1863.
UcH. ..
-—~iOZ (c
Inv. stev. -.
Spisal
P. Hl £ t g i im g © B".
ftrnik in dekan Postojnski.
Osmi pomnozeni tecaj.
S podöblino skofa Friderika Baraga.
¥ LJiMpai
ZALOzIL JANEZ GI0NTIN1.
Natisnil J. Rudolf Mille.
Blagor obeta se semtertje, Balje pa manj ga nahaja se; Pravi pa blagor je gor z liebes Bog ga to leto nam daj zares.
Poducni in zabavni koledarcek.
Ozir po svetu.
Perviue naravnih stvari.
Mo se clovek ozira po svetu, naj mu ne bo za-dosti 8 tem, ce le po vecjein in po vnanjem pregle-duje stvari na zemlji ali na nebesu; ugodno naj mu prihaja tudi to, ce spoznava znotranjo snovo in so-stavo vidnih reci. Nekdanji naravoslovci niso skoraj nie preiskovali znotranje tvarine zendjskih stvari; temuc so z neuceno mnozico vred terdili, da so vse le iz stirih pervin ali elementov sostavljene, iz zraka, zemlje, vode in ognja. Sedanji naravoslovci so zver-sili posebno vednost, ki ve zemeljske telesa na drobno lociti v svoje pervinske dele, in se zatega voljo ime-nuje locba ali kemija; tedaj so nasli veliko vec raz-niii pervin, ter jih zdaj stejejo do 62 skupaj.
Nektere stvari so samo iz ene pervine; na pr. eist ogel, zveplo, zelczo, zlato. Nektere pa so iz dveli, treh in tudi vec pervin v manjsih in veejih rnerah; na pr. voda, ki je iz vodenca in kiselca; je-klo, ki je iz zeleza in ogljenca ; apnenik, ki je iz apnenca, ogljenca in kiselca; les, ki je iz kiselca, vodenca, ogljenca in se druzih tvarin. llazlicenpa je stan, po kterem so drobei pervin v sleherni stvari zdruzeni. Nektere stvari so terde, in njihovi deli so stanovitno strenjeni; na pr. les, kamen, ruda. Nektere pa so tekoce, in njih drobni deli se kot v kapljah med seboj pretakajo, so z besedo kapljivo tekoce; na pr. voda, olje, zivo srebro. Nektere zo-pet so tekoce, pa njihovi drobei se razpenjajo na vsako stran, nasproti se v zapertem prostoru dajo skupaj stlaciti in stisniti, so z besedo razpenljivo tekoce; na pr. navadni zrak, vodni sopar. Enako je tudi s stanom pervinskih tvarin; ene so terde, druge kapljivo tekoce, tretje razpenljivo tekoce. Nektere razpenljivo tekoce tvarine se sicer dajo tudi to-
liko stisniti, da prejdejo v kapljivo tekocino; nekte-re pa se ne dajo nikakor toliko stisniti, in se vedno obderzijo v razpenljivem sfanu, so z besedo gazi ali plini.
Pervine po posebnih lastnoslih razpadajo v dve versti. Ene iraajo svoj razlocen lesk, dobro spre-jemajo toploto in elektriko, se ne dajo v vodi raz-pustiti, se pa raztopijo v ognji, se prav pripravlje-ne dajo tudi kovati in raztegovati; zatoraj se ime-nujejo kovine ali inet ali; na pr, zelezo, srebro. zlato. Ene pa nimajo nobenih tacih lastnost, in tedaj se imenujejo ne kovine ali metaloidi; na pr ogljenec, zveplo, kremenovec. Pa med kovinaini so nektere holj lahke, v primeri z vodo manj ko pet-krat toliko teske; nektere so bolj teske, na pr. zelezo, ki je zkoraj 8krat, zlato, ki je 19krat toliko tesko kot voda. Med teskimi kovinami so nektere drage ali zlahtne, na pr. zlato, srebro, platina; druge so nedrage.
Po takem razlocku so sledece pervine do slej znane.
I.	Nekovine ali metaloidi.
1. Kislec se sam zase kaze Ie v podobi pli— na ali gaza; v taki podobi se izvede iz stvari, v kterih je zdruzen z drugimi pervinami, na pr. iz ci-nobra, kjer je zvezan z zivim srebrom. Sam nasebi nima ne duha ne okusa, tudi je za oko neviden, ka-kor na pr. navadni zrak; sam tudi ne gori, pomaga pa, da druge stvari toliko bolje gorijo. Kislec je tudi za zivljenje clovesko in zivalsko posebno po-treben; v navadnem zraku je med 100 deli zraven 77 delov solitrovea 23 delov kiselca, in ko dihamo, ravno kislec obderzujemo v sebi, solitrovec pa puba-mo iz sebe. Sploh se kislec druzi in veze skoraj z vsemi drugimi pervinami; nahaja se zlasti v kislinah, v mnogili soleli, kamnih in rudah, sploh pa v vseh zivalskih in rasllinskih stvareh.
2. Yodenec je kakor kislec sam na sebi le v plinovi podobi; tudi nima ne barve, ne duha in okusa. Je naj lozji med vsemi plini, v njem ne mo-re nie ziveti ne goreti; sam pa se da zazgati v na-
vadnem zraku. Prost vodenec se ne nahaja nikjer V naravi; s kiselcom zvezan pa je v vodi tako, da 100 delov vode obsega 11 delov vodenca in 89 delov kiselca. Tudi z drugimi pervinami sc mnogokrat ve-ze, zlasti pa se nahaja v vseh zivalskih in rastlin-skih stvareh.
3. Solitrovec, tudi trohnelec ali gnji-lec, se sam zase tudi le kaze kot plin brez barve, brez duha in okusa, sam ne gori, in v njem tudi druga stvar ne more goreti ne ziveti. Prostega so-litrovca se naj vec nahaja v zraku, ki je zmes ene-ga dela kiselca s 4 deli solitrovca; z drugimi tvari-nami zdruzen je zlasti v solitru, tudi v amonijaku, Mnogo se ga nahaja pri zivalih v kervi in v mesu, pri rastlinali v bcljaku in zlezi; o trohnenji in gnjitji teli stvari se solitrovec odlocuje od druzih pervin.
4. Ogljenecje tvarina brez duha in okusa, ki rada gori, pa se ne da ne v ognji raztopiti, ne v vodi ali drugi stvari razpustiti. Naj bolj eist se nahaja v dragem sveflem demantu, dalje v cernem grafitu, deloina z drugimi tvarinami zvezan je v na-vadnem oglji, bodi si rastlinsko , zivalsko ali kamnje-no; ogljenca zlasti rastline potrebujejo za svojo rast, ter ga jemljejo iz zraka, kjer je tudi po malih delih zmesan s kiselcom in solitrovcom.
5. Zveplo je bledorumena od nekdaj znana tvarina, ki se v vodi ne razpusti, pa rada gor(, in pri tem zopern duh in plavkast plemen kaze. Zveplo se semtertje na zemlji cisto nahaja, drugod je z rudami zvezano, deloma je tudi v rastlinskih in zi-valskih stvareh.
6. Fosl'or je rumenkasta, osku podobna . stvar, ki se v temi sveti, in se v srednji toploti ali
po malern dergnenji lahko vname; zatoraj se poseb-no rabi za vzigavne klincke. Nahaja se zlasti v zi-valskih kosteh, pa tudi v rastlinskih semenih; je hu-do strupen.
7. Klor se sam na sebi kaze v podobi zelen-kastega plina ali gaza; mocno stlacen daje zelen-kasto tekocino. Nahaja se ga veliko po zenilji, zlasti v navadni soli, tedaj tudi v morji, solnili virih, seinem kamenji. Klor bei! vse barve, popravlja kuzen zrak.
8. Kremenovec je sam na sebi terda rijava stvar, ki nima leska, in se ne da raztopiti. Nahaja se ga obilno na zemlji zlasti v kamenji, v kremenu, kresivneku, mlinsku, navadnem pesku, kjer je zdru-zen s kiselcom; tudi dragi kamni, kristal, kalcedon, karneol in opal, so iz kremenovca.
9. Selen je sivkasta ali rijavkasta, malo les-keca stvar, ki lahko gori kot zveplo. Nahaja se z zveplom zvezan v nekterih rudah.
10. Brom je rujava, liudo diseca tekocina, ki se zlasti dobiva v morji, solnih virih, tudi v mors-kih rastlinah in zivalih.
11. Jod je temnosiva hudo diseca stvar, ki se nahaja v nekterih rudah, v slanih in kislih vodah, v morskih rastlinah in zivalih, zlasti v morski travi in gobi. Rabi se za zdravila, zlasti za napravo fo-tografij.
12. Fluor se sam zase da le kot plin odlo-citi; nima barve, in hudo razjeda druge stvari. Dobiva se zlasti v plaviku, nekem apnenku, ki pospe-suje raztoplenje rude in stekla.
13. Bor se kaze kot temnozelen prall, ki se v vodi ne raztopi, pa v vecji toploti zgori. Dobiva se iz borasa, nekakosne soli, ki se rabi pri toplenji in varjenji kovin.
II.	Kovine ali metali.
a.	Lalike kovine.
1. Pepelovecje terda, leskece bela tvari-na, lozja od vode; celo rada se s kiselcom edini in gori, ter s tem in ogljencom vred dela navadno lu-govo sol. Dobiva se v pepelu, tudi v vinskem kam-nu, v ilovici, v slanih in kislih vodah.
2. Soljenecje celo bela in leskecatvarina, ki se s kiselcom manj rada veze kot pepelovec. _ Nahaja se s klorom zdruzen v navadni soli, tedaj tudi v morji in v slanih vodah; s kiselcom in ogljencom daje neko lugovo sol, sodo po imenu.
3. Apnenec je svetlobela tvarina, ki se v vodi razpusa, nahaja se po zemlji zlo razsirjen v raznih plemenih apnenka, v marmorji, soldanu in
mavcu, v zivalskih kosteh in Iupinah, v nekterih rastlinskih delih.
4. Gl inj en ec ali alumin je srebernobela, mocno leskeca kovina, ki se dobro da kovati in vleci, in je pri tem vender bolj Iahka. Glinjenec je po zemlji obilno razsirjen, nahaja se v glinji, ilovci in sploli v vertni persti, v raznem kamenji, v stresnih skerlih; tudi dragi kamni, safir, rubin, ametist in topas so iz glinjenca.
5. Magnez, svetlobela, mocnoleskeca in vlacna stvar. Dobiva se zlasti v gorjupi persti ali magnezii, v nekterem kamenji, v morski vodi.
6. Arsen ali arsenik je sivkastobela leskeca tvarina, ki se v lindem ognji razkadi s cesnovim dnbom; je silno lind strup. Nahaja se deloma eist, deloma z drugimi rudami zvezan; bela misica je arsenik s kiselcom soedinjen.
7. Kamnjenec je tudi bela leskeca stvar kot prejsne dve pervini, le bolj terd; naj bolj lohak je med vsemi kovinami, le pol toliko tezak kot voda. Dobiva se v nekterem apnenem kamenji in v nekterih kislih vodah, ter dela, da stvari v tiste vmocene, okamnijo.
8. Barij je tvarina svetlobela, terda, ki se pa topi v hujem ognji. Nahaja se v baritu, nekem posebno tezkem kamenji.
9. Stronec je bela tvarina, ki se nahaja v stroneijanitu, nekem zelenem kamnu.
10. Sladnec ali beril je sivkasta leskeca tvarina, ki se nahaja tudi v nekterih drazih kamnih, v berilu in evpasu.
11. Zirkon je cernikasta malo leskeca tvarina, ki se dobiva v nekterih kamnih, v zirkonu, dragem hiacintu.
12. Tor je temnosiva stvar, ki se dobiva v nekterih kamnih, toritu in monacitu.
13. Telur je sivkasta zlo leskeca tvarina, ki se nahaja z nekterimi kovinami zvezana.
14. Cer je siva leskeca kovina, ki se dobiva v nekterih rudah.
15. Cant an;
16. Didim;
17. Titer;
18. Erb;
19. Terb; in
20. Nor; vse te kovine bolj ali manj sivkaste se le po malem nahajajo med drugimi kovinami.
b.	Teske kovine.
1. Platina je naj tezja kovina, 21krat tezja od vode, nekoliko bolj sive barve je od srebra, se da mocno razvleci in raztegniti; v ognji se ne da raztopiti, le v mesanici solne in solitrove kisline se zamore razpustiti in izcistiti, in potem se zamore kovati. Ta kovina se nahaja zlasti v juzni Ameriki, in potem v Uralskem pogorji na Ituskem; na vred-nost se ceni za osemkrat toliko od srebra.
2. Zlato je naj drazja kovina, v primeri s srebrom se ceni petnajstkrat toliko vredno; je tudi za platino naj tezje, 19krat tezje od vode; barve je lepo rumene, in mocno leskece; se da prav obilno vleci in raztegovati, pri mocnem ognji se zamore raztopiti. ZIata se naj vec nahaja v juzni in sred-nji Ameriki in v Avstralii, kdaj tudi v azijanski Jndii, v Evropi pa ima tistega naj vec Ogersko in Erdeljsko.
3. Srebro je lepo bele barve, in mocno leskece, lOkrat je tezje od vode, se da v mocnem ognji topiti, tudi licno izdelovati in mocno vleci, se tedaj po dragoti precej za zlatom in platino steje. Nahaja se v zemlji deloma cisto, deloma z drugimi kovinami soedinjeno, deloma v raznih rudali zame-sano. Naj vec srebra se dobiva v juzni in srednji Ameriki, v Uralskem pogorji na Iluskem, po tem tudi na Francozkem, na Ogerskem, Ceskem in Sak-sonskem.
4. Zivo srebro je draga, po barvi srebru podobna kovina, 13krat tezja od vode; le v hudem mrazu je terdo, drugac pa je tekoce, in v hudi vrocini se v sopar spremeni. Nahaja se v zemlji deloma cisto, deloma pa zlasti z zveplom zdruzeno v cinobru. Naj vec zivega srelira se dobiva v Idrii na Krajnskem, v Almadnu na Spanskem, pa tudi v juzni Ameriki.
5. Baker ali kuper je rudece barve, Skrat tezji od vode; se v hudem ognji precej lahko da
topiti, tuili se zamore dobro kovati in vleci; steje se med nedrage kovine. V zemlji se dobiva deloma cisto, deloma v rudah zamesano; naj vec ga prihaja iz severne Amerike, iz Uralskega pogorja, pa tudi iz Ogerskega in Banata.
6. Clin je plavobelkaste bavve, 7krat tezji od vode; se zadosti lahko da topiti, pa se ne da obilno vleci, steje se med nedrage kovine. Naj vec sevga nahaja v izhodni indii; dalje v Anglii, tudi na Ce-skem in Saksonskem; v zemlji se ne dobiva eist, temuc le s kiselcom soedinjem, ali z drugimi kovi-nami zdruzen.
7. Cinek je sivobele barve, 7krat tezji kot voda; se zadosti lahko da topiti, pa ne obilno vleci. V zemlji se dobiva naj bolj s kako kislino ali z zvep-Iom zdruzen; nahaja pa se zlasti v Anglii, Nemcii, na Ogerskem, Poljskem in Koroskem.
8. Nikel je bele barve, Skrat tezji od vode, se da obilno vleci pa tezko topiti. Nahaja se s kuprom in z arsenikom zdruzen zlasti na Ceskem, Saksonskem, tudi na Ogerskem, v Francii in Anglii.
9. Svinec je plavosive barve, llkrat toliko tezak kot voda, da se vleci in se topi zadosti lahko. Cist se le malokrat nahaja, vcasih je s kako kislino zdruzen, najveckrat pa z zveplom soedinjen. Dobiva se na mnogih krajih, na pr. na Koroskem, Ceskem in Ogerskem, v nemskih dezelah.
10. Zelezo je med vsimi kovinami za clove-kovo rabo naj bolj koristno, pa tudi po vsi zemlji prav obilno razsirjeno. Cisto je belosive barve, zio leskece; Skrat je tezje od vode, naj bolj terdo in vlacno med raztegljivimi kovinami; v ognji razbeljeno se omeci in se da kovati in variti, v prav hudem ognji se da topiti; magnet zelezo nase vlece, in samo tudi rado sprejema magnetieno moc. Zelezo se malo-kdaj nahaja cisto, na pr. v Francii, v severni Anie-riki, v	kamnih ki	z zraka v	casih padajo;	naj vec-
krat se	po zemlji	dobiva -z	zveplom ali s	kiselcom
soedinjeno v rudah; po malern se nahaja tudi v rast-tinah in zivalih, tudi v kislih vodah.
tt- Bismut je rudeckastobele barve, 9krat tezji od	vode; se	da lahko topiti pa ne kovati. Na-
>'<aja se	deloma cist, deloma	s zveplom ali	kiselcom
4
zdruzen, dobiva se na Ceskem in Ogerskem, po Nemcii, Francii in Anglii.	i
12. Kobalt je rudeckastosive barve, 9krat tezji od vode, je kerhek in maloleskec. Dobiva se z arsenikom ali z zveplom zdruzen na Stajerskem in Ogerskem, Nemskem in Svedskem.
13. Antimon je plavobelkaste barve, ßkrat 1 tezji od vode, je kerhek, maloleskec, in se lahko da topiti. V zemlji se nahaja deloma eist, deloma
z zveplom ali s kiselcom zdruzen. Dobiva se na t Stajerskem, Tirolskem in Ceskem, po Nemcii in Francii.
14. Mang an je belosiva in maloleskeca, prav mehka in kerhka kovina, 7krat tezja kot voda. Na- < haja se naj veckrat s kiselcom soedinjen, in se do- ^ biva zlasti po nemskih dezelah.
15. Volfram je sivobele barve in maloleskec; nahaja se s kiselcom zdruzen v nekterih zeleznih in manganovih rudah v Nemcii in Anglii.	ji
16. Molibden je plavosive barve,	mocno	v
leskec in kerhek; nahaja se	zlasti z zveplom	zdru-	s
zen po Ceskem in Ogerskem, v Nemcii in druzih lj dezelah.	8
17. Krom je jeklenosive barve in kerhek; nahaja se le po malem ali samo s kiselcom zdruzen, j ali	pa v zelezni rudi zamesan	na Stajerskem, v	Sko-	o
cii	in severni Ameriki; daje	nekterim dragim	kam-	n
norn, na pr. Smaragdu in Spinelu,	lepo barvo.	1s
18. Uran je belosivkaste	barve in	se le po c;
malem nahaja zlasti s kako kislino zdruzen na Sak-
sonskem in Angleskem.	1<
19. Titan je temnosive barve, in se le po m malem nahaja s kiselcom soedinjen v apnenku na h; Koroskem, Stajerskem, Ceskem in po nemskih dezelah. I<
20. Vanad je rudeckastobele barve, in se p nahaja v nekterih rudah v Nemcii, Sihirii in Arne- vi riki.	in
21. Kadern je plavosivkaste barve, in se z nahaja s kiselcom ali z zveplom zdruzen v nekterih ji: cinkovih rudah na Nemskem.	li
22. Tantal je zeleznosive	barve in	se	nahaja	io
s kiselcom zdruzen v nekterih	rudah	na	Svedskem	re
in v Ameriki.	»a
23. Niob je sivkaste barve in se le po malem nahaja v Tantalom skupaj.
24. Pala d,
25. I r i d,
26. Ozem in
27. Rod so kovine belosivkaste barve, ki se le po malem nahajajo in samo v platinovi rudi.
28. Ruten in
29. Tal, belosive kovini, ki se le po malem dobivate v nekterih rudah.
TvEtzE mesta, ^enuzalam, Betteh.em frt
V zgodovini clovestva so nektere mesta male judovske dezele na Jntrovem bolj znamenite, kakor Velike mesta nekdanjih in sedanjih mogocnih kralje-stev in cesarstev; svete mesta se imenujejo zavo-Ijo svetih zvelicavnih zgodeb, ki so se ondi spolnile. So pa te tri mesta: Jeruzalem, Betlehem in Nazaret.
Jerusalem, prav po hebrejsko Jerusala-I i m, to je mesto miru, se naj poprej imenuje Salem, °ndi, ko je duhoven Melkisedek ocaku Abrahamu naproti prisel, krog 1. 2080 pred Kristusom. Ko so Izraelci posedli obijubljeno dezelo , se je mesto kli— calo Jebus, in je bilo dano v Benjäminov del; pa prejsni stanovavci se Benjamincom niso dali zmagati. Kralj David se je 1. 1043 pr. Krist. z vojsko polastil mesta in je ondi na hribu Sionu postavil svoj grad; tudi je mesto bolj razsiril in z novim zidom obdal. Kralj Salomon je na drugem hribu na Morii 1. 1000 pred Kr. sozidal veliki, lepi in bogati tempelj pra-yemu Bogu. Tudi je mesto bolj razsiril in zlepsal, !n sebi sozidal novo krasno palaco. Ker je bilo zraelsko kraljestvo po Salomonovi smerti 1. 971 pr. Kr. razdeljeno, je Jeruzalemsko . mesto ostalo' sre-lisce manjsega gospostva, in je bilo zavecje nevar-tosti voljo mocneje zaterjeno. Vender je bilo mesto reckrat ptujim kraljem v plen; 1. 586 pr. Kr, pa je labilonski kralj Nabuhodonozor z vojsko Jeruzalem
vzel, mesto in tempelj razdjal, in ljudstvo s kraljem Sedecijem vred v suznjost peljal.
Za cas perzijanskega kralja Cira I. 536 pr. K. so se Judje povernili v svojo dezelo, ter so mesto Jeruzalemsko in tempelj casoma zopet pozidali ; samo tempelj ni bil ne tako mogocen ne tako bogat, kakor Salomonov. 8pod perzijanskega gospodstva je 1. 332 pr. Kr. mesto prislo v oblast greskega kralja Aleksandra in dal je njegovib naslednikov; zmed tistili je kralj Antioh za 1. 175 in dalje hudo stiskal judovsko ljudstvo, na hribu Sionskem je napravil terden grad, v tempelj je postavil podobo malikovo. Pa Juda Makabejski in njegovi bratje so mesto in dezelo zopet resili spod ptuje oblasti? tempelj v novo posvetili, mestno ozidje popravili in zatcrdili , in s tistim tudi nizje mesto Akro oklenili. Makabejska rodovina je po tem mirno gospodovala v Jeruzalemu, dokler se 1. 63 pr. Kr. brata Hirkan in Aristobul nista razperla za kraljestvo. Ta razpor je mogocnim Rimljanom dal priloznost, Jeruzalem pod svojo oblast spraviti; njiliovi vodja Pompes je mesto z vojsko zmagal, in kralju Hirkanu dacijo nalozil. Herodez Idumejec pa se je 1. 38 pr. Kr. tako znal prikupiti Rimljanom, da mu je bilo judovsko kraljestvo izro-ceno; vender le z bitvo in morijo je zamogel Jeruzalem si pridobiti. Po tem pa je mesto tudi bolj zaterdil in zlcpsal. Ob ozidji je postavil mocnih stolpov, nasproti tempeljnu pa grad Antonijo ; sebi pa je sozidal lepo palaco na hribu Sionskem in se vec druzih poslopij. Tudi tempelj je bil ves prezi-dan, svetisce je bilo iz lepega belega marmora, tudi znotraj bogato obdarjeno z zlatom in srebrom; krog svetisca so bile poredoma tri obsirne lope , za du-hovstvo, za ljudstvo in za druge narode. Pozneje je kralj Agripa se novo mesto Bezeto s starim zdru-zil, in se tisto z ozidjem obdal. Tako je bilo Jcru-zalemsko mesto v Kristusovili dneli veliko, lepo in bogato; stelo je na pol milijona stanovavcov, ob velicili praznikili pa se je snidlo vec ko se enkrat toliko ljudstva.
Pa ojstra osoda je zadela mesto, ki pravega Mesija ni hotclo spoznati, in ga je krizalo na gori Kalvarii; vstaja zoper rimsko oblast je nad Jeru-
zalem 1. 70 po Kr. nakopala strasno vojsko. Rimljani pod vodjem Titom so Jerusalem oblegli, po silnih napadih zmagali, razdjali, pozgali mesto in tempelj, da kamen na kamnu ni ostal; 100,000 ljudi je vojske, kuge in lakote konec naslo, in 97.000 jih je bilo vjetih in v suznjost danih. Mnoge leta je bila gnju-soba razdjanja na svetem mestu; kar je judovskega Ijudstva se ostalo v dezeli, je bilo pokoncano po I hudi vstaji I. 135. Na to je cesar Hadrijan zopet I novo mesto pozidal, in tudi novo ime, Elija kapi-I tolina, mu je dal; na selisce tempeljna in na goro 1 Kalvarijo pa je postavil podobe inalikov; stanovavci 1 v to mesto so bili napeljani iz druzih dezel, judom 1 ni bilo dano ondi se naseliti, kristjani pa so bili ! pomesani med neverniki.
Ivo je cesar Konstantin sveti veri prostost do-! delil, je sveto mesto kmalo se vse pokristjanilo, in I zopet staro ime Jerusalem sprejelo; sv. Helena 1 cesarica je nasla sv. kriz, in nad Kristusovim gro-1 bom dala zidati lepo cerkev, in gora Kalvarija se je 1 priklenila k novemu mestu; druga cerkev se je po-\ stavila na verliu Oljske gore, ki je ostala na izhodni 1 strani zunaj mesta. Jerusalem se je zdaj stel med ' poglavitne mesta kersanske cerkve; pobozni popot-; niki iz vseh strani so obiskovali ondasne svetisca,
I cerkve in samostani so se'mnozili v mestu in zunaj | mesta. Po smerti cesarja Teodozija je Jerusalem ostal i pri izhoduem ali greskem cesarstvu. L. 616 je sicer : perzijanski kralj Ivosru Jerusalem presilil, cerkve ; oropal in sozgal; pa cesar Herakli ga je 1. 628 zopet 1 zniagal in mu s svetim krizem vred ves rop pobral.
! Kmalo po tem pa je sveto mesto za dolge leta prisio ' nevernikom v oblast; 1. 638 so maliomedanski arab-! Ijani pod kalifom Omarjcm si prisvojili Jerusalem. Kristjani so sicer smeli ostati v mestu, in ohraniti 1 svoje cerkve, pa dajati so mogli dacijo; na mestu 1 nekdanjega tempeljna pa so moliamedanci sozidali 1 lepo mosejo, ktera se se zdaj steje za njili posebno I svetisce. „
Dokier je veliko arabljansko gospostvo pod | Bagdadskimi kalifi skupaj staio, so kristjani svoj statt 1 se zadosti lahko prenasali; cerkve Jeruzalemske so ’ Jim bile proste puscene. Drugac pa je bilo, ko se
je veliko gospodstvo zdrobilo; egiptovski sultani, v kterih oblast je Jeruzalem prisel 1. 972, so kristjane hudo zatirali. Se lmje se je godilo, ko so Turki I. 1060 vzeli sveto dezelo v svojo last; nikdar ni dezela tacega jarma prenasala, kakor tisti cas. Za-toraj se je kersanski svet vnel za sveto vojsko, in velike mnozice hrabrih bojevavcov so se zaznamnjale s svetim krizem, ter so iz zahoda hitele na Jutrovo, zatertim vernikom v ponioc. Godefrid Buljijonski je pripeljal pervo krizansko vojno pred Jeruzalem , je 1. 1099 mesto vzel nevernikom iz rok, in ondi za kralja bil postavljen. Le s pomocjo zahodnih krist-janov se je Jeruzalemsko kraljestvo derzalo pvoti si-lovitim napadom Turkov in Arabljanov; marsiktera krizanska mnozica je priliitela branit sveto mesto. Yender 1. 1187 je egiptovski sultan Saladin Jeruzalem zopet odvzel kristjanom, in od tod je sveti kraj osial v rokali nevernikov; samo da je 1. 1517 spre-menil gospodarja, ter je prisel v roke turskega sultana Selima, in tedaj se sedanji cas stoji v turski oblasti.
Jeruzalemsko mesto stoji na precej visokem : svetu, 2200 cevljev nad morjem; razprostira se na 1 treh liribih in v nizavi med tistimi, in na treh straneh ga obdajajo globoke, sterme grape. Yender sedanje ! mesto je veliko manjse, kakor je bilo pa nekdanje; v jugu in v severji je bilo kdaj dalje razsirjeno. Na izhodnem dein je iirib Morija; ondi je kdaj stal Salomonov tempelj, zdaj se kaze znamenita turska . moseja. Proti juznozahodnenm koncu je hrib Sijon; ondi je bil kdaj Davidov grad, zdaj stoji na tem kraji cerkev in samostan armenskih kristjanov: nizje pod tistem je liisa, kjer je Gospod imel zadnjo ve-cerjo. Od Sijonskega liriba proti severju in od Mo-rije proti zahodu je hrib Akra z drugim dolejnim mestom ; ondi je blizo tempeljskega ozidja nekdanja Pilatova sodna hisa, in bolj proti severju razvalina Gerodezeve palace, memo sodne hise od izhoda proti '• zahodu gre krizev pot, zalostna cesta , po kteri je Gospod s smertnim lesom oblozen hodil. Konec tega -pota je gora Ivalvarija, sama zase nizek skalnat gric, 1 na kterem je Gospod umerl za blagor vsega clovest-va: tega grica se derzi zemljisce Bozjega groba, nad kterim je velika cerkev vstajenja Gospodovega so- I
zidana. Na eno stran te cerkve je velik samostan greskih kristjanov; na drugo stran, pa dalje proti zahodu, je latinski samostan, s cerkvijo bozjega Zve-licarja, kjer stanujejo ocetje franciskanskega reda, varhi Bozjega groba in oskerbniki ondasnih katoli— canov. Gora Kalvarija je bila nekdanji cas zunaj mesta; ko se je pa jeruzalem po velikem razdjanji zopet pozidal, se je mesto ravno na to stran bolj razsirilo, tedaj je ta gora zdaj bolj v sredi med hisami.
Cerkev Bozjega groba je bila sozidana v dneh cesarja Konstantina, poglavitno zidovje je se osta-nek tiste perve stavbe , pa v dolgem casu so to cerkev razne osode zadele; ropali, pozigali, podirali so jo Perzijani, Arabljani in Turki. V dneh krizanske vojsk'e je bila sicer pozidana in razsirjena, po lern pa zopet razdjana; 1. 1342 so ocetje franciskani ondi dobili stanovalisce, in so svetiäce zopet popra-vili. L. 1808 je cerkev Bozjega groba pogorela, po-tem sicer se je zopet pozidala, pa tako slabo, da je zdaj nove velike poprave in prenaredbe treba. Sve-tisce Bozjega groba prav za prav ni ena sama cerkev, tenmc vec cerkev in kapel skupaj. Sveti grob je majhna za en sezenj na vsako stran prostorna ka-pelica, znotraj z obilnimi lucmi razsvetljena, zunaj z belim marmorjem obdana; okoli te kapelice se raz-prostira okrogla cerkev, ob kraji z Iopami in galeri-jami na stebreh obdana, in verhi v kuplo izbokana. Proti izhodu je k tej cerkvi pridelana greska cerkev, ki je obilno okincana, in verhi tudi s kuplo zaperta; okoli tiste se tudi lope na stebreh verstijo. Na juzni strani greske cerkve je kapela krizanja Gospodovega z obzidano Kalvarsko pecino, na izhodni strani pa kapela znajdenja sv. Kriza ali sv. Helene; una je visja, ta pa nizja od svetega groba , in po mnozih stabiah se vanjo doli stopa. Od Bozjega groba proti severni strani je cerkev prikazni Gospodove s stano-valiscem ocetov franciskanov, proti juzni strani pa armenska kapela. Dalje so se kapele zalostne Malere Bozje in Marije Magdalene in druge.
Pogled na Jeruzalemsko mesto iz okolice se kaze velicasten. Hise bele z ravnimi strehami, mno-go cerkev s kuplami, turske moseje z oskimi visokimi
stolpi, vse to je razstavljeno cez hribe in nizavo; zraven je pa mestno obzidje, ki gaje napravil sultan Soliman 1. 1542, visoko za 40 cevljev, in v obzidji rnnogo terdih stolpov po 120 cevljev7 visocili; vrat pa je sedmero, skoz ktere se liodi \r mesto od juga in severja, od izhoda in zahoda. Pa vhod v Jeru-zalem je od treh stvani tezaven, ker ga obdajajo sterme grape in doline. Na izhodni strani namrec je Cedronska ali Jozafatova dolina s potokom, ki je vecjidei suh; na juzni strani je Hinomska, in na za-hodni strani Gihonska dolina. Unstran Cedronske doline proti izhodu kipi Oljska gora kvisko s trojnim verhorn, 2556 cevljev visoko nad morjern. Malo po tem, ko se zacne v visavo stopati, je Oljski vert ali Getsemani s skalnato duplino, kjer je Gospod molil; malo dalje je grob Marije Device iz skale izsekan , in nad njim cerkev njenega vnebovzetja. Verhi gore je mesto vnebohoda Gospodovega; ondi je bila kdaj lepa cerkev, zdaj pa je turska moseja in kersanska kapeiica.
Stanovavcov Jeruzalemskili se steje na 30.000, veliko manj tedaj kakor nekdaj: vmes so skoraj do polovice Mohamedani, za 10.000 je kristjanov, in za 5000 judov. Katolicani imajo svojega patriarha od 1. 1840, greki ravno tako od 1. 1845, evangeljci pa imajo svojega skofa od 1. 1841; tudi imajo katolicani, greki in armenci svoje samostane.
Razun Jeruzalema se Betleliem se steje med svete mesta. To mesto je bilo sicer od kdaj le inajh-no, in steje samo 3000 stanovavcov kersanske vere; stoji na skaloviti visavi, dve uri od Jeruzalema proti jugu. Nekdaj se je ta naselitev imenovala E fr ata, t. j. rodovitna, pozneje pa se je klicala Betlehem, to je hisa kruha, ker okolica lepo zito donasa. Ondi blizo je bila kdaj Rahela Jakobova zena zakopana; pozneje se je tamkej rodil kralj David, zatoraj se idice tudi Davidovo mesto. Naj bolj znamenit pa je ta kraj zavoljo rojstva Bozjega Zvelicarja. Castiti blevec tega svetega rojstva se kaze na izhodni strani od mesta, in je prav za prav skalnata duplina, pet seznjev dolga in dva siroka, kjer so zdaj postavljeni trije altarji. Nad svetim hlevcom je velicastna cerkev Gospodovih jaselc, s peterimi ladijami na stebreh
in velikim korom, ki jo je sozidala cesarica sv. Helena ; zraven je samostan, v kterim so ocetje francis-kani, tudi greski in annenski minilii.
Tretje sveto mesto je fazaret, to je cvetlica, pac pravi cvet nied drugimi izraelskimi mesti, ker je ondi svojo mladost prezivel Bozji Zvelicar, in njegova sveta Mati Marija imela od prej svoje sta-novalisce. Mesto je sicer tudi le niajhno, in steje za 3000 dus, nekaj kristjanov nekaj mohamedanov; stoji pa v podnozji skalovitega hriba, obdano z lepo dolino, in je tri dni hoda od Jeruzalema proti severju. Ondi, kjer je bilo sveto stanovalisce Gospodovo, je bila kdaj velicastna cerkev postavljena, cesarica sv. Helena jo je bila dala zidati, pa pozneje so jo ne-verniki razdjali. Sedanja cerkev sicer ni tolika; pa v njeni sredi je ostanek svete liise, kjer je Gospod stanoval s svojo Materjo in svojim rednikom; je vot-lina neobsirna, nekoliko stopnic nizje pod cerkvijo. Prava Sveta hisa pa ni vec tukaj; angeli so jo 10. maja 1291 pod turskimi napadi prenesli na Tersat pri Reki, kmalo po tem pa 10. decembra 1294 v Lo-reto v srednji italii, kjer se zdaj biva to svetisce v sredi velicastne cerkve.
GApAZMÄ-, ghvct© MGMG tMr§k®gi)
Turki so tartarskega naroda, in se locijo v vec plemen; njih pravi sedezi so v srednji Azii. Od ondod so nektere plemena odrinile proti jugu in za-liodu, ter so si s silnimi boji pridobile nove selisca. Naj bolj znan turski narod so Ozmani, ki so I. 1224 pred Mongoli pobegnili iz domacije, I. 1289 lastno kraljestvo pod sultanom Ozmanom vtemelili v Mali Azii, 1. 1357 prestopili v Evropo, I. 1453 pod sultanom Muhamedom II. vnicili gresko cesarstvo, in da-lje se vec dezel si prisvojili v Evropi, sprednji Azii in Afriki. Njihovo glavno mesto je Carjigrad all Konstantinopel.
Iz srednjega v cerno inorje gredo oske morske pota; naj poprej so Dardanele ali Helespont, potem je belo ali marmorsko morje, in li koncu ßospor ali traski kanal. Ondi, kjer je morje med Evropo in Azijo naj ozje, konej: polotoka prav pripravnega za tergovstvo, so Greki iz Megäre 1. 656 pred Kr. vsta-vili novo selisce po imenu B i z a n e c. Novo selo si je knialo opomoglo, je sicer veckrat stalo v ptuji oblasti, vender je bilo vedno premozno tergovsko mesto, tudi ko je malo pred Kristusovini rojstvom prislo pod rimsko gospostvo. L. 196 po Kr. je bilo mesto po cesarji Severu v vojski razdjano; pa 1. 330 je cesar Konstantin na ondasnem kraji sozidal novi Rim, kot vladarski sedez na izhodni strani ve-licega rimskega cesarstva; po njem se je mesto dal-je klicalo Konstantinopel, po slovensko pa se naj raje imenuje Carjigrad. Ko se je po sinerti eesarja Teodozija rimsko cesarstvo razdelilo na dvo-je, je Carjigrad ostal sedez izhodnih ali greskih cesarjev, kterih versta se je zacela z Arkadjem. Vnanji sovrazniki so mnogokrat mestu protili, pa ubranilo se je, in sicer 1. 669, 676 in 731 Arabljanom 1. 987 in 1043 Rusom. Pa 1. 1204 so kr iz an ei pod vodstvom beneskega vojvoda Uandola vzeli Carjigrad in latinsko cesarstvo ondi vstavili; tisto je stalo do I. 1261, dokler se rodovina prejsnih greskih cesarjev ni povernila z Mihelom VIII. Od slej pa so ozman-ski Turki greskemu cesarstvu jemali dezelo za dezelo, da je v zadnje ostal sam Carjigrad. L. 1453 so Turki z veliko silo napadli mesto; junasko sicer sc je brani! zadnji greski cesar Konstantin XI., pa v lindern boji je zgubil prestol in zivljenje; in Carjigrad je od iod glavno tursko mesto.
Carjigrad je ob morji na sedmerih gricih v pre-krasni okolici tako postavljen, da sc vse mesto pred ocmi polagama v krogu vzdiguje, in da noben kraj na zemlji od dalee ne daje tako lepega razgleda. Vender znotraj so ulice vecjidel oske, malo cedne, hise bolj nizke in za velik del lesene; javnili tergov je le malo, naj vecji med tistimi je Atmejdan, ostanek nekdanjega tekalisca. Med stavbami je mno-go mohamedanskih mosej, za 485. Naj vecja med njimi je Aja Sofija, nekdanja cerkev svete Sofije
ali modrosti Bozje, ki jo je sozidal cesar Justinijan I. 532; tista je delana v podobi enakoramnega kriza z mnogimi kupljami, pa vsi kersanski spominki so iz nje spravljeni, in namesti kriza je verhi polomesec. Pa tudi kersanskih cerkev se vec nahaja, in sicer za Greke in za Armence , soedinjene in nesoedinjene. Naj vecje poslopje je Serajl ali stanovalisce turskega snltana, njegovih zen, visjili in nizjih sluzabnikov; sozidal ga je sultan Muhamed II., obsega pa nmogo poseb-nih stavb, mosej in vertov, tako da ima sam zase podobo velicega mesta. Znameniti so dalje bazarji ali tergovske lope, v kterih se prodaja razno blago, blago velike dragote in lepote; nmogo je tacih ba-zarjev, samo da jim je dostikrat ogenj nevaren. Tudi se nahaja nmogo javnih kopalisc, ker Turki kot sploii Jutrovci se radi obilno umivajo in kopajo.
Menil bi kdo, da Turki ne skerbijo za ucenost; vender se dobiva v Carjemgradu na 400 zacetnih ljudskih sol, in 300 ucilnic za mohamedansko duhov-sino. V novejsem casu so bile tudi bolj ucene sole vtemeljene, za naravoslovje, racunstvo, zdravilstvo, vojastvo. Tudi obertnija ni zanemarjena; tista se sicer peca bolj z blagom, ki je za Jutrovo ugodno, z usnjem, svilnatmi, z zlatom in srebrom vdelanimi tkaninami, pogrinjali in drugim. Tergovstvo je tudi obilno, zakaj v Carjemgradu se blago pretnenjava med izhodom in zahodom.
Mesto samo ima 2 milji in pol v okoliei, in je na sulii strani s starim, trojnim in mocnim zidom za-varovano; starih stolpov in terdnjav je le ena osta-la, grad s sedmerimi stolpi. Zunaj mesta pa je se petnajst predmestij; znamenite med njimi so Galata, kjer stanujejo evropejski tergovci, Pera, kjer bi-vajo poslanci evropejskih vladarjev, in Skutari un-stran tnorskega kanala na azijanskem bregu.
Stanovavcov ima Carjigrad veliko stevilo, in iz raznih narodov; vseh dus skupaj se steje na 900.000, in sicer 400.000 Turkov, 250.000 Armencov, 150.000 Grekov, 40.000 Judov in 40.000 Frankov ali Evro-pejcov.
Ogled po (ioniovini.
Gorica, pravo slovcnsko lucsto.
Iraena Gorice ni spremenii ne Italijan ne Nemec toliko, da bi se um ne znala slovenska ko-renika. Kakor ime, tako je zacetje tega mesta slo-vensko, in tako tudi se njegov sedanji znacaj po vecjini ostaja slovenski. Po besedah nekterih nek-danjih pisateljev bi se utegnilo soditi, da je v tej strani starodavni cas staia neka Noreja; pa goto-vega se o tej reci ne da spoznati. Gorica se po tem imenu v pismih pervikrat bere se le 1. 949, vender se kaze, da je mesto ze takrat zadosti ve-ljavno bilo, ker je imelo premozne stanovavce. L. 1001 je cesar Oton III. polovico Goriskega mesta dal patriarhu Janezu IV., polovico pa Verihenu, furlanskemu knezu. Krog 1. 1120 se pervikrat bere lastni goriski knez, Majnard z bratom Engelber-tom; od tedaj je Gorica imela dolgo lastne gospode, ki so dobili tudi drugod posesti po Istiii, Krajni in Korotanu, so tudi nekaj casa bili koroski vojvodi. L. 1500 je umerl poslednji goriski knez Leonard, ter je Gorico zapustil cesarju Maksimilijanu I., in od tedaj tista ostaja avstrijanskim vladarjem v oblasti. Od 1. 1751 je v Gorici nadskolijstvo vstavljeno, ker je papez Benedikt XIV . akvilejski patriarhat odpravil.
Gorica stoji na levem bregu derece Soce, v prijazni rodovitni ravnini, obdana z vinskimi grici; nad mestom se kaze na visavi grad, nekdanji sedez goriskih knezov, pod gradom je veliki terg, Trav-nik imenovan. Mesto se loci v staro gornje, in v novo spodnje mesto; zraven je se dvoje predmestje, Placuta in s. Ilok. Med stavbami je znamenita stolna cerkev s. Hilarija in Tacijana, ki jo je kne-ginja Katarina zacela zidati 1.1365, in je bila dover-sena I. 1400; posebno lep pri tej cerkvi je veliki kor. Fara je bila tukaj se pred I. 1334, ko je Henrik Vendenberski za zupnika bil postavljen; pervi nadskof pa je bil ondi 1. 1752 Karol Mihael grof Atemski. Razun te cerkve ste se farne s. Ignacija
v mestu, in s. Vida pred mestom, in podfarne s. Andreja in s. Roka. Dalje sta v mestu dva samo-stana, ocetov kapucinov in ursulinaric; ste tudi dve bolnisnici, usmiljenih bratov in usmiljenih sester. Zmed druzih stavb so znamenite, nadskofova palaca, dezelna hisa in vojasko poslopje. Dezelnih vredov ima tukaj svoj sedez okrozno predstojnistvo za go-risko knezijo, in okrozna sodnija. Ucilnih naprav ima mesto zadosti; bogoslovsko ucilnico s semenis-cem, visji gimnazi in realko, zraven vec ljudskih sol. Kar se tice obertnije, Gorica je ne pusca v nernar, ima fabrike za usnje, svilo, rozolj , posodo in drugo.
Stanovavcov se zdaj steje na 14.000, vmes je vec kot polovica Slovencov, nekaj je Nemcov, drugi so Italijani in Furlani. Po takem se Gorica se zmi-raj sme za slovensko steti, dasiravno bi jo en del njenili stanovavcov rad vso poitalijancil.
Blizo mesta na prijaznem gricu v Kostanje-vici je samostan ocetov franciskanov; tisti so I. 1811 semkaj prisli namesti karmelitov, ki so bili tukaj 1. 1649 vpeljani. Poprej pa je bil v mestu l'ranciskanski samostan pri cerkvi sv. Katarine, ki ga je sv. Anton Paduanski I. 1226 vtemeljil. Dalje od Gorice pa je sloveca bozja pot pri cerkvi Marije Device na Sveti gori; ta bozja pot je bila zna-na ze pred I. 1376, sedanja lepa in velika cerkev pa je bila doversena in posvecena 1. 1544; ocetje t'ran-ciskani so ondi imeli samostan od I. 1565 do 1. 1786.
Cerknisko jezero, memo druzih cudovito.
Slovenska zendja se v svojem juzno zahodnem dein proti jadranskemu morju prav posebno loci memo druzih dezel na svetu. Dohne niso podolgaste in na eno stran odperte, temuc bolj ali manj okrogle in zaperte kot kotli in niske; gore dostikrat ne kazejo ojstrili verhov in grebenov, temuc so v visavi vse-dene in razsirjene, in imajo prostorne pa ne gladke planjave, so znotraj polne jam in votlin; vode izte— kajo iz tamnih votlin, gredo nekaj casa po verhu
zemlje, se zopet skrivajo in zopet iztekajo. Tako Ileka pribaja pod Ternovem na dan, pri Skocijanu blizo Divace gre v zemljo, in cez stiri milje pri Bivinu izteka kot Timav v morje, kakor je bilo ze Rimljanom znano. Nasproti Pivka izvira un-stran Sempetra, gre pri Postojni v jamo, se pri Pla-nini zopet pokaze in ponikne kot Unec, in pri Verbniki izteka kot Ljublj anica. Pri Lasicah gre vec potokov v zemljo, unstran hribov izvirajo kot Kerka; enaka je s potoki pri Ribnici in v Ko-cevji, tecejo po svetlem in po teminah, in v zadnje se iztakajo v Kolpo. V versto tacib vod gre tudi Cerknisