. in 16. avg.

V Sisku,  v Zagrebški žup., v sredo po svečnici, veliki torek, 4.
maja, v petek po vnebohodu Krist., 15. jul., 12. avg., 16. sept.
in 19. nov.

V Sošicah,  v Žumberski voj. meji, 6. maja in 2. avg.

V Strigovi , v Varažd. žup., 19. marca, 22. jul., 30. sept. in 4. dec.

V Varaždinu,  24. apr., 24. jun., 25. jul. in 5. nov.

V Verbovskem , v Reški žup., v poned. po sv. Telesu in 11. nov.

Na Ogerskem tastran Donave.

V Sopronu  (Oedenburg), glavnem mestu, v 1. poned. v postu, 1.
maja, 20. jul. in 19. nov.

V Belatincih , v Zaladski županii, 20. jan., 24. febr., 25. apr.. 15.
jul. in 5. nov.

V Bogojnini ,  v Zaladski žup., v petek po Krist, vnebohodu in v
dan po angelih varil.

V Dobrovniku,  v Zaladski žup. , v poned. po Krist, vnebohodu in
po sv. Jakobu.

V Gisingu,  v Železni žup., veliki poned., 13. jul., 1. sept. in 6. dec.

V št. Gothardti,  v Železni žup., veliki petek, 1. maja, v poned.

po -v.  Trojici, 22. jul. in 18. okt.

V Kaniži,  veliki, v Zaladski žup., v poned. pred svečnico, po cvet¬
nici , pred binkošti, pred vel. šmarnom, pred sv. Terezijo, pred
adv. šmarnom.

V /Useku  (Giins), v Železni žup., v petek po pepelnici, v poned.

po sv. Telesu, pred sv. Jakobom, pred sv. Tilnom, pred sv.

Uršulo in po 3. adv. ned.

V Lendavi,  doljni, Zaladski žup., 25. jan., 3. četertek po pepelnici,
v poned. po sv. Trojici, 28. okt. in v četertek pred božičem.

V Pečnim  (Fiinfkirchen), v Baranjski žup., v poned. pred svečnico,
pred binkošti, pred vel. šmarnom in pred sv. Katarino; po cel
teden.

V Rakičanu,  v Železni žup., 16. avg.

V Suboti  fOlsniz), v Železni žup., 24. avg., 26. okt. in 6. dec.

V Subotišeu  (Steinamanger), v Železni žup., v poned. po 2. predpep.
ned., 24. apr., v poned. po sv. Trojici, 9. sept. in 30. nov.

V Vespremu, v  Vespremski žup., 14. febr., 4. maja in 21. sept.

V Zalaegersegu,  v Zaladski žup., 14. febr., v poned pred cvetni¬
co, 1. maja, bink. torek, 22. jul., 9. sept., 28. okt., 30. nov.
in 28. dec.

Na Beneškem.

V Benedkah,  glavnem mestu, o Kristusovem vnebohodu, 14 dni.

V Basanu , v Belunski del., 4. do 14. okt.

Na Beli  (Moggio), v Videmski delegacii, 20. sept.

V Cevdatu  (Cividale), v Videmski del., zadnjo saboto vsacega
mesca. 27. jul.. 29. sept. in 10. nov.; po 3 dni.

V št. Danielu,  v Videmski del., 17. jan.. 25. jun., 28. avg., v po¬
ned. po 2. ned. m. okt., 24. dec.

V 1

V <

V f

V (

V j

V J
2

V S

V j

V j

V '

v ■

V '

v

V 1

V 1
a

Na

z

V j
2

V .

V

v i
v ,

i)

V ,

v i
v.

1

«1

«8  <! «8  << -e! < <<

75

etek, V Drencii,  v Videmski del., v poned, po s. Mohorji in 2. nov.

V Glemoni,  v Videmski del., 1. petek vsacega mesca, 3. febr. in 2. nov.

V št. Lenartu,  pod Altano, v Videmski del., 16. avg. in 6 . nov.

4. V Osopu,  v Videmski del., 13. jul., in 22. okt.; po 3 dni.

sept. V Padovi,  v Padovanski de!., 10. do 20. jun., 7. do 21. okt.

V Palmi,  v Videmski del., 2 . poned. vsacega mesca, 21? jul. in
2., 3. in 4. poned m. okt. _

dec. V št. Petru , v Videmski del., 30. jun.

V Pontebi,  v Videmski del., 9. sept.
nov. V Bessii,  v Videmski del., 16. avg.

^ Tercetu  (Tareento), v Videmski del., 30. jun.

V Tolmecu , v Videmski del., 18. marca in 14. sept.; po 3 dni.

, 1. V Treviisu , v Treviški del., 15. okt., 5 dni.

V Veneti  (Venzone), v Videmski del., 30. nov. in 13. dec.

15. V Veroni,  v Veronski del., v poned. po beli ned., 4. okt.; po 14 dni.

V Vidmu,  v Furlanii, 14. do 16. jan., 15. do 17. febr., 20. do 26.
in v apr., 31. maja in 1. jun., 5. do. 20. avg., 24. nov. do 3. dec.

i in Drugod v avstrijaiiskcm cesarstvu.

Na Dunaju,  glavnem mestu vsega cesarstva, v poned. po 2 . ned.
C j' za velikonoejo in po sv. Terezii; vsak po 14 dni.
ned. v Bernu,  glavnem mestu na Moravskem, v 3. poned. m. febr., v
2. poned. m. maja, v 1. poned. m. sept., v 1. poned. m. dec.; po 14 dni.
vet- V Bolsanu  (Botzen), na Tirolskem, 20. marca, 15. jun., 9. sept.
>,e<  in 30. nov.; vsak po 15 dni.

V Brašovu  (Kronstadt), naErdeljskem, po sv. Tel. in po vseh svetih,
neo. v Brodeh,  na Gališkem, v sredo pred sv. 3 kralji, 13. okt.

sv ' V Budi , glavnem mestu na Ogerskem, 7. jan., 23. apr., 13. jul,

. . in 29. sept.

nicl ’ V' Debrečinu,  na Ogerskem, 17. jan., 24. apr., 10. avg. in 9. okt.

V Dubrovniku  (Ragusa), v Dalmatii, 3. febr.

I,C0 ’ V Krakovu,  glavnem mestu v zah. Galicii, 16. jan. in 6 . jun.; po
eel  14 dni.

^ Levovu,  glavnem mestu v Galicii, 21. jan, 24. maja in 12 . okt.
^ Linču,  glavnem mestu v zgornji Avstrii, 1 . poned. po velikinoči
ec '  in 10. avg.; po 3 tedne.

i le P- V Oseku,  na Slavonskem, 20. jan., 24. apr., 20. jul. in 18. okt.

^ Pestu,  na Ogerskem, 19. marca, 8 . jun., 29. avg. in 15. nov.;
e P> p 0  14  dni.

tm- v Pruisi,  glavnem mestu na Češkem, sred posta, 28. sept., po 3 tedne.
iov. V Solnetngradu  (Salzburg), glavnem mestu na Solnogr., v saboto
pred pustno ned. in 21 . sept.

V Temiivaru,  glavnem mestu v Banatu,”v poned. po 2. postni

i. ned. in pred sv. Mihclom.

V Zadru (7,ara '}, glavnem mestu v Dalinacii. 8 . okt.; 8  dni.

^ Zemunu,  v Serbski voj. mej., 25. febr.

ega ^Poinlui. Sejmi, ki zadenejo v nedeljo ali zapovedani praznik,
se obhajajo sledeči dan.
po-

76

Nekaj za cerkvenopravni koledarček.

ati,

rodi

Zakonski zaderžki. sor <

razi

Po novem konkordatu, ki je bil 18. avgusta 1855 sklenjen
med papežem Pijem IX. in cesarjem Francom Jožefom I., imajo jj
tudi za deržavno postavo moč vsi tisti zakonski zaderžki, kteri
po cerkveni postavi zakon delajo neveljaven ali nedopušen, so jj ro
tedaj razvezni ali oviravni. jjj '

<

I. Razvezni zakonski zaderžki.

1.  Pomankanje dušne zmožnosti  za privoljenje.
Brezumni, nori, otroci, in sploh vsi, kteri ne morejo dati pri¬
voljenja po natori te reči, ne morejo zakona sklepati.

2. P o m o t a v o seb i. Zakon brani pomota, ki se Uče
osebe prihodnjega zakonskega družeta, ali se povrača na pomoto
v osebi.

3. Pomota o sužnjem stanu.  Ko bi se prost za¬
ročil z sužnjim, ki ga šteje za prostege, je zakon neveljaven.

4. Telesna nezmožnost  za opravljanje zakonske dolž¬
nosti. Taka zaderžuje zakon, ako je bila poprej, in se ne da
ozdraviti.

5. Nedoraslost.  Možke osebe, ki štirnajst, in ženske,
ki dvanajst let niso dopolnile, niso zmožne za zakon.

(i. Sila ali strah.  Privoljenje, v ktero bi bil kdo po
velikem neogibljivein zlegu in po krivici primoran, ni zadosti
k zakonu.

7.  Rop neveste.  Zenska, ki je bila ugrabljena zavoljo
zakona, ne more skleniti zakona s svojim roparjem, dokler je
v njegovi oblasti.

8. Zakonska vez.  Taka dela tiste, ki so z njo za¬
vezani, nezmožne za drugi zakon.

9. Duhovno posvečenje in slovesna obljuba.
Duhovni, ki so prejeli višje posvečenje, in redovne osebe, ki
so storile slovesne obljube, ne morejo zakona sklepati.

10. Različnost vere  med keršenimi in nekeršenimi.
Med keršenikom in takim, kteri ni prejel svetega kersta, za¬
kon ne more obstati.

in

ker

bot

Ijer

tud

tov

Izv

četi

tist

naj

nik

pa

avt

del

ak!

jer

ki

Os

dr

zal

za

77

11. Sorodstvo ali žlahta. Kteri so si v ravni ver¬
sti, ali pa v oetertem ali v bližnjim kolenu stranske verste v
rodu, ne morejo med seboj sklepati veljavnega zakona; naj
sorodstvo izhaja iz zakonske ali nezakonske združbe, ne dela
razločka.

Sorodstvo v ravni versti. Sorodstvo v stranski versti.

čina.

12. Duhovno sorodstvo.  Tako izhaja po sv. kerstu
in po sv. birmi, razvezuje zakon med delivcom zakramenta in
keršencom ali birmancom in tistega starši, tudi med botrom ali
} 'otro in keršencom ali birmancom, in tistega starši.

13. De rž a v 1 j a n sk o sorodstvo.  Popolno posinov-
ijenje zaderžuje zakon med posinovljavcom in posinovljencom,
tudi zakon enega z ženo ali mlajši druzega, dokler so v oče¬
tovski oblasti.

14. Svaštvo ali švagerstvo  po dopušeni združbi.
Jzveršen zakon med enim delom in sorodniki druzega dela do
cetertega rodu, napravlja svaštvo, ki zakon zaderžuje med
tistima.

15. Svaštvo po nedopušeni združbi.  Taka. zu-
nsj zakona izveršena, razdira zakon med enim delom in sorod-
n >ki druzega dela v pervem in drugem kolenu.

16. Pravica očitne spodobnosti.  Poterjen zakon,
Pa neizveršen. zakonskemu, ki druzega preživi, ali ostane med
svetom, jemlje zmožnost, zakon sklepati s sorodniki druzega
dela do četertega kolena; enak zaderžek dela tudi neveljavno
sklenjen in neizveršen zakon; zaroka veljavno in nepogojno stor¬
jena brani, da en zaročenec ne more zakona sklepati s sorodni¬
ki druzega v pervem kolenu.

17. Prešeštvo.  Ta pregreha brani zakon med krivima
osebama, če ste si že poprej dale obljubo za zvezo, ko je bil
drugi zakonski še živ.

18. Uboj zakonskega družeta.  Ta pregreha brani
z »kon med krivim zakonskim in osebo, s ktero se je pomenil
za  doveršenje hudodelstva.

78

19.  Skrivajnost poroke. Za veljavnost zakona je
treba, da zaročenca svoje privoljenje izrečeta pred lastnim du¬
hovnim pastirjem enega ali druzega dela, ali pred drugim du¬
hovnom po njem pooblastenim, in pred dvema pričama.

20. Pogoja pristavljena.  Privoljenje v zakon, ki
je dano s pogojo, da zakonu obstanek le po izpolnjeni pogoji.

II. Oviravni zakonski zaderžki.

1. Zaroka ali obljuba zakona.  Dokler zaroka ve¬
lja, dela nedopušen zakon, ki ga eden zaročencov sklene s
tretjo osebo.

2. IVeslovesna obljuba.  Neslovesna obljuba po-
koršine, uboštva in čistosti v kacem duhovnem društvu, tudi
neslovesna obljuba vedne čistosti, ali prestopa v duhovski ali
miniški stan, ne da sklepati dopušenega zakona.

3. Prepovedani  čas. Od perve adventne nedelje do
godu razglašenja Gospodovega, in od pepelnične srede do bele
nedelje je prepovedano ženitev obhajati.

4. Oklic zakona.  Dokler okiic ni, kakor gre, za tri
pota opravljen, ni dopušeno zakona sklepati.

5. Različnost vere  med katoličanom in nekatoličanom.
Katoliška cerkev odvračuje svoje otroke od sklepanja zakonov z
odpadniki ali nekatoličani.

6. Cerkvena prepoved.  Iz tehtnih vzrokov zamore-

jo škofje prepovedati sklenitev kacega zakona, dokler prepoved |
ni odnehana, zakon ni dopušen.

7. Privoljenje staršev.  Zakoni, v ktere bi starši
iz pravičnih vzrokov ne privolili, niso dopušeni.

8. Deržavna prepoved.  Keršanski deržavljan ne sme
v nemar pušati postav, ki jih cesarska vlada daje zastran maio-
letnih, vojaških, ptujih in drugač zadetih oseb, ali zastran oglasa
pri politični gosposki ali višji vrednii.

9. Poduk v veri.  K poroki se ne smejo dopušati taki,
kteri poglavitnih resnic keršanske vere ne znajo.

10. Prejema svetih zakramentov.  Spodobno je,
da ženin in nevesta, preden se zvežeta vpričo cerkve, v sv. po- ,
kori očistita svoje serce, in vredno prejmeta sv. rešnje Telo.

--

79

Podučni in zabavni koledarček.

Ozir po svetu.

Pcrvine naravnih stvari.

Šibo se človek ozira po svetu, naj mu ne bo za¬
dosti s tem, če le po večjem in po vnanjem pregle¬
duje stvari na zemlji ali na nebesu; ugodno naj mu
prihaja tudi to, če spoznava znotranjo snovo in so-
stavo vidnih reči. Nekdanji naravoslovci niso skoraj
nič preiskovali znotranje tvarine zemljskih stvari;
temuč so z neučeno množico vred terdili, da so vse
le iz štirih pervin ali elementov sostavljene, iz zraka,
zemlje, vode in ognja. Sedanji naravoslovci so zver-
šili posebno vednost, ki ve zemeljske telesa na drobno
ločiti v svoje pervinske dele, in se zatega voljo ime¬
nuje ločba ali kemija; tedaj so našli veliko več raz¬
nih pervin, ter jih zdaj štejejo do 62 skupaj.

Nektere stvari so samo-iz ene pervine; na pr.
čist ogel, žveplo, železo, zlato. Nektere pa so iz
dveh, treh in tudi več pervin v manjših in večjih
I merah; na pr. voda, ki je iz vodenca inkiselca; je¬
klo, ki je iz železa in ogljenca ; apnenih, ki je iz
apnenca, ogljenca in kiselca; les, ki je iz kiselca,
yodenca, ogljenca in še družili tvarin. Različen pa
je stan, po kterem so drobci pervin v sleherni stvari
združeni. Nektere stvari so terde, in njihovi deli
so stanovitno strenjeni; na pr. les, kamen, ruda.
Nektere pa so tekoče, in njih drobni deli se kot v
kapljah med seboj pretakajo, so z besedo kapljivo
tekoče; na pr. voda, olje, živo srebro. Nektere zo¬
pet so tekoče, pa njihovi drobci se razpenjajo na
Vsako stran, nasproti se v zapertem prostoru dajo
. skupaj stlačiti in stisniti, so z besedo razpenljivo
tekoče; na pr. navadni zrak, vodni sopar. Enako
Je tudi s stanom pervinskih tvarin; ene so terde,
druge kapljivo tekoče, tretje razpenljivo tekoče. Nek¬
tere razpenljivo tekoče tvarine se sicer dajo tudi to-

80

liko stisniti, da prejdejo v kapijivo tekočino; nekte- '
re pa se ne dajo nikakor toliko stisniti, in se vedno k
obderžijo v razpenljivem stanu, so z besedo gazi
ali plini. ^

Pervine po posebnih lastnostih razpadajo v dve ž

versti. Ene imajo svoj razločen lesk, dobro spre- s

jemajo toploto in elektriko, se ne dajo v vodi raz¬
pustiti , se pa raztopijo v ognji, se prav pripravlje- 1
ne dajo tudi kovati in raztegovati; zatoraj se ime-
nujejo kovine ali metali;  na pr. železo, srebro,
zlato. Ene pa nimajo nobenih tacih lastnost, in tedaj
se imenujejo nekovine ali metalo  i d i; na pr. g

ogljenec, žveplo, kremenovec. Pa med kovinami so n

nektere bolj lahke, v primeri z vodo manj ko pet- 3

krat toliko teške; nektere so bolj teške, na pr. P

železo, ki je zkoraj 8krat, zlato, ki je 19krat h

toliko teško kot voda. Med teškimi kovinami so
nektere drage ali žlahtne, na pr. zlato, srebro, k

platina; druge so nedrage. v

Po takem razločku so sledeče pervine do slej n

znane. g

v

I. Nekovine ali metaloidi. n

ti

1. K i s 1 e c se sam zase kaže le v podobi pli- z

na ali gaza; v taki podobi se izvede iz stvari, v
kterih je združen z drugimi pervinami, na pr. iz ci- t’

nobra, kjer je zvezan z živim srebrom. Sam na sebi p

nima ne duha ne okusa, tudi je za oko neviden, ka- p

kor na pr. navadni zrak; sam tudi ne gori, pomaga r

pa, da druge stvari toliko bolje gorijo. Kislec je v

tudi za življenje človeško in živalsko posebno po¬
treben; v navadnem zraku je med 100 deli zraven s

77 delov solitrovca 23 delov kiselca, in ko dihamo, p

ravno kislec obderžujemo v sebi, solitrovec pa puha- n
mo iz sebe. Sploh se kislec druži in veže skoraj z v

vsemi drugimi pervinami; nahaja se zlasti v kislinah, d
v mnogih soleh, kamnih in rudah, sploh pa v vseh
živalskih in rastlinskih stvareh. k

2. Vodenec  je kakor kislec sam na sebi le k

v plinovi podobi; tudi nima ne barve, ne duha in v

okusa. Je naj ložji med vsemi plini, v njem ne mo- n

re nič živeti ne goreti; sam pa se da zažgati v na- z

81

vadnem zraku. Prost vodenec se ne nahaja nikjer v
naravi; s kiselcom zvezan pa je v vodi tako, da 100
delov vode obsega tl delov vodenca in 89 delov
kiselca. Tudi z drugimi pervinami se mnogokrat ve¬
že, zlasti pa se nahaja v vseh živalskih in rastlin¬
skih stvareh.

3. Solitrovec,  tudi trohnele  c ali g n j i—
• ec,  se sam zase tudi le kaže kot plin brez barve,
•>rez duha in okusa, sam ne gori, in v njem tudi
druga stvar ne more goreti ne živeti. Prostega so-
•itrovca se naj več nahaja v zraku, ki je zmes ene¬
ga dela kiselca s 4 deli solitrovca; z drugimi tvari¬
nami združen je zlasti v solitru, tudi v amonijaku.
Mnogo se ga nahaja pri živalih v kervi in v mesu,
pri rastlinah v beljaku in žlezi; o trohnenji in gnjitji
teh stvari se solitrovec odločuje od družili pervin.

4. Ogljenec  je tvarina brez duha in okusa,
ki rada gori, pa se ne da ne v ognji raztopiti, ne
v vodi ali drugi stvari razpustiti. Naj bolj čist se
nahaja v dragem svetlem demantu, dalje v černem
grafitu, deloma z drugimi tvarinami zvezan je v na¬
vadnem oglji, bodi si rastlinsko, živalsko ali kamnje-
n°; ogljenca zlasti rastline potrebujejo za svojo rast,
ter ga jemljejo iz zraka, kjer je tudi po malih delih
Umešan s kiselcom in solitrovcom.

5. Žveplo  je bledorumena od nekdaj znana
tvarina, ki se v vodi ne razpusti, pa rada gori, in
pri tem zopern duh in plavkast plemen kaže. Žve¬
plo se semtertje na zemlji čisto nahaja, drugod je z
vodami zvezano, deloma je tudi v rastlinskih in ži¬
valskih stvareh.

6. Fosfor  je rumenkasta, osku podobna
stvar, ki se v temi 'sveti, in se v srednji toploti ali
po malem dergnenji lahko vname; zatoraj se poseb¬
no rabi za vžigavne klinčke. Nahaja se zlasti v ži¬
valskih kosteh, pa tudi v rastlinskih semenih; je hu¬
do strupen.

7. Klor  se sam na sebi kaže v podobi zelen-
kastega plina ali gaza; močno stlačen daje zelen¬
kasto tekočino. Nahaja se ga veliko po zemlji, zlasti
v  navadni soli, tedaj tudi v morji, solnih virih, sol-

kameriji. Klor beli vse barve, popravlja kužen

^rak.

82

8. Kremeno vec je sam na sebi terda rijava m

stvar, ki nima leska, in se ne da raztopiti. Nahaja n

se ga obilno na zemlji zlasti v kamenji, v kremenu,
kresivneku, mlinšku, navadnem pesku, kjer je zdru- m
žen s kiselcom; tudi dragi kamni, kristai, kalcedon, ir
karneol in opal, so iz kremenovca. z<

9. Selen  je sivkasta ali rijavkasta, malo les- sj

keča stvar, ki lahko gori kot žveplo. Nahaja se z šl
žveplom zvezan v nekterih rudah. to

10. Brom  je rujava, hudo dišeča tekočina,

ki se zlasti dobiva v morji, solnih virih, tudi v inors- vi
kih rastlinah in živalih. m

11. Jod je temnosiva hudo dišeča stvar, ki

se nahaja v nekterih rudah, v slanih in kislih vodah, tv
v morskih rastlinah in živalih, zlasti v morski travi di
in gobi. Babi se za zdravila, zlasti za napravo fo- d(
tografij. ai

12. Fluor  se sam zase da le kot plin odlo¬

čiti; nima barve, in hudo razjeda druge stvari. Do- k<
biva se zlasti v plaviku, nekem apnenku, ki pospe- Je
suje raztoplenje rude in stekla. D

13. Bor se kaže kot temnozelen prali, ki se *i

v vodi ne raztopi, pa v večji toploti zgori. Do- ol
biva se iz borasa, nekakošne soli, ki se rabi pri
toplenji in varjenji kovin. P s

Pc

II. Kovine ali metali.

a.  Lahke kovine. ^

1. Pepelovec  je terda, leskeče bela tvari- v

na, ložja od vode; celo.rada se s kiselcom edini in
gori, ter s tem in ogljencom vred dela navadno lu- rii
govo sol. Dobiva se v pepelu, tudi v vinskem kam- dr
nu, v ilovici, v slanih in kislih vodah.

2. S olj ene c je celo bela in leskeča tvarina, he

ki se s kiselcom manj rada veže kot pepelovec. Na¬
haja se s klorom združen v navadni soli, tedaj tudi se
v morji in v slanih vodah; s kiselcom in ogljencom
daje neko lugovo sol, sodo po imenu. v

3. Apnenec  je svetlobela tvarina, ki se v
vodi razpuša, nahaja se po zemlji zlo razširjen v
raznih plemenih apnenka, v marmorji, soldanu in

83

mavcu, v živalskih kosteh in lupinah, v nekterih
rastlinskih delih.

4. Glinjenec ali alumin  je srebernobela,
močno leskeča kovina, ki se dobro da kovati in vleči,
in je pri tem vender bolj lahka. Glinjenec je po
zemlji obilno razširjen, nahaja se v glinji, ilovci in
sploh v vertni persti, v raznem kamenji, v strešnih
Škerlih; tudi dragi kamni, safir, rubin, ametist in
topa« so iz glinjenca.

5. Magnez,  svetlobela, močnoleskeča in
vlačna stvar. Dobiva se zlasti v gorjupi persti ali
magnezii, v nekterem kamenji, v morski vodi.

6. Arsen ali arsenik  je sivkastobela leskeča
tvarina, ki se v hudem ognji razkadi s česnovim
duhom; je silno hud strup. Nahaja se deloma čist,
deloma z drugimi rudami zvezan; bela mišica je
arsenik s kiselcom soedinjen.

7. Kamnjenec  je tudi bela leskeča stvar
kot prejšne dve pervini, le bolj terd; naj bolj lohak
je med vsemi kovinami, le pol toliko težak kot voda.
Dobiva se v nekterem apnenem kamenji in v nekterih
kislih vodah, ter dela, da stvari v tiste vmočene,
okamnijo.

8. Barij  je tvarina svetlobela, terda, ki se
Pa topi v linjem ognji. Nahaja se v baritu, nekem
Posebno težkem kamenji.

9. Str on e c je bela tvarina, ki se nahaja v
stroncijanitu, nekem zelenem kamnu.

10. S la d n ec ali beril  je sivkasta leskeča
tvarina, ki se nahaja tudi v nekterih drazih kamnih,
v  berilu in evpasu.

11. Zirkon  je černikasta malo leskeča tva¬
rina , ki se dobiva v nekterih kamnih, v zirkonu,
dragem hiacintu.

12. Tor je temnosiva stvar, ki se dobiva v
Nekterih kamnih, toritu in monacitu-

13. Telur  je sivkasta zlo leskeča tvarina, ki
Se  nahaja z nekterimi kovinami zvezana.

14. Cer je siva leskeča kovina, ki se dobiva
v  nekterih rudah.

15. Lantan;

16. Didim;

17. Jiter;

84

18. Erb;

19. Terb; in

-20. Nor; vse te kovine bolj ali manj sivkaste
se le po malem nahajajo med drugimi kovinami.

b.  Teške kovine.

1. Platina  je naj težja kovina, 21krat težja
od vode, nekoliko bolj sive barve je od srebra, se
da močno razvleči in raztegniti; v ognji se ne da
raztopiti, le v mešanici solne in solitrove kisline se
zamore razpustiti in izčistiti, in potem se zarnore
kovati. Ta kovina se nahaja zlasti v južni Ameriki,
in potem v Uralskem pogorji na Ruskem; na vred¬
nost se ceni za osemkrat toliko od srebra.

2. Zlato  je naj dražja kovina, v primeri s
srebrom se ceni petnajstkrat toliko vredno; je tudi
za platino naj težje, 19krat težje od vode; barve
je lepo rumene, in močno leskeče; se da prav obilno
vleči in raztegovati, pri močnem ognji se zamore
raztopiti. Zlata se naj več nahaja v južni in sred¬
nji Ameriki in v Avstralii, kdaj tudi v azijanski
Indii, v Evropi pa ima tistega naj več Ogersko in
Erdeljsko.

d. Srebro  je lepo bele barve, in močno
leskeče, lOkrat je težje od vode, se da v močnem
ognji topiti, tudi lično izdelovati in močno vleči, se
tedaj po dragoti precej za zlatom in platino šteje.
Nahaja se v zemlji deloma čisto, deloma z drugimi
kovinami soedinjeno, deloma v raznih rudah zame¬
šano. Naj več srebra se dobiva v južni in srednji
Ameriki, v Uralskem pogorji na Ruskem, po tem
tudi na Francozkem, na Ogerskem, Češkem in Sak¬
sonskem.

4. Živo srebro  je draga, po barvi srebru
podobna kovina, 13krat težja od vode; le v hudem
mrazu je terdo, drugač pa je tekoče, in v hudi
vročini se v sopar spremeni. Nahaja se v zemlji
deloma čisto, deloma pa zlasti z žveplom združeno
v cinobru. Naj več živega srebra se dobiva v Idrii
na Krajnskem, v Almadnu na Španskem, pa tudi v
južni Ameriki.

5. Baker  ali kup  er  je rudeče barve, 8krat
težji od vode; se v hudem ognji precej lahko da

85

topiti, tudi se zamore dobro kovati in vleči; šteje
se med nedrage kovine. V zemlji se dobiva deloma
čisto, deloma v rudah zamešano; naj več ga prihaja
iz severne Amerike, iz Uralskega pogorja, pa tudi
iz Ogerskega in Banata.

6. Cin je plavobelkaste barve, 7krat težji od
vode; se zadosti lahko da topiti, pa se ne da obilno
vleči, šteje se med nedrage kovine. Naj več se ga
nahaja v izhodni Indii; dalje v Anglii, tudi na Če¬
škem in Saksonskem; v zemlji se ne dobiva čist,
temuč le s kiselcom soedinjem, ali z drugimi kovi¬
nami združen.

7. Cinek  je sivobele barve, 7krat težji kot
voda; se zadosti lahko da topiti, pa ne obilno vleči.
V zemlji se dobiva naj bolj s kako kislino ali z žvep¬
lom združen; nahaja pa se zlasti v Anglii, Nemčii,
na Ogerskem, Poljskem in Koroškem.

8. Ni k el je bele barve, 8krat težji od vode,
se da obilno vleči pa težko topiti. Nahaja se s
kuprom in z arsenikom združen zlasti na Češkem,
Saksonskem, tudi na Ogerskem, v Franeii in Anglii.

9. Svinec  je plavosive barve, llkrat toliko
težak kot voda, da se vleči in se topi zadosti lahko.
Čist se le malokrat nahaja, včasih je s kako kislino
združen, največkrat pa z žveplom soedinjen. Dobiva
se na mnogih krajih, na pr. na Koroškem, Češkem
in Ogerskem, v nemških deželah.

10. Železo  je med vsimi kovinami za člove¬
kovo rabo naj bolj koristno, pa tudi po vsi zemlji
prav obilno razširjeno. Čisto je belosive barve, zlo
leskeče; Škrat je težje od vode, naj bolj terdo in
vlačno med raztegljivimi kovinami; v ognji razbeljeno
se omeči in se da kovati in variti, v prav hudem
ognji se da topiti; magnet železo nase vleče, in samo
tudi rado sprejema magnetično moč. Železo se malo¬
kdaj nahaja čisto, na pr. v Franeii, v severni Ame¬
riki, v kamnih ki z zraka v časih padajo; naj več¬
krat se po zemlji dobiva z žveplom ali s kiselcom
soedinjeno v rudah; po malem se nahaja tudi v rast¬
linah in živalih, tudi v kislih vodah.

11. Bismut  je rudečkastobele barve, 9krat
težji od vode; se da lahko topiti pa ne kovati. Na¬
haja se deloma čist, deloma s žveplom ali kiselcom

4

86

združen, dobiva se na Češkem in Ogerskem, po
Nemčii, Francii in Anglii. na

12. Kobalt  je rudečkastosive barve, 9krat
težji od vode, je kerhek in maloieskeč. Dobiva se
z arsenikom ali z žveplom združen na Štajerskem in
Ogerskem, Nemškem in Švedskem.

13. Antimon  je plavobelkaste barve, fikrat le
težji od vode, je kerhek, maloieskeč, in se lahko

da topiti. V zemlji se nahaja deloma čist, deloma
z žveplom ali s kiselcom združen. Dobiva se na do
Štajerskem, Tirolskem in Češkem, po Nemčii in
Francii.

14. Mangan  je belosiva in maloleskeča, prav
mehka in kerhka kovina, 7krat težja kot voda. Na¬
haja se naj večkrat s kiselcom soedinjen, in se do¬

biva zlasti po nemških deželah.

15. Volfram  je sivobele barve in maloieskeč;

nahaja se s kiselcom združen v nekterih železnih in
manganovih rudah v Nemčii in Anglii. jud

16. Molibden  je plavosive barve, močno vel

leskeč in kerhek; nahaja se zlasti z žveplom zdru- ste
žen po Češkem in Ogerskem, v Nemčii in družili ljo
deželah. So

17. Krom  je jeklenosive barve in kerhek;

nahaja se le po malem ali samo s kiselcom združen, ji n
ali pa v železni rudi zamešan na Štajerskem, v Ško- ond
cii in severni Ameriki; daje nekterim dragim kam- Sap
nom, na pr. Smaragdu in Špinelu, lepo barvo. tzrj

18. Uran  je belosivkaste barve in se  le po Calc

malem nahaja zlasti s kako kislino združen na Sak- prej
sonskem in Angleškem. Kra

19. Titan  je temnosive barve, in se le po Hes
malem nahaja s kiselcom soedinjen v apnenku na tudi
Koroškem, Štajerskem, Češkem in po nemških deželah. Kra

20. V ana d je rudečkastobele barve., in se Pre<

nahaja v nekterih rudah v Nemčii, Sibirii in Ame- , v em
riki. ' ji s

21. Kadem  je plavosivkaste barve, in se

nahaja s kiselcom ali z žveplom združen v nekterih ur.
cinkovih rudah na Nemškem. 'išči

s

in

22. Tantal  je železnosive barve in se nahaja ^ostj
kiselcom združen v nekterih rudah na Švedskem ^ečk
v Ameriki. t>ab|]

87

23. Ni ob je sivkaste barve in se ie po malem
nahaja v Tantalom skupaj.

24. P a I a d, 4|r

25. I r i d,

26. O z e m in

27. Rod so kovine belosivkaste barve, ki se
le po malem nahajajo in samo v platinovi rudi.

28. Ruten in

29. Tal,  belosive kovini, ki se le po malem
dobivate v nekterih rudah.

mesta, Jeruzalem, Setleftem la
N. a za r at,

V zgodovini človeštva so nektere mesta male
Judovske dežele na Jutrovem bolj znamenite, kakor
v elike mesta nekdanjih in sedanjih mogočnih kralje¬
stev in cesarstev; svete mesta  se imenujejo zavo¬
ljo svetih zveličavnih zgodeb, ki so se ondi spolnile,
pa te tri mesta: Jeruzalem, Betlehem in Nazaret.

Jeruzalem,  prav po hebrejsko Jerušala-
Jim,  to je mesto miru, se naj poprej imenuje Salem,
°ndi, ko je duhoven Melliisedek očaku Abrahamu
naproti prišel, krog I. 2080 pred Kristusom. Ko so
Izraelci posedli obljubljeno deželo, se je mesto kli—
c alo Jebus,  in je biio dano v Benjaminov del; pa
Prejšni stanovavci se Benjamincom niso dali zmagati.
Kralj David se je I. 1043 pr. Krist, z vojsko polastil
m esta in je ondi' na hribu Sionu postavil svoj grad;
‘Udi je mesto bolj razširil in z novim zidom obdal.
Kralj Salomon je na drugem hribu na Morii 1. 1000
Pred Kr. sozidal veliki, lepi in bogati tempelj pra-
, v emu Bogu. Tudi je mesto bolj razširil in zlepšal,
}*> sebi sozidal novo krasno palačo. Ker je bilo
izraelsko kraljestvo po Salomonovi smerti 1. 971 pr.
Kr. razdeljeno, je Jeruzalemsko mesto ostalo sre-
nišče manjšega gospostva, in je bilo za večje nevar¬
ni voljo močneje zaterjeno. Vender je bilo mesto
y e ekrat ptujim kraljem v plen; 1. 586 pr. Kr, pa je
^donski kralj Nabuhodonozor z vojsko Jeruzalem

88

vzel, mesto in tempelj razdjal, in ljudstvo s kraljem
Se dgcij em vred v sužnjost peljal.

4|KZa čas perzijanskega kralja Čira 1. 536 pr. K.
so se Judje povernili v svojo deželo, ter so mesto
Jeruzalemsko in tempelj časoma zopet pozidali ; samo
tempelj ni bil ne tako mogočen ne tako bogat, kakor
Salomonov. Spod perzijanskega gospodstva je 1.
332 pr. Kr. mesto prišlo v oblast greškega kralja
Aleksandra in dalje njegovih naslednikov; zmed
tistih je kralj Antioh za 1. 175 in dalje hudo stiskal
judovsko ljudstvo, na hribu Sionskem je napravil
terden grad, v tempelj je postavil podobo malikovo.
Pa Juda Makabejski in njegovi bratje so mesto in
deželo zopet rešili spod ptuje oblasti, tempelj v novo
posvetili, mestno ozidje popravili in zaterdili, in s
tistim tudi nižje mesto Akro oklenili. Makabejska
rodovina je po tem mirno gospodovala v Jeruzalemu,
dokler se 1. 63 pr. Kr. brata Hirkan in Aristobul
nista razperla za kraljestvo. Ta razpor je mogočnim
Rimljanom dal priložnost, Jeruzalem pod svojo oblast
spraviti; njihovi vodja Pompej je mesto z vojsko
zmagal, in kralju Hirkanu dacijo naložil. Herodež
Idumejec pa se je 1. 38 pr. Kr. tako znal prikupiti
Rimljanom, da mu je bilo judovsko kraljestvo izro¬
čeno; vender le z bitvo in morijo je zamogel Jeru¬
zalem si pridobiti. Po tem pa je mesto tudi bolj
zaterdil in zlepšal. Ob ozidji je postavil močnih
stolpov, nasproti tcmpeljnu pa grad Antonijo; sebi
pa je sozidal lepo palačo na hribu Sionskem in še
več družili poslopij. Tudi tempelj je bil ves prezi¬
dan, svetišče je bilo iz lepega belega marmora, tudi
znotraj bogato obdarjeno z zlatom in srebrom; krog
svetišča so bile poredoma tri obširne lope , za du-
hovstvo, za ljudstvo in za druge narode. Pozneje
je kralj Agripa še novo mesto Bezeto s starim zdru¬
žil, in še tisto z ozidjem obdal. Tako je bilo Jeru¬
zalemsko mesto v Kristusovih dneh veliko, lepo in
bogato; štelo je na pol milijona stanovavcov, ob
velicih praznikih pa se je snidlo več ko še enkrat
toliko ljudstva.

Pa ojstra osoda je zadela mesto, ki pravega
Mesija ni hotelo spoznati, in ga je križalo na gori
Kalvarii; vstaja zoper rimsko oblast je nad Jeru-

89

zalem i. 70 po Kr. nakopala strašno vojsko. Rimljani
pod vodjem Titom so Jeruzalem oblegli, po silnih
napadih zmagali, razdjali, požgali mesto in tempelj,
da kamen na kamnu ni ostal; 100,000 ljudi je vojske,
kuge in lakote konec našlo, in 97.000 jih je bilo
vjetih in v sužnjost danih. Mnoge leta je bila gnju-
soba razdjanja na svetem mestu; kar je judovskega
ljudstva še ostalo v deželi, je bilo pokončano po
hudi vstaji 1. 135. Na to je cesar Hadrijan zopet
novo mesto pozidal, in tudi novo ime, Elija  k a pi¬
to  lin  a,  mu je dal; na selišče tempeljna in na goro
Kalvarijo pa je postavil podobe malikov; stanovavci
v to mesto so bili napeljani iz družili dežel, judom
ni bilo dano ondi se naseliti, kristjani pa so bili
pomešani med neverniki.

Ko je cesar Konštantin sveti veri prostost do¬
delil, je sveto mesto kmalo se vse pokristjanilo, in
zopet staro ime Jeruzalem  sprejelo; sv. Helena
cesarica je našla sv. križ, in nad Kristusovim gro¬
bom dala zidati lepo cerkev, in gora Kalvarija se je
priklenila k novemu mestu; druga cerkev se je po¬
stavila na verhu Oljske gore, ki je ostala na izhodni
strani zunaj mesta. Jeruzalem se je zdaj štel med
poglavitne mesta keršanske cerkve; pobožni popot¬
niki iz vseh strani so obiskovali ondašne svetišča,
cerkve in samostani so se množili v mestu in zunaj
mesta. Po smerli cesarja Teodozija je Jeruzalem ostal
pri izhodnem ali greškem cesarstvu. L. 616 je sicer
perzijanski kralj Kosru Jeruzalem presilil, cerkve
oropal in sožgal; pa cesar Herakli ga je 1. 628 zopet
zmagal in mu s svetim križem vred ves rop pobral.
Kmalo po tem pa je sveto mesto za dolge leta prišlo
nevernikom v oblast; I. 638 so mahomedanski arab-
ljani pod kalifom Omarjem si prisvojili Jeruzalem.
Kristjani so sicer smeli ostati v mestu, in ohraniti
svoje cerkve, pa dajati so mogli, dacijo; na mestu
nekdanjega tempeljna pa so mohamedanci sozidali
lepo mošejo, ktera se še zdaj šteje za njih posebno
svetišče.

Dokler je veliko arabljansko gospostvo pod
Bagdadskimi kalili skupaj staio, so kristjani svoj stan
še zadosti lahko prenašali; cerkve Jeruzalemske so
jim bile proste puščene. Drugač pa je bilo, ko se

90

je veliko gospodstvo zdrobilo; egiptovski sultani, v
kterih oblast je Jeruzalem prišel 1. 972, so kristjane \
hudo zatirali. Še huje se je godilo, ko so Turki
1. 1060 vzeli sveto deželo v svojo last; nikdar ni 1

dežela tacega jarma prenašala, kakor tisti čas. Za-
toraj se je keršanski svet vnel za sveto vojsko, in i

velike množice hrabrih bojevavcov so se zaznamnjale i

s svetim križem, ter so iz zahoda hitele na Jutrovo, s

zatertim vernikom v pomoč. Godefrid Buljijonski je r
pripeljal pervo križansko vojno pred Jeruzalem, je 1

I. 1099 mesto vzel nevernikom iz rok, in ondi za
kralja bil postavljen. Le s pomočjo zahodnih krist- (

janov se je Jeruzalemsko kraljestvo deržalo proti si- r

lovitim napadom Turkov in Arabljanov; marsiktera r

križanska množica je prihitela branit sveto mesto. 1

Vender I. 1187 je egiptovski sultan Saladin Jeruza- v

lem zopet odvzel kristjanom, in od tod je sveti kraj p

ostal v rokah nevernikov; samo da je 1. 1517 spre- o

menil gospodarja, ter je prišel v roke turškega sultana v

Selima, in tedaj še sedanji čas stoji v turški oblasti. ti

Jeruzalemsko mesto stoji na precej visokem z

svetu, 2200 čevljev nad morjem; razprostira se na ti

treh hribih in v nižavi med tistimi, in na treh straneh tc

ga obdajajo globoke, sterme grape. Vender sedanje m

mesto je veliko manjše, kakor je bilo pa nekdanje; p

v jugu in v severji je bilo kdaj dalje razširjeno. b

V a izhodnem delu je hrib Morija; ondi je kdaj stal p

Salomonov tempelj, zdaj se kaže znamenita turška ja

mošeja. Proti južnozahodnemu koncu je hrib Sijon; P

ondi je bil kdaj Davidov grad, zdaj stoji na tem ki

kraji cerkev in samostan armenskih kristjanov; nižje ol

pod tistem je hiša, kjer je Gospod imel zadnjo ve- st

čerjo. Od Šijonskega hriba proti severju in od Mo- z

rije proti zahodu je hrib Akra z drugim dolejnim ki

mestom; ondi je blizo tempeljskega ozidja nekdanja vi

Pilatova sodna hiša, in bolj proti severju razvalina št

Herodeževe palače, memo sodne hiše od izhoda proti sc

zahodu gre križev pot, žalostna cesta, po kteri je v?

Gospod s smertnim lesom obložen hodil. Konec tega ar

pota je gora Kalvarija, sama zase nizek skalnat grič, te

na kterem je Gospod umeri za blagor vsega človešt¬
va : tega griča se derži zemljišče Božjega groba, nad ta

kterim je velika cerkev vstajenja Gospodovega so- gc

91

v zidana. Na eno stran te cerkve je velik samostan

e greških kristjanov; na drugo stran, pa dalje proti

d zahodu, je latinski samostan, s cerkvijo božjega Zve¬
ni ličarja, kjer stanujejo očetje frančiškanskega reda,

varhi Božjega groba in oskerbniki ondašnih katoli—
in čanov. Gora Kalvarija je bila nekdanji čas zunaj

le mesta; ko se je pa Jeruzalem po velikem razdjanji

), zopet pozidal, se je mesto ravno na to stran bolj

je razširilo, tedaj je ta gora zdaj bolj v sredi med

ie hišami.

;a Cerkev Božjega groba je bila sozidana v dneh

t- cesarja Konstantina, poglavitno zidovje je še osta-

i- nek tiste perve stavbe , pa v dolgem času so to cerkev

•a razne osode zadele; ropali, požigali, podirali so jo

». Perzijani, Arabljani in Turki. V dneh križanske

i- vojske je bila sicer pozidana in razširjena, po tem

ij pa zopet razdjana; 1. 1342 so očetje frančiškani

ondi dobili stanovališče, in so svetišče zopet popra¬
la vili. L. 1808 je cerkev Božjega groba pogorela, po¬
li. tem sicer se je zopet pozidala, pa tako slabo, da je

m zdaj nove velike poprave in prenaredbe treba. Sve¬
ta tišče Božjega groba prav za prav ni ena sama cerkev,

:h tenmč več čerkev in kapel skupaj. Sveti grob je

ie majhna za en seženj na vsako stran prostorna ka-

!; pelica, znotraj z obilnimi lučmi razsvetljena, zunaj z

o. belim marmorjem obdana; okoli te kapelice se raz-

al prostira okrogla cerkev, ob kraji z lopami in galeri-

la jami na stebreh obdana, in verhi v kuplo izbokana.

i; Proti izhodu jek tej cerkvi pridelana greška cerkev,
m ki je obilno okinčana, in verhi tudi s kuplo zaperta;
ie okoli tiste se tudi lope na stebreh verstijo. Na južni
!- strani greške cerkve je kapela križanja Gospodovega
- z obzidano Ivalvarsko pečino, na izhodni strani pa
m kapela znajdenja sv. Križa ali sv. Helene; una je
a višja, ta pa nižja od svetega groba , in po mnozih

ia štablah se vanjo doli stopa. Od Božjega groba proti

ti severni strani je cerkev prikazni Gospodove s stano-

je vališčem očetov frančiškanov, proti južni strani pa
;a armenska kapela. Dalje so še kapele žalostne Ma-
c, tere Božje in Marije Magdalene in druge.

Pogled na Jeruzalemsko mesto iz okolice se
d kaže veličasten. Hiše bele z ravnimi strehami, mno-
go cerkev s kuplami, turške mošeje z oskimi visokimi

— 92  —

stolpi, vse to je razstavljeno čez hribe in nižavo;
zraven je pa mestno obzidje, ki gaje napravil sultan
Soliman 1. 1542, visoko za 40 čevljev, in v obzidji
mnogo terdih stolpov po 120 čevljev visocih; vrat
pa je sedmero, skoz ktere se hodi v mesto od juga
in severja, od izhoda in zahoda. Pa vhod v Jeru¬
zalem je od treh strani težaven, ker ga obdajajo
sterme grape in doline. Na izhodni strani namreč
je Cedronska ali Jozafatova dolina s potokom, ki je
večjidel suh; na južni strani je Hinomska, in na za¬
hodni strani Gihonska dolina. Unstran Cedronske
doline proti izhodu kipi Oljska gora kviško s trojnim
verhom, 2556 čevljev visoko nad morjem. Malo po
tem, ko se začne v višavo stopati, je Oljski vert ali
Getseinani s skalnato duplino, kjer je Gospod molil;
malo dalje je grob Marije Device iz skale izsekan ,
in nad njim cerkev njenega vnebovzetja. Verhi gore
je mesto vnebohoda Gospodovega; ondi je bila kdaj
lepa cerkev, zdaj pa je turška mošeja in keršanska
kapelica.

Stanovavcov Jeruzalemskih se šteje na 30.000,
veliko manj tedaj kakor nekdaj; vmes so skoraj do
polovice Mohamedani, za 10.000 je kristjanov, in za
5000 judov. Katoličani imajo svojega patriarha od
1. 1840, greki ravno tako od 1. 1845, evangeljci pa
imajo svojega škofa od 1. 1841; tudi imajo katoličani,
greki in armenci svoje samostane.

Razun Jeruzalema se lSetlelieni še šteje med
svete mesta. To mesto je bilo sicer od kdaj le majh¬
no , in šteje samo 3000 stanovavcov keršanske vere;
stoji na skaloviti višavi, dve uri od Jeruzalema proti
jugu. Nekdaj seje  ta naselitev imenovala Efrata,
t. j. rodovitna, pozneje pa se je klicala Betlehem,
to je hiša kruha, ker okolica lepo žito donaša. Ondi
blizo je bila kdaj Rahela Jakobova žena zakopana;
pozneje se je tainkej rodil kralj David, zatoraj se
kliče tudi Davidovo mesto. Naj bolj znamenit pa je
ta kraj zavoljo rojstva Božjega Zveličarja. Častiti
hlevec tega svetega rojstva se kaže na izhodni strani
od mesta, in je prav za prav skalnata duplina, pet
sežnjev dolga in dva široka, kjer so zdaj postavljeni
trije altarji. Nad svetim hlevcom je veličastna cer¬
kev Gospodovih jaselc, s peterimi ladijami na stebreh

93

j; m velikim korom, ki jo je sozidala cesarica sv. He-

tn lena; zraven je samostan, v kterim so očetje franciš-

Iji kani, tudi greški in armenski minihi.
at Tretje sveto mesto je Nazaret, to je cvetlica,

ja pač pravi cvet med drugimi izraelskimi mesti, ker

i- je ondi svojo mladost preživel Božji Zveličar, in

jo njegova sveta Mati Marija imela od prej svoje sta-

;č novališče. Mesto je sicer tudi le majhno, in šteje

je za 3000 duš, nekaj kristjanov nekaj mohamedanov;

i- stoji pa v podnožji skalovitega hriba, obdano z lepo

;e dolino, in je tri dni hoda od Jeruzalema proti Severju,

m Ondi, kjer je bilo sveto stanovališče Gospodovo, je

>o bila kdaj veličastna cerkev postavljena, cesarica sv.

ili Helena jo je bila dala zidati, pa pozneje so jo ne-

1; verniki razdjali. Sedanja cerkev sicer ni tolika; pa

i , v njeni sredi je ostanek svete hiše, kjer je Gospod

re stanova! s svojo Materjo in svojim rednikom; je vot-

aj lina neobširna, nekoliko stopnic nižje pod cerkvijo,

ca Prava Sveta hiša pa ni več tukaj; angeli so jo 10.

maja 1291 pod turškimi napadi prenesli na Ter sat
9, pri Reki, krnalo po tem pa 10. decembra 1294 v Lo-
Jo reto v srednji Italii, kjer še zdaj biva to svetišče v
za sredi veličastne cerkve,
od

pa -

ed dttrjilgr&dt §E®wi© mest® turškega

■e;

)ti

a, Turki so tartarskega naroda, in se ločijo v več

n, plemen; njih pravi sedeži so v srednji Azii. Od
di °ndod so nektere plemena odrinile proti jugu in za-
a ; hodu, ter so si s silnimi boji pridobile nove selišča.
se Aaj bolj znan turški narod so Ozmani, ki so 1. 1224
je Pmd Mongoli pobegnili iz domačije, I. 1289 lastno
iti kraljestvo pod sultanom Ozmanom vtemelili v Mali
ni Azii, I. 1357 prestopili v Evropo, I. 1453 pod sulta-
et ^oin Muhamedom 11. vničili greško cesarstvo, in da¬
ni Ji e še več dežel si prisvojili v Evropi, sprednji Azii
r _ '"n Afriki. Njihovo glavno mesto je Carjigrad ali
eh Konštantinopel.

94

Iz srednjega v cerno morje gredo oske morske
pota; naj poprej so Dardanele ali Helespont, potem
je belo ali marmorsko morje, in h koncu Bospor ali
'iraški kanal. Ondi, kjer je morje med Evropo in
Azijo naj ožje, konec polotoka prav pripravnega za
tergovstvo, so Greki iz Megare 1. 656 pred Kr. vsta¬
vili novo selišče po imenu B i z a n e c. Novo selo
si je krnalo opomoglo, je sicer večkrat stalo v ptuji
oblasti, vender je bilo vedno premožno tergovsko
mesto, tudi ko je malo pred Kristusovim rojstvom
prišlo pod rimsko gospostvo. L. 196 po Kr. je
bilo mesto po cesarji Severu v vojski razdjano; pa
1. 330 je cesar Konstantin na ondašnem kraji sozidal
novi Rim, kot vladarski sedež na izhodni strani ve-
licega rimskega cesarstva; po njem se je mesto dal¬
je klicalo Konstantinopel,  po slovensko pase
naj raje imenuje Car j igr a d. Ko seje  po smerti
cesarja Teodozija rimsko cesarstvo razdelilo na dvo¬
je, je Carjigrad ostal sedež izhodnih ali greških
'cesarjev, kterih versta se je začela z Arkadjem.
Vnanji sovražniki so mnogokrat mestu protili, pa
ubranilo se je, in sicer 1. 669, 676 in 731 Arabljanom
1. 987 in 1043 Rusom. Pa 1. 1204 so križanci pod
vodstvom beneškega vojvoda Dandola vzeli Carjigrad
in latinsko cesarstvo ondi vstavili; tisto je stalo do
1. 1261, dokler se rodovina prejšnih greških cesarjev
ni povernila z Mihelom Vlil. Od slej pa so ozman-
ski Turki greškemu cesarstvu jemali deželo za de¬
želo, da je v zadnje ostal sam Carjigrad. L. 1453
so Turki z veliko silo napadli mesto; junaško sicer
se je branil zadnji greški cesar Konstantin XI., pa
v hudem boji je zgubil prestol in življenje; in Car¬
jigrad je od Jod glavno turško mesto.

Carjigrad je ob morji na sedmerih gričih v pre¬
krasni okolici tako postavljen, da se vse mesto pred
očmi polagama v krogu vzdiguje, in da noben kraj
na zemlji od daleč ne daje tako lepega razgleda.
Vender znotraj so ulice večjidel oske, malo čedne,
hiše bolj nizke in za velik del lesene; javnih tergov
je le malo, naj večji med tistimi je At mej dan,
ostanek nekdanjega tekališča. Med stavbami je mno¬
go mohamedanskih mošej, za 485. Naj večja med
njimi je A j a Sofija,  nekdanja cerkev svete Sofije

95

» ali modrosti Božje, ki jo je sozidal cesar Justinijan

j 1. 532; tista je delana v podobi enakoramnega križa

i z mnogimi kapljami, pa vsi keršanski spominki so
i iz nje spravljeni, in namesti križa je verhi polomesec.
i Pa tudi keršanskih cerkev se več nahaja, in sicer za
Breke in za Armence , soedinjene in nesoedinjene.
j Naj večje poslopje je Serajl  ali stanovališče turškega
i sultana, njegovih žen, višjih in nižjih služabnikov; so-
j zidal gaje sultan Muhamed II., obsega pa mnogo poseb-
(i nih stavb, mošej in vertov, tako da ima sam zase
;  podobo velicega mesta. Znameniti so dalje bazarji
i ali tergovske lope, v kterih se prodaja razno blago,
1 blago velike dragote in lepote; mnogo je tacih ba¬
zarjev, samo da jim je dostikrat ogenj nevaren. Tudi
se nahaja mnogo javnih kopališč, ker Turki kot sploh
j Jutrovci se radi obilno umivajo in kopajo,
i Menil bi kdo, da Turki ne skerbijo za učenost;

. vender se dobiva v Carjemgradu na 400 začetnih

i ljudskih šol, in 300 učilnic za mohamedansko duhov-
šino. V novejšem času so bile tudi bolj učene šole
a vtemeljene, za naravoslovje, računstvo, zdravilstvo,
n vojaštvo. Tudi obertnija ni zanemarjena; tista se

d sicer peča bolj z blagom, ki je za Jutrovo ugodno,

d z usnjem, svilnatmi, z zlatom in srebrom vdelanimi
o tkaninami, pogrinjali in drugim. Tergovstvo je tudi

v obilno, zakaj v Carjemgradu se blago premenjava

- med izhodom in zahodom.

- Mesto samo ima 2 milji in pol v okolici, in je

3 na suhi strani s starim, trojnim in močnim zidom za-
;r varovano; starih stolpov in terdnjav je le ena osta-

a In, grad s sedmerimi stolpi. Zunaj mesta pa je še

petnajst predmestij; znamenite med njimi so Ga la ta,
kjer stanujejo evropejski tergovci, P er a, kjer bi-

- vajo poslanci evropejskih vladarjev, in Skutari  un-
d stran morskega kanala na azijanskem bregu.

y Stanovavcov ima Carjigrad .veliko število, in iz

i. raznih narodov; vseh duš skupaj se šteje na 900.000,

. in sicer 400.000 Turkov, 250.000 Armencov, 150.000

v Grekov, 40.000 Judov in 40,000 Frankov ali Evro-

i, pejeov.

>-  "

d

K

96

Ogled po domovini.

Gorica, pravo slovensko mesto.

Imena Gorice  ni spremenil ne Italijan ne
Nemec toliko. da Iti se mu ne znala slovenska ko¬
renika. Kakor ime, tako je začetje tega mesta slo¬
vensko, in tako tudi še njegov sedanji značaj po
večjini ostaja slovenski. Po besedah nekterih nek¬
danjih pisateljev bi se utegnilo soditi, da je v tej
strani starodavni čas stala neka Noreja;  pa goto¬
vega se o tej reči ne da spoznati. Gorica  se po
tem imenu v pismih pervikrat bere še le 1. 949,
vender se kaže, da je mesto že takrat zadosti ve¬
ljavno bilo, ker je imelo premožne stanovavce. L.
1001 je cesar Oton III. polovico Goriškega mesta
dal patriarhu Janezu IY r ., polovico pa Veriheuu,
furlanskemu knezu. Krog I. 1120 se pervikrat bere
lastni goriški knez,  Majnard z bratom Engelber-
tom; od tedaj je Gorica imela dolgo lastne gospode,
ki so dobili tudi drugod posesti po Istrii, Krajni in
Korotanu, so tudi nekaj časa bili koroški vojvodi.
L. 1500 je umeri poslednji goriški knez Leonard, ter
je Gorico zapustil cesarju Maksimilijanu I., in od
tedaj tista ostaja avstrijanskim vladarjem v oblasti.
Od 1. 1751 je v Gorici nadškofijstvo vstavljeno, ker
je papež Benedikt XIY r . akvilejski patriarhat odpravil.

Gorica stoji na levem bregu dereče Soče, v
prijazni rodovitni ravnini, obdana z vinskimi griči;
nau mestom se kaže na višavi grad, nekdanji sedež
goriških knezov, pod gradom je veliki terg, Trav¬
nik imenovan. Mesto se loči v staro gornje , in v
novo spodnje mesto; zraven je še dvoje predmestje,
Placuta in s. Bok. Med stavbami je znamenita
stolna cerkev s. Hilarija in Tacijana, ki jo je kne¬
ginja Katarina začela zidati 1. 1365, in je bila dover-
šena 1. 1400: posebno lep pri tej cerkvi je veliki
kor. Fara je bila tukaj še pred 1. 1334, ko je
Henrik Vendenberski za župnika bil postavljen; pervi
nadškof pa je bil ondi 1. 1752 Karol Mihael grof
Atemski. Razun te cerkve ste še farne s. Ignacija

97

v mestu, in s. Vida pred mestom, in podfarne s.
Andreja in s. Roka. Dalje sta v mestu dva samo¬
stana, očetov kapucinov in uršulinaric; ste tudi dve
bolnišnici, usmiljenih bratov in usmiljenih sester.
Zmed druzih stavb so znamenite, nadškofova palača,
deželna hiša in vojaško poslopje. Deželnih vredov
ima tukaj svoj sedež okrožno predstojništvo za go-
riško knežijo, in okrožna sodnija. Učilni h naprav
ima mesto zadosti; bogoslovsko učilnico s semeniš¬
čem, višji gimnazi in realko, zraven več ljudskih
šol. Kar se tiče obertnije, Gorica je ne pušča v
nemar, ima fabrike za usnje, svilo, rozolj , posodo
in drugo.

Stanovavcov se zdaj šteje na 14.000, vmes je
več kot polovica Slovencev, nekaj je Nemcov, drugi
so Italijani in Furlani. Po takem se Gorica še zmi-
raj sme za slovensko šteti, dasiravno bi jo en del
njenih stanovavcov rad vso poitalijančil.

Blizo mesta na prijaznem griču v Kostanje¬
vici  je samostan očetov frančiškanov; tisti so I.
1811 semkaj prišli namesti karmelitov, ki so bili tu¬
kaj 1. 1649 vpeljani. Poprej pa je bil v mestu
frančiškanski samostan pri cerkvi sv. Katarine, ki
ga je sv. Anton Paduanski 1. 1226 vtemeljil. Dalje
od Gorice pa je sloveča božja pot pri cerkvi Marije
Device na Sveti gori;  ta božja pot je bila zna¬
na že pred I. 1376, sedanja lepa in velika cerkev pa
je bila doveršena in posvečena 1. 1544; očetje fran¬
čiškani so ondi imeli samostan od 1. 1565 do 1. 1786.

Cerkniško jezero, memo družili čudovito.

Slovenska zemlja se v svojem južno zahodnem
delu proti jadranskemu morju prav posebno loči
memo druzih dežel na svetu. Doline niso podolgaste
in na eno stran odperte, temuč bolj ali manj okrogle
>n zaperte kot kotli in niške; gore dostikrat ne kažejo
ojstrih verhov in grebenov, temuč so v višavi vse-
dene in razširjene, in imajo prostorne pa ne gladke
planjave, so znotraj polne jam in votlin; vode izte¬
kajo iz taninih votlin, gredo nekaj časa po verhu

98

zemlje, se zopet skrivajo in zopet iztekajo. Tako
Reka  prihaja pod Ternovem na dan, pri Škocijanu
blizo Divače gre v zemljo, in čez štiri milje pri
Divinu izteka kot Tim a v v morje, kakor je bilo
že Rimljanom znano. Nasproti Pivka  izvira un-
stran Šempetra, gre pri Postojni v jamo, se pri Pla¬
nini zopet pokaže in ponikne kot Unec,  in pri
Verhniki izteka kot Ljubljanica.  Pri Lašicah
gre več potokov v zemljo, unstran hribov izvirajo
kot K er k a; enaka je s potoki pri Ribnici in v Ko-
čevji, tečejo po svetlem in po teminah, in v zadnje
se iztakajo v Kolpo.  V versto tacih vod gre tudi
Cerkniško jezero;  priteka in odteka, je obilno
suho in zopet polno.

Cerknica je precej velik terg na Notranjskem,
pol milje od železniške postaje pri Rakeku, in šteje
do 1500 duš. Ondašna 1'arna cerkev je gotične ob¬
like, zidana po tem, ko so staro cerkev 1. 1472 Turki
požgali; pa fara je ondi zlo stara, že I. 1261 se
spominja, in ravno od farne cerkve ima terg svoje
ime. Da je v rimskih časih v tej strani že neki kraj
stal, pričuje staro zidovje in razni stari denar, ki se
nahaja na Gradišči pod Cerknico. Od terga ima
dolina in jezero svoje ime.

Cerkniška dolina je miljo dolga in pol milje ši¬
roka; 1820 čevljev je visoko nad morjem. Obdaja
jo na zahodni strani Javornik s svojimi nižjimi berdi
4006 čevlj. visok, na izhodni strani pa Slivnica, do
3523 čevlj. vzdignjena; proti jugu in proti severju
nižji bregovi dolino zapirajo proti Ložu in Rakeku.
Ker se v to dolino voda iz vseh strani vkupaj steka,
odtoka pa nima zadosti odpertega, tedaj se proti
jugu od Cerkniškega terga dela jezero , o povodnih
ne samo dolgo, temuč tudi široko. Od juga prihaja
Loški veliki Oberh, in teče po vsem dolgem jezeru;
priteka skozi podzemeljsko votlino iz druge nekoliko
višje doline, ki leži med Snežnikom, 5332 čevlj. vi¬
sokim, in Ložem, starim mestom. Od izhoda se v
jezero vlivate Cerknišica in i»teberšica, ki obe svoje
vode dobujete iz Obloškega verhovja; zraven teh
so še nekteri manjši potoki, ki po daljšem in krajšem
teku pomagajo jezero napajati. O deževji se odpi¬
rajo še podzemeljski brezni na strani visocega Ja-

‘jy

1  vornika, in iz večjih in manjših jam in votlin izlivajo

i mnogo vode v jezero; naj več vode dajete Vranja

i jama in Suhadolica; Sitarica, Tresenec in Zemun jo

» z močjo mečejo na dan, druge jame jo bolj po malem

■ donašajo. Jezero ob suši kaže le nektere potoke in
luže, in samo zadnji kraj bolj poln; o deževji pa se

i kinalo narase , da je za tri četerti milje dolgo, in za
pol drugo četert široko. Z vodo se prikaže veliko
1  povodnih tic, zlasti raznih rac, dalje pa pride veliko

■ tudi rib iz globočin v jezero. Po sredi jezera ta¬
krat ostajajo štirji otoki, Vornek z Otoško vasjo in
cerkvijo, Benedke, velika in mala Gorica.

Navadno se jezerske vode odtakajo na severni
strani: sprejemate jih dve jami, velika in mala Kar-
i lovica, ki se imenujete po starem podertem gradu
Karlovcu, ki je stal višje na njima na griču. Voda
; od ondod teče v zahodni strani od Rakeka pod zem-
M ljo, se vmes kot Rakeški potok dvakrat pokaže in
skrije, pri Sevški in Rakeški žagi, in dalje Planini
nasproti, ki je le 1450 čevlj. nad morjem, prihaja na
dan pri Mlinih, ter se združi s Pivko; obe vodi
skupaj se poleg Planine imenujete Unec, in proti
Ljubljani delate Ljubljanico. Kadar je pa jezero po
povodnji se napolnilo, takrat je še mnogo druzih jam
in votlin pripravljenih, da se obilne vode hitreje praznijo
namreč: Vodonos, Rešeto, Rej tj e, Kotel, Liviše,
Ponikva, Bobnarica in druge. Če tedaj zlasti o po¬
letji za daljši čas nastopi suho vreme, vse tiste od-
pertine vodo bolj in bolj požirajo, in v kacih dveh
ali treh tednih potem se večji del jezera pokaže suh.
Pri takem odtekanji jezera se začne obilen ribji lov,
ker povodna žival zastaja v nižjih globinah; posušeni
svet se potem pokriva z obilno travo, in donaša
obilno sena o svojem času.

Cerkniško jezero je bilo že Rimljanom znano;
Luško jezero (lacus lugeus) se, imenuje pri nekda¬
njem zemljopiscu, ki pripoveduje, da od Tersta je
niemo tega jezera tergovska pot nižje šla proti Kolpi.
Kaže se, kakor da bi nekdanje ime bilo v zvezi sta¬
rega Loža, ki se po logu ali gojzdu tako imenuje.
Lož pa je res star kraj; nekdanje japodsko mesto
nad Ložem se je zvalo Terpon , in je tudi v rimskih
časih moglo nekaj veljati, ker se ondi mnogo starin

100

nahaja. Pozneji čas se bere že 1. 1221 fara v Ložu,
in 1. 1477 je terg po cesarji Frideriku dobil mestne
pravice. Kar pa se tiče Cerkniškega jezera, se o
ribških pravicah ondašnih tudi bere v starih listinah,
na pr. I. 1371; ribištvo je namreč ondi kdaj imela
za polovico Postojnska grajšina, za polovico pa Pla¬
ninska, Loška in Nadliška, iz perva vse v najem od
Akvilejskih patriarhov, kot zemeljskih gospodov.

Tisučletui spomin ssv. Cirila in Metoilja.

V letu 863 sta prišla brata Ciril in Metodi
na Moravsko, in sta ondi začela apostoljsko delo za
slovanske rodove; v letu 1863 bo ravno 1000 let pre¬
teklo od tistega početka, in tedaj je spodobno, ta
spomin bolj slovesno obhajati. To se ima goditi ondi,
kjer počivajo častiti ostanki sv. Metodja, kjer je on
tudi iz perva evangeljsko službo opravljal s svojim
bratom Cirilom, in pozneje Svoj škofovski sedež imel
postavljen, namreč v Velehradu  poleg Hradiša na
Moravskem. V ta spomin bodi tukaj apostoljsko
djanje svetih bratov nekoliko razloženo, zlasti od te
strani, kolikor je obsegalo slovenski narod.

Da se djanje sv. Cirila in Metoda med slovans¬
kimi narodi bolj pojasni, je treba določiti, kako je
pri tistih pred njunim prihodom stalo s keršanstvom.
Slovenski narod na južni , strani dereče Drave je sv.
vero prejel po akvilejskih patriarhih, na severni
strani pa po solnograških nadškofih. Kolikor daleč
je segala oblast akvilejske cerkve, je sveta vera še
vedno nekaj moči ohranila od pervih keršanskih
časov, ko je svoj začetek tukaj dobila po sv. Marku
evangelistu, in se razširila po pervein škofu Mohorji
in njegovih naslednikih. Kar zadeva pozneji čas, se
je doslej malo popisanega našlo o apostoljskem delu
akvilejskih višjih pastirjev med Slovenci; pa zadosti
je v življenji sv. Pavlina patriarha povedano s tem,
da je on po evangeljskem oznanovanji korotanske
ljudstva in sosedne narode pripeljal h Kristusovi veri.

Kolikor se tiče nasproti Slovencov na severni

101

strani Drave v Korotanu in nižje v Panonii, je iz
perva med tistimi manj evangeljske setve ostajalo;
dalje pa se oznanovanje sv. evangelija po solnograš-
kih nadškofih nahaja zadosti na tanko popisano.
Bere se razloženo delo sv. Virgilija od 1. 753 naprej
v Korotanu v dneh vojvodo Kajtimara in Valduha;
dalje djanje nadškofov Arnona, Adelrama, Liuprama
in Adalvina od 1. 798 do 1,- 873 v Panonii v dneh
vojvodov Privina in Kocela, imenovani so tudi na-
mestni škofje, ktere so tisti višji pastirji postavili v
Korotonu in v Panonii. Kar zadeva potem drugi slo¬
vanski narod višje poleg Donave, Morave in Nitrave,
namreč Moravane, tistim je iz perva sveta vera
oznanovana bila od druge nemške škofije, namreč
po Pasavskih višjih pastirjih, kterim je bil cesar
Karol veliki to skerb izročil. Pasavski škoflleginar
je I. 818 kerstil vojvoda Mojmira in množico Mora-
vanov; od 1. 840 dalje je Heginarjev naslednik Hart-
vik opravljal apostoljsko službo med Slavani unstran
Donave. V tistem času so bile že cerkve v Olomucu
in Bernu, kakor se posnema iz starih listin; tudi v
Velehradu, kjer je bil vojvodov sedež, je stala že
takrat ali pa še poprej keršanska cerkev.

Po takem je bilo keršanstvo med slovanskimi
narodi tastran in unstran Donave že v pervi polovici
devetega stoletji zadosti obilno zasajeno. Vender je
nekaj ljudstva, zlasti unstran Donave še v neveri
zastajalo; spreobernjenci pa tudi v veri niso bili še
toliko uterjeni, ker oznanovci svete vere, zlasti
nemški dostikrat niso razumeli njih jezika. Tedaj
se lahko sodi, kako si je ljudstvo želelo tacih uče¬
nikov, kteri so mu znali v domačem jeziku govoriti.
Ravno taka učenika pa sta bila sv. Ciril in Metodi.

Ciril, ali kakor se je iz perva imenoval Kon¬
stantin in pa Metodi sta bila brata, rojena v Solunu
na Oreškem iz plemenite hiše; ker je v Solunu in v
okolici veliko Slovanov bilo naseljenih, tedaj jima je
bil slovanski govor zraven greškega od doma znan.
Skerbna za učenost in pobožnost sta si izvolila mi-
niški stan. in sta živela v samostanu naj poprej v
Solunu; potem sta v Carjemgradu stopila v cer¬
kveno službo, in za mašnika bila posvečena. Ondi
■ s e je Ciril kazal vnetega za čisto keršansko

ios

resnico, ter se je nasproti oglasil posiljenemu patri¬
arhu Fociju, ki je kriv nauk o človeški duši izustil
na dan. Potem se mu je pot odperla tudi drugim
narodom oznanovati sveti evangeli. Kazari, čudski
narod poleg černega morja, so greškega cesarja
Mihaela III. prosili pravih učenikov, ker so se med
njimi verske zmote bile zasejale, K njim je bil 1.
861 poslan Konstantin, se je kmalo naučil njihovega
jezika, ter jih je po tem prevernil k čistemu keršan-
skemu spoznanju. Takrat je bil tudi toliko srečen,
da je našel ostanke sv. Klemena papeža, ki je ondi
za sveto vero pregnan in v morje verzen sklenil
svoje življenje.

Kmalo po tem, ko se je bilpovernil v Carjigrad,
je bil Konstantin s svojim bratom Metodjem vred
poklican v drugo stran, da sta postala aposteljna
velikemu slovanskemu narodu. Moravski vojvoda
Rastislav, ki bi bil svojemu ljudstvu rad dobil bolj
ugodnih verskih učenikov, je i. 862 cesarja Mihaela
v Carjemgradu prosil tacih, ker mu je Konstantin
ravno od svojega djanja med Kazari bil znan prišel.
O tem poklicu se je Konštantinu zdelo, da je Božja
volja, in tedaj se je z vsem duhom namenjemu delo
vdal. Pred drugim se mu je kazalo potrebno znajti
pot, da bi se slovanski jezik ne samo govoril, temuč
tudi pisal; in tedaj je znašel nov slovanski pravopis.
Dolgo se je menilo, da je lvonštantinova najdba tisto
pisanje, ki se imenuje Cirilica; pa preiskovanja no-
vejšega časa so bolj verjetno pokazale, da je Gla¬
golica izvirna Konštantinova pisava. Ko je sveti
mož doveršil to najdbo, je precej berila in evange¬
lije, ki se berejo pri svetem opravilu, pretolmačil v
slovenski jezik; tako pripravljen se je z bratom na¬
potil k Moravanom, ter je k njim došel 1. 863; se¬
boj je prinesel tudi ostanke sv. Klemena.

Radostno je ljudstvo sprejelo nova učenika, ve¬
selo in častno jima je naproti šlo , ko sta se pribli¬
žala Velehradu. Polna svete vneme sta po tem za¬
čela evangeljsko službo, tega gotovo ne brez dovolitve
tedašnega pasavskega škofa Hartvika; učila sta ljud¬
stvo, trebila luliko, ki se je bila pomešala na njivo
keršanske čede, trudila sta se tudi, zmed ljudstva
pridobiti mladih evangeljskih delavcov, ter sta tiste


103

vadila v znanji svetih resnic in v opravljanji
cerkvene službe. Tako sta delala do 1. 867. Vender
če se je apostoljsko delo hotelo z obilnišim sadom
opravljati, je bilo potreba, da je dežela prejela do¬
mačega škofa; pasavski pastirski stol je bil preveč
oddaljen. V listih je bila tedaj ta potreba papežu
Nikolaju I. sporočena; povedano je bilo tudi bogato
evangeljsko delo svetih bratov, naznanjena njuna
pravovernost in zvestoba do apostoljskega stola. Za
to prošnjo se je z moravskim vojvodom Rastislavom
tudi združil panonski vojvoda Kocel; tudi tisti je za
svoje ljudstvo želel bolj ugodnih učenikov. Na to
je papež z listom poklical v Rim oba brata Konstan¬
tina in Metodja.

Ko sveta brata dojdeta v Rim, je bil papež
Nikolaj I. že umeri; pa radostno ji je sprejel njegov
naslednik Hadrijani!., ker sta prinesla seboj svetinje
zveličanega papeža Klemena, in so se o tej prilož¬
nosti mnogi čudeži nad bolniki pokazali. Papež tudi,
spoznati njuno vero in zvestobo, je posvetil oba brata
Konstantina in Metoda za škofa, njune učence pa je
odbral za mašnike in levite; takrat je bilo Konstan¬
tinu tudi ime spremenjeno, in klical se je dalje Ciril.
Pa svetemu možu ni bilo odločeno, da bi se bil dalje
trudil na zemlji; ločitev s tega sveta se mu je razo¬
dela blizo, in res je štirdesetr dni po dohodu v Rim
mirno zaspal v Gospodu, 14. februarja 868. Njegovi
častiti ostanki so se v kamnitnem grobu častno spra¬
vili v cerkvi sv. Klemena.

Tako je Metodi sam ostal za apostoljsko delo.
Papež Hadrijan II. je v pospeh svete vere med slo¬
vanskimi narodi za koristno spoznal, za Moravijo in
Panonijo posebnega nadškofa odločiti, in staro pa¬
nonsko nadškofijo obuditi; tedaj je Metodju, kakor
se kaže iz listov papeža Janeza VIII., izročil tako
višjo oblast. Iz Rima vernivši se je bil Metodi
častno sprejet v Panonii pri vojvodu Kocelu, ter se
je dalje obernil na Moravsko; na dvoru vojvoda
P-astisiava in drugod po deželi je zdaj skerbno oprav¬
ljal duhovno pastirstvo. Kmalo je začel s svojimi
Učenci vred cerkveno službo, sveto mašo, svete za¬
kramente in duhovne ure v slovenskem jeziku oprav¬
ljati; njegov namen je bil, izročeno ljudstvo po taki

104

poti ložje in stanovitniše v pravem spoznanji in v
resnični pobožnosti uterditi. Vender nm tukaj ni bi¬
lo dano svojega dela brez opovira izpeljevati: zakaj
že I. 868 se je začela huda vojska med Moravani in
Nemci, in Rastislav se je komaj ubranil silnemu
napadu, pa kmalo ga je njegov stričnik Svatopluk
izdal sovražniku v roke. Ko se je potem Svatopluk
sam vojvodstva polastil, Metodi ni imel pokoja v de¬
želi j novi knez je bil namreč zlo nasprotnega duha
do njega. Tedaj se je sveti mož I. 870 v Panonijo,
v drugi del svoje škofije obernil, je bil pri vojvodu Kocelu
radostno sprejet, in je ondi se trudil v apostoljskem
delu; slovensko ljudstvo seje  zdaj veselilo, ko je
pri svetem opravilo slišalo ljube domače glasove. Si¬
cer je početje Metodjevo našlo nasprotnike, in za¬
stran tega je šla pritožba pred papeža Janeza Vlil.;
papežev poslanec, Jakinski škof Pavel, ki je to reč
imel preiskati, je potolažil vse nasprotje, in Metodi
je dalje mirno delal v svojem pastirstvu. Še je pa¬
pež potem tudi Horvaško stran sporočil svetemu mo¬
žu, ter je vojvoda Muntimera 1. 874 po listu opo¬
minjal, naj se poverne pod panonsko škofijo.

Tukaj se sme vprašati, kako daleč je apostolj-
sko delo s. Metodja segalo med Slovenci; ali je
zadevalo vso slovensko zemljo, ali samo njeni iz¬
hodni del proti Donavi. Odgovor se lahko da, če se
pomni, koliko slovenske zemlje da je takrat obsega¬
la Panonija, in kako da cerkvena postava nikomur
ne dopuša segati čez meje svoje škofije. V  jugu
Panonija tiste dni ni več tako niško segala, kakor v
rimskem času, temuč je imela Dravo za mejo; v za¬
hodu pa so višje od Drave še tisti hribje bili za
mejnike, ki so se pri Rimljanih imenovali cetske go¬
re, in se stegujejo med Muro in Rabo, potem med
Anižo in Murico, in se končavajo z Dunajskim gojz-
dom. Poleg starih listin so se Ptuj, Strade in Ja¬
blanica (Aflenz), ki so zdaj pri Štajerskem, prište¬
vale še k Panonii; dalje se je k Panonii pisala vsa
tista ogerska stran, ki je ob Rabi in Zali med Do¬
navo in Dravo, kjer so med drugimi kraji Pečuh,
Lendava, Kisek, Subotišče in Zalavar (Moosburg),
— nekdanji sedež panonskih vojvodov Privina in
Kocela. Po takem so samo tisti Slovenci, kteri so

105

v teh mejah stanovali, Metodja imeli za višjega pa¬
stirja : drugi so spadali pod akvilejskega patriarha iu
pa pod solnograškega nadškofa, Drava je po raz¬
sodbi cesarja Karola velicega mejila tiste dve škofii.

Slovenska zemlja poleg gorejne Drave in Mure,
ki se je pri Rimljanih pisala za sredozemeljski No¬
rik, seje  pozneje vsa štela za Korotan; ondi so
takrat imenovane cerkve pri Gospejsveti nad Celjov-
com, v Tiburnii nad Beljakom, in v Undrimi nad Se-
ko vim. Tukaj in sicer v severni strani od Drave, so
solnograški nadškofje tudi v Metodjevih dneh brez
opovfre opravljali duhovsko pastirstvo; tudi se v nji¬
hovih tožbah nikjer ne nahaja spomina, da bi bil
Metodi stopal čez korotanske meje. Enako je bilo na
južni strani dereče Drave, kolikor daleč so stanovali
Slovenci; akvilejski patriarhi, kakor se nahaja v
tedašnih listinah, so brez opovire rabili svojo oblast
do panonske meje. Spadala je namreč pod akvilejsko
čerkev Slovenska stran med Dravo in Kolpo poleg
Savinje, Save in lierke, dalje Krajna poleg gorejne
Save, Istrija ob jadranskem morji, slovenski del Fur¬
lanije poleg Soče, in del Korotana na južnem po¬
dravskem bregu.

Tedaj ob Muri in gorejni Dravi, ob Savi in
Soči Metodi ni delal kakor višji pastir; tisti kraji
so stali pod drugimi Škoti. Pa po drugačni strani je
njegovo djanje imelo veliko vpliva na keršanske Slo¬
vence med Dravo in jadranskim morjem, in tudi na
sosedne Horvate. Tisti kraji so se namreč tedašnji
cas močno nagibali proti izhodni cerkvi, in so bili na tem
se ločiti od rimske cerkve in apostoljskega stola,
enako, kakor je vsiljeni patriarh Foči Carjigraško
cerkev hotel odcepiti od zveze s papežem. Metodi
pa, sam zvest apostoljskemu stolu, je bil tukej sred-
nik in pripomočnik, da so tudi kraji ob Savi in ja¬
dranskem morji ostali v zvezi z rimsko cerkvijo. Ža-
toraj je papež Janez Vlil. opominjal horvaškega
vojvoda Muntimera, raji naj se vda pod panonsko
škofijo, in ne stopa k greški stranki; tudi vojvoda
Sedislava in Branimira je on v druzih listih poterdo-
val v edinosti z rimsko cerkvijo. Na drugi strani je
ravno ta papež svaril patriarha akvilejskega Valperta,
ker je sprejemal liste odcepljenega carjigraškega

106

patrijarha Focija; Ninskega škofa Teodozija pa je
hvalil, in duhovšino Splitske cerkve z nadškofom
Teodorom vred je tolažil zastran zvestobe do apo¬
stolskega stola.

Od Metodja je ravno v starih listinah pisano,
da se je mudil v Istrii in Dalmacii; ne more se dru-
zega soditi, kakor da sije on na tem potu prizadeval,
edinost z rimsko cerkvijo v teh krajih zaterditi, in
vsako odcepljenje odverniti; verjetno je, da mu je
papež o drugem njegovem prihodu v Rim še posebej
sporočila dal do škofov v tistih krajih. Da je Me¬
todi v Istrii in Dalmacii opraviti imel, za to so priča
še sedanji ostanki slovenskega obreda v teh deželah,
ki se po navadi imenuje glagolitski. Preiskave no¬
vejših časov namreč kažejo, da slovenski obred, ki
ga je Metodi vpeljal, ni bil po obredu greške cerkve
obravnan, kakor se nahaja še današnji čas pri Ser-
bih in Rusih; ampak nasproti je spričano, da Metod-
jev obred je bil enak z obredom rimske cerkve, rav¬
no tako, kakor se dobiva pri Glagolitih v Istrii in
Dalmacii.

Dokler je panonski vojvoda Kocel živel, je Me¬
todi brez ovirkov zamogel svojo duhovno službo o-
pravljati v južnem delu svoje škofije, in tudi bližnjim
sosedom proti jugu v korist biti. Kadar je pa Kocel
življenje zgubil, kar se I. 877 ali 878 v nekem boji
zgodilo, potem sveti mož tukaj ni imel zadosti var¬
nosti pred svojimi nasprotniki; tedaj se je zopet u-
niaknil v Moravijo, in ondi je pri vojvodu Svatoplu-
ku več prijaznosti našel kakor poprej. Takrat, 1.
878 ali 879, je prišel češki vojvoda Rorivoj s svojo
soprogo Ljudomilo v Velehrad na dvor moravskega
Svatopluka; Metodi ga je preobernil h keršanski
veri, je njega in vojvodinjo in trideset čeških pleme-
nitnikov kerstil. Med češkim narodom sicer takrat
keršanstvo ni bilo celoma neznano, pa spreobernitev
Borivojeva je tudi vse ljudstvo nagnila k sveti veri.

Vender Metodjevi nasprotniki zmed nemške du-
hovšine niso mirovali; dolžili so svetega moža, da
uči verske zmote, in za zlo so mu šteli, da je Božjo
službo opravljal v slovenskem jeziku. Po takem so
tudi Svatopluka v dvome pripravili, je li Metodi pra¬
voveren učenik ali ne. Z nova je bil tedaj po-

107

božni škof tožen pri papeži Janezu VIII.; tisti se je
čudil, če bi li kaj tacega zamoglo res biti, in je po
listu Metodja poklical v Rim. Ondi je bila ta reč
v škofovskem zboru preiskana; Metodi je bil v vsem
pravoveren spoznan, in v svojem redu kot panonski
in moravski nadškof poterjen, in vse to je papež z
posebnim listom Svatopluku dal na znanje. Tudi je
višji poglavar svete cerkve za dobro spoznal, naj se
slovenskemu ljudstvu v domačem jeziku Božja beseda
?znanuje, ter je dalje slovensko pisavo pohvalil, ki
je bila znajdena po modrem Cirilu. Zraven je tudi izre¬
kel, da pravi veri ni nasproti, če se sveta maša poje
v slovenskem jeziku, ali sveti evangeli v tistega do¬
bro pretolmačen bere, ali opravila duhovnih ur v
takem ravnajo. Po želji vojvoda Svatopluka je pa¬
pež še druzega škofa Vihnika posvetil za panonsko
skotijo, s tem, da naj bo svojemu nadškofu v vsem
Pokoren, kar je po cerkvenih postavah.

Tako je višja cerkvena razsodba dobro iztekla
za Metodja, in v duhu pokrepčan, se je povernil na
Moravsko. Vender ondi ni našel pokoja pred svo¬
jimi nasprotniki; laž, zvijača in sila se je zoper nje¬
ga rabila; celo njegov poddružni škof Vilinik se je
Zoper njega ustavljal, in je marsikaj njemu nasproti
počenjal. Metodi se je za tega voljo v papeža Ja¬
neza VIII. za pomoč obernil; in tisti ga je 1. 881 v
ljubeznjivem in zaupnem listu po očetovsko potolažil,

| v  poterpežljivosti in stanovitnosti poterdil, in v go¬
dečem in neutrudenem apostoljskem delu poterdil.
t^ez nekaj časa pa se je stan svetega moža na boljše
°bernil. Vojvoda Svatopluk je bil toliko srečen, da
s e je 1. 882 z vojsko odtegnil oblasti nemških vla¬
darjev, in da je velikost in mogočnost moravskega
gospostva obilno zvišal; po takem tudi nasprotniki
Zmed nemškega duhovstva in plemstva Metodju niso
mogli več žalega delati. Tedaj je. tudi keršanska
Vera med moravskim narodom večjo moč dobivala;
^etodjevo goreče prizadevanje je sveti cerkvi pri¬
peljalo obilno spoznovavcov, in njegovo resno rav¬
nanje je zboljšalo življenje in obnašanje prostega
I ‘Judstva.

Tako je Metodi blizo sedemnajst let opravljal
v išje pastirstvo; tek je dokončal, vero ohranil; ter

108

pričakoval krono za svojo pravičnost. In ker je bil
Bogu ljub, se je za njega približal čas miru in po¬
koja po terpljenji in stiski, čas plačila za toliko truda
in dela. Na Moravskem v Velehradu, kjer je začel
svoje apostoljsko delo, je tudi tisto dokončal. V
cvetno nedeljo je zadnjikrat prišel v cerkev, kjer je
bila obilna množica vernikov zbrana; imel je kratek
govor, blagoslovil je vojvoda, duhovšino in vse ljud¬
stvo, ter je rekel: Čujte pri meni, otroci! do tretjega
dneva. Tako se je tudi zgodilo. Ko je napočil
tretji dan, je rekel: Gospod v tvoje roke zročim
svojo dušo. In tako je zaspal v rokah mašni kov 6.
aprila 885 po Kr.

Njegovi nčenci so mu skazali poslednjo čast,
so za njega opravili cerkvene molitve po latinsko in
po slovensko, so za njega darovali sveto daritev, in
so njegovo truplo k pokoju djali v stolni cerkvi v
Velehradu za altarjem Marije Device Božje Matere.
Nesošteta množica ljudstva je prišla k njegovemu
pogrebu, in dobro ljudstvo je jokalo po svojem uče¬
niku in pastirju, kteri je vsem vse bil, do bi bil vse
pridobil.

Friderik Baraga, rojen Slovenc, amcrikauski škof.

(S podobsino.')

Friderik Baraga,  dobro znani apostoljski
delavec med Indijani v severni Ameriki, je bil rojen
29. junija 1797 v Mali vasi, malem gradiču, ki ga
je takrat imel njegov oče, v Doberniški fari v dolejni
Krajni. Kot edini sin je imel biti dedič očetovega
posestva, h kteremu je pozneje prišla Trebanska
grajšina; ko je tedaj latinske šole dokončal v Ljub¬
ljani, se je z veliko pridnostjo vdal učenju deželnega
prava na Dunaji. Takrat pa je spoznal svoj pravi
poklic, namreč poklic za duhovski stan; pripomoglo
je k takemu spoznanju to, da je imel stanovanje bli-
zo pobožnega in umnega bogoslovskega učenika Dr- j
Pletza. Tedaj je znamenito posestvo svoji sestri
Amalii zaročnici Greselnovi prepustil, da bi se tako

109

z a m ogel celoma vdati v službo Gospodovo; doveršil
je v Ljubljani bogoslovski uk, in je bil 21. septem¬
bra 1823 za mašnika posvečen.

Tedaj je v  bil za didtovnega pomočnika poslan
naj poprej v Šmartno pred Kranjem, in po tem v
Metliko; veliko gorečnost in rieomagan trud je kazal
v voditvi duš, ki želijo se z Bogom terdneje soediniti.
Od tega je priča še vedno živi spomin na njega v
gorenski in dolenski 'strani; od tega so priče tudi
pobožne bukve, ki jih je po Slovensko v duhu in z
besedo sv. Alfonza Ligvorjana spisal, namreč Dušna
paša, in Obiskovanje sv. rešnjega Telesa. Takrat je
prišel Cincinatski škof Edvard Fenvik iz severne
Amerike na Dunaj , ter je za podporo amerikanskili
misijonov ondi bratovšino sv. Leopolda v stan spra¬
vil; veliko je pripovedoval o pomanjkanji duhovnov
in o zapuščenji stanovavcov tistih krajev, kjer so
velik del še divjaki bivali. To je na drugo stran, v
misijone k delu poklicalo Baraga, ki je bil vedno
željen, več in več duš pridobiti Gospodu.

Po svoji prošnji je bi! sprejet od Cincinatskega
škofa, izpuščen tudi od svojega višjega pastirja, in
vzdignil se je proti koncu I. 1830 na pot v severno
Ameriko. V spomladi 1. 1831 je bil po tem po svoji
želji poslan kot misijonar k cerkvi sv. Petra pod
Krivim drevesom (Arbre eroehe) v gornjem Miči-
ganu; ondi stoji zdaj mesto Little Traverse, takrat
pa je bilo že nekaj sprcobernjencov iz rodu Otava-
Indijanov, ki so bili že nekoliko omikani. Pisma,
ki jih je pošiljal do svojih znancov 'v Evropo, za¬
dosti svetlo spričujejo, koliko je ta vneti oznanova-
vec svete vere imel uterpeti, koliko je imel po duhu
in po telesu se truditi, pa kako marsiktero duhovno
veselje je tudi našel in občutil, ker je ondi in v bolj
bližnji in bolj daljni okolici veliko novih vernikov
pridobil. Tiste pisma tudi kažejo, kako močno se je
v vsem tem zanašal v pomoč Gospodovo in hrambo
njegove presvete Matere Marije. Kar se tiče po-
zemeljske pomoči, je dobival sicer podporo od bra-
tovšine sv. Leopolda in iz svoje domačije; pa vse
to je rabil v prid svojih ljubljenih Italijanov in v
/.lepšanje Božje službe, malo je vprašal za svojo
zložnost.

5

110

Med tem so se bile cerkve tudi v družili stra¬
neh severne Amerike pomnožile, in nove škofije so
bile vstavljene; novi škof za gornji Mičigan je bil
Friderik Rese v Detroitu. Z njegovim dovoljenjem
je Baraga I. 1834 novo postajo napravil med Potova-
tomies - Indijani, ki so bolj proti jugu poleg reke
Grandriverja stanovali, pa še malo omikani bili. Novi
misijon se je klical pri sv. Marii; ondi je zvesti
Gospodovi služabnik sicer veliko več težav imel pre¬
nesti, pa si je kmalo večjo keršansko srenjo pridobil.
Drugo leto, namreč 1835, se je obernil k ubogim
Očipve - Indijanom unstran Mičiganskega jezera,
in je vtemeljil postajo Lapointe pri Gornjem jezeru;
tudi ondi je kmalo imel veliko spreoberrijencov.

Da bi si novih in obilniših pripomočkov za svoje
misijone dobil, se je Baraga proti koncu I. 183(5 po-
vernil v Evropo, je obiskal Pariz, Dunaj, in tudi svojo
domačijo na Kranjskem; tukaj je dal nove pobožne
bukve po slovensko, namreč Zlate jabelka, in druge
bukve o severnoamerikanskih Indijanih po nemško
na svetlo. Z marsikterimi pridobki obdarovan se je v
drugi polovici 1. 1837 spet povernil nazaj v svoj
misijon; nova iz kamnja zidana cerkev namesti po-
prejšne lesene s skorjami pokrite je kmalo kazala
nekaj sadu njegovega evropejskega potovanja. Po
tem ga je njegov višji pastir postavil za svojega
namestnika v krajini Viskonsin imenovani; tedaj se
je njegovo djanje razun tesne misijonske postaje še
bolj razširjalo na bližnje in daljne kraje med Gornjim
in Mičiganskim jezerom, vmes tudi k sv. Marii j^Sant
de st. Marie"), kjer je zdaj novi škofijski sedež. L.
1843 se je preselil na postajo L’ Anse, ki je neko¬
liko bolj proti severju; ondi se je deset let z veliko
gorečnostjo trudil za spreobernjenje nevernih in za
poterjenje vernih Indijanov.

Delo neutredenega misijonarja se je veliko po¬
spešilo potem, da se je kmalo indijanskega jezika
navadil, tako da je lahko sam brez tolmača govoril
z njimi, tudi bukve pisal za njihovo podučenje in za
podporo družili misijonarjev. Perve njegove bukve
v očipveskem jeziku, ki je z otavskim soroden, so
bile molitne, pesemske in podučivne bukve, 1. 1837
v Parizu, 1. 1843 v Ljubljani in potem mnogokrat v

lil

Ameriki natisnjene; njihovi napis je: Gete Dibadji-
movin gaie dach Nitam Mekate - okwanaieg oga-
gikwiwiniwan. Za tem so sledile ). 1846: Ivatolik
gagikvce - masinaigan, ali katoliške govorske bukve,
in Katolik anamie - masinaigan, ali katoliške molitne
bukve-, 1. 1850 pa Katolik enemiad o nanagatavven-
damovvinan, to je, premišljevanja katoliškega kristi-
jana. Potem je 1. 1850 dal teoretično in praktično
slovnico očipveskega jezika, in 1. 1853 slovnik oči—
pveskega jezika z angleškim na svetlo. (Očipveski
jezik ima to posebnost, da nima glasu za 1, r, f in u).

Skerb.no delo vnetega misijonarja je sicer pred
drugim obsegalo dušni blagor ljubljenih Indijanov;
vender tudi njihovo telesno dobro ni bilo memo pu-
ščano. Indijani so se navadili na stanovitne selisča,
na delavnost in pridnost; so se naučili hiše staviti,
polje obdelovati, živino rediti; učilnice so se med
njimi začele, rokodelstva so se prikazale na dan.
Tako so se prejšni divji narodi časoma začeli ver-
stiti med omikane ljudstva. Zgled in pospeh časti¬
tega g. Friderika Baraga je tudi družili misijonarjev
privabil iz Avstrijanskega, zlasti pa iz Slovenske
zemlje. Iz Kranjskega so šli v Ameriko duhovni
gospodje Fr. Pirc, A. Skopec, J. Godec, poziieješe
J. Mrak, L. Lavtižar, ki je sicer ondi umeri, J. Če¬
bul in A. Andolšek , iz' Goriškega pa g. J. štibil:
razim teh sta tudi v Ameriki očeta frančiškanskega
reda Oton Skola, ki je zdaj v Asisii na Italijanskem
v pokoji, in Leon Osredkar, oba iz Krajnskega.

Toliko nevtrudeno in rodovitno delo g. Frideri¬
ka Baraga ni moglo neznano ostati; papež Pij IX.
so ga izvolili za apostoljskega namestnika v gornjem
M ičiganu, ter so ga imenovali za Amizonskega škofa;
nadškof Janez Purcell v Cincinati ga je 1. novembra
1853 v to posvetil. Novi škof je potem šel v Ev¬
ropo, si poiskat mašnikov in družili pomočkov za
svojo škofijo, ki je le veliko potreb kazala, se po¬
klonit tudi svetemu Očetu v Rim in mu priporočit
svojo v daljavi nabrano čedo. Na tej poti je pre¬
častiti mož obiskal Ljubljano, Ounaj in Rim; je pov¬
sod bil prav prijazno in spodobno sprejet, in je tudi
vse po željah svojih opravil. V spomladi 1. 1854
se je zopet povernil v Ameriko ; ondi so ga

113

njegovi ljubljeni Indijani s toliko večjem veseljem
sprejeli, ker .so zdaj pervikrat škofa vidiliv svoji sredi.

Ker keršanstvo v teh daljnih krajih toliko po-
speha ima, in se ljudstvo po novih naseljencih bolj
in bolj množi, so papež Pij IX. 1. 1856 ondi stano¬
vitno škofijo odločili, in mesto pri S. Marii na iztoku
Gornjega jezera za škofov sedež namenili. Ondi
tedaj pobožni višji pastir še vedno opravlja svojo
službo, obiskuje stare in nove postaje z ravno tisto
ponižnostjo, pohlevnostjo in gorečnostjo, kakor nek¬
danji čas; obilne leta in mnoge prenesene težave
niso v stanu zmanjšati njegovega hrepenenja,
več in več duš za nebeško kraljestvo pridobiti ali
bolj zagotoviti. G. Mrak je častitemu škofu kot
namestnik v duhovnih rečeh na strani in tako osker-
buje bolj oddaljeni konec tiste škofije. Sveta vera
pa tudi ondi če dalje večjo moč in lepoto kaže; v
mnogih krajih, kjer so o prihodu novega škofa še
lesene cerkve bile, so zdaj zidane; šole in druge
dobre naprave ne manjkajo, tudi samostansko življe¬
nje se ondi že pričenja.

Obilen je sad pridnega dela gorečega moža.

Gospodarstvo, obertstvo in tergovstvo na Slovenski
zemlji v starem času.

Če se današnje čase rado od tega govori, kako
naj se kmetovanje, obertnija in lerževanjc pospešuje
med narodom: ne bo neprijetno pogledati v nekdanji
čas, kako je takrat stalo s temi rečmi.

Slovenska zemlja zadeva v italijanske mejnike;
ob kraji tedaj ima nekoliko bolj srečno lego , višje
pa je bolj gorata in merzla, tedaj ne toliko rodovitna.
Tako poočitujejo tudi nekdanji zemljopisci to zemljo,
ki se je takrat ločila v Istrijo, Norik in Panonijo.
Krog Akvileje v lepi ravnini poleg Soče se je vidilo
drevje v verstah posajeno; vmes so bile terte pre- i

prežene in kviško speljane , tako da sc je vsa pla¬
njava vidila kot z venci ozalšana. Klizo Teista je
rastlo drago vino Pucinsko, ki ga je cesarica Julija,

113

Avgustova zaročnica, toliko cenila, da tudi v Rimu
je le tacega rabila. Ob morskem kraji jo zemlja ro¬
dila dobre sadove, zlasti je imela oljke in terte; te¬
daj je cesar Maksimin ob Soči toliko vinskih sodcov
našel, da je iz njih most čez reko mogel narediti.
Notranji kraji so bili bolj nerodovitni; vender tudi v
japodskih hribih je rastlo žito in proso.

Dalje v deželi noriški so bili griči, ki so se
dali prav obdelovati, in zopet doline, ki so bile dobro
obdelane. Na panonskih ravninah se je rabilo drevo
in kopača Svoj čas, in lepo obsejana je bila zemlja;
in šerp seje zopet svoj čas brusil, in spravljal obilni sad.

Nižje ob Savi in Dravi so bile solnčne gorice,
in vinogradi so na njihovih stranih sc bolj ali manj
gosto kazali. Pa tudi gojzdov se ni manjkalo ne¬
kdaj v teh deželah. Panonija je rodila dosti hrastja
in želoda, julske in noriške planine so bile z gostimi
logi zaraščene; pa tudi v primorji niso bile gole pe¬
čine; IstriJani in Liburni so imeli dosti lesa za svo¬
je ladije, ob Timavu je stal lep log. (Jojzdi in zra¬
ven lepi pašniki so dali tudi razno živino lepo rediti.
Stari latinski pesnik Virgili ve zadosti prepevati od
lepe živinice in veselih pastirjev o visosih planinah,
o noriških gričih in o pašnikih poleg Timava, na¬
sproti pa tudi od hude živinske kuge, ki je zelene
trate spraznila, in pastirja pregnala.

Pa stari stanovavec slovenske zemlji* ni bil sa¬
mo kmet in obdelovavec polja in gorice; marsiktero
drugačno delo in obertnijo so znale njegove roke.
Zemlja je hranjevala bogate zaklade v svojem krilu
skrile. Noriške rudne jame so dajale železa, in nji¬
hove kovačije jekla, da neki stari pesnik primero
daje: več je noriška zemlja dajala bogastva z obil¬
nim železom , kakor španski svet s svojo rumeno
zlato rudo. Vender tudi zlato se je dobivalo v no¬
riških hribih; že blizo Akvileje se je nahajalo zlato
posebno višje- pri Tavriskih, ki šb stanovali v bolj
goratem Noriku. Ko so se tisti zlati rudniki našli,
se je po pripovedi starega pisatelja, cena zlata
po celi Ilalii precej za tretji del ponižala. Tedaj
se je denar iz zlata in druzega blaga koval v Akvi-
leji in Siscii, narejale so se mnogotere drage lepotine.
l*a tudi kovačev za železo in jeklo se ni manjkalo,

114

noriški meči so bili sloveči; družtva kovačev so pi¬
sane na starih kamnih v Akvileji, Terstu in Cel ji.

Drugačna obertnija se je tudi nahajala. Kako
so naši predniki znali kamen obdelovati, zidati male
in velike stavbe, o tem pričujejo mnogoteri kamnati
spominki, ostanki mestnih ozidij, tempeljnov, glediš
in stolpov, bodi si v Akvileji, Terstu, Poli, Ljubljani,
ali pri Celjovcu, Celji, Ptujem in dalje. Dobro so
znali tudi les obdelavati; liburnske ladije so bile naj
hitreje za morje, za vino so imeli sode, ne mehov
kakor drugod, in vozov tudi obilno za prevaževanje i
blaga; v Akvileji se na kamnih berejo društva lesar¬
jev in ogljarjev. Glinjo in ilovico so vedili tudi do¬
bro rabiti; marsikteri ostanki skled, verčev in Ioncov
se nahajajo v starih razvalinah, velike in terdne
opeke se kažejo v zidovih in vodotočih. Pa
tudi tkanine raznega načina so se vedile v deželi
napravljati; bere se v starih pisateljih o mnogobar-
vanih, z zlatom in srebrom pretkanih oblačilih.

Kar se tiče v zadnje tergovstva, je tudi o ti¬
stem zadosti pisano pri nekdanjih zgodovinarjih.
Akvileja je bila poglavitno teržišce med italijanskimi
in ilirskimi deželami; ponujala je silo reči, ki so se
skupaj speljale po rekah in cestah, tergovcom in
brodarjem, ki so prišli po morji; zopet je z morja
mnogotere reči dajala višjim deželam potrebne, ki
niso bilo toliko bogate in rodovitne. Iz notranjih
dežel je prihajala živina, kože, sir, osek, med, les, I
lesena posoda, planinsko zelišče, marmor, železo,
jeklo, tudi sužnji; od morja se je prepeljavalo vino
olje, drage oblačile lepotine.

Ceste so šle od Akvileje na vse strani, proti
Italii, čez Norik in Panonijo proti Donavi, poleg
morja čez Istrijo in Dalmacijo proti izhodu. Na pr.
cesta je šla iz Akvileje za Sočo na Virun pri Ce¬
ljovcu in Norejo pod Judenburgom proti gornji Do¬
navi; zopet čez Julske planine ali Hrušico na Emo¬
no, sedanjo Ljubljano, in od ondod po eni strani na
Celje in Pelov ali Ptuj proti srednji Donavi, po
drugi strani na Noviodun pri Kcrškem in Siscijo ali 1
Sisek prote spodnji Donavi; dalje čez Tcrgesto ali
Terst, Tarsatiko pri Reki, Senijo ali Senj dalje v
Ilirijo. Nasproti so primorci brodarili toliko, da so

115

bili še pred prihodom Rimljanov sloveči kol dobri
mornarji; po rekah pa, po Navportu ali Ljubljanici
in Savi, so se ladije vozile že veliko let pred rim¬
skim jrospodstvom ; tisti nasledniki, ki so staro Emono
zidali, so prišli po vodi na ta kraj.

Tako je stalo z gospodarstvom in tergovstvoni
na slovenski zemlji pred 2000 leti; in bi Slovenec
sedanji čas ne hotel se gibali, in si na vsako stran
pomagali, da bi zopet v boljši stan prišel?

1.

3 .

Večna slava vama bodi,
Draga nam, Ciril, Metodi!
Nam aposteljna sta sveta,
Toljko za naš blagor vneta.
4 .

Kteri pred so nas učili,

So po ptuje govorili;

Vidva uk po naše znasta.
Sveti red po naše dasta.

Kdo pač brata sta častita?
Se po vidu ptujca zdita,
IVIuiha kot v izhodni strani,
Spisi vajnili knjig neznani.

3 .

Daleč prideva, povesta,

Iz mogočnih čarov mesta;
Knige pa so evangeli,

Ca Slovenci boste umeli.

Večna slava vama bodi,
Draga nam, Ciril, Metodi!
V veri sta nas poterdila,
In pred zmoto ohranila.

Sveta Marjeta.

(Poleg store pesmi.)*

Stoji, stoji tani beli grad,
Pod gradom jezero je zad;
Pa v jezeru je čudna zver,
de zmaj, ki tacga ni nikjer.
Ca dobro pasti nrorajo,

Z Marjetico nič zgube ni“,
Kaj pa Marjetica stori?

Je versta na ljudi prišla,
Storijo kmalo sklep leta:
„Mu dajmo le Marjetico,
Jezusovo služabnico;

So dali že živinco vso;

116

Gre v izbo svojo pisano ,
Obleče sukno višnjevo.

Pasico vzame si zlato .

Gre pred globoko jezero.

Pa srečal jo je mlad junak .
Oj mlad junak, scrčan vojak;
Junak je sveti Juri sam.

Ji pravi: „Kaj ti sveta dam?
Greš pred globoko jezero ,
Berž tudi zmaj priplaval bo.
Pasico verzi mu na vrat,

Še stori sveti križ takrat;

Bo zmaj ponižen in krotak,
Da ni še bil nikoli tak“.
Marjeta gre pred jezero,

Nad zmajem vse stori tako;
Pasico verže mu na vrat,

Stori še sveti križ takrat,

Je zmaj ponižen in krotak ,
Da ni še bil nikoli tak:
Pohleven ves jo uboga rad,
Da pelje ga pred beli grad.

Pa prcjde velik strah ljudi,
Veliko, malo vse beži.

Pa sveti Juri govori:

„Nikar ne bojte se zveri;
Spoznajte pravega lioga,
Sprejmiti vero v Kristusa.
Končal jez z Bogom zmaja bom.
Od sile te vas rešil bom“.
Obernejo se vsi v Boga,
Sprejmejo vero v Kristusa;

Pa sveti Juri vzdigne meč .
tu mahne zveri glavo preč.

Zaklad.

Na ležišči mož jc stari.

Ker bole/en njega kvari;

Sklice skup sinove svoje :
„Slušajte besede moje 44 .

Tak on pravi s slabim glasom;
Ker je h koncu s svojim časom
,,Glejte moram se ločiti.

In kaj hočem vam pustiti 44 ?

Moja hišica ni draga,

Tudi malo v njej jc blaga;

Ni storiti vas zemljane .

Sam vinograd vam ostane!

V tem pa so zakladi skriti,

Le skušajte jih dobiti.

V drugem Bog pa z vami bodi,

V njega strahu vsak naj hodi 44 .

Oče reči več ne more ,

Ker slabost ga zdaj premore;
Ze mertvaški pot mu pride.
Duša v boljši svet odide.

V grob ga spravijo po smerti
Zvesti otroci vsi poterti
Zdaj v vinogradu kopajo,
Zadnji rek v spominu imajo :

„Da so tam zakladi skriti,
Naj jih skušajo dobiti 44 .

So pregrcbli svet ta celi,

Pa zaklada ne zadeli.

Terte pa zdaj več rodijo .

In sinovi se učijo :

,,Da zaklad bo v sebi imela
Zemlja, če se dobro dela 44 .



■ pes

v nedelje celiga leta.

Spisal  L Dolinar. Tretjiga natisa. Ceha 50 kr.

k  mm,

v godove in praznike
celiga leta.

Spisal  L.  Dolinar. Druži  g a natisa. Cena €0 kr.
Napevi se dobivajo za te pesmi po 50 kr* zvezek.

Ulične slovenske

uri  J.  Fleišniaii.  II! zvezek; Cena 40 kr.

Obaei” -

Ilirija oživljena. — Bleski zvonovi. — Nezvesta. —
Vinski hram. — Spomin. — Planšar. — Kaj morem jaz
zato? — Godec pod lipo.

Viseča slovenska pratika

m  leto 1863 .

velja IG kr.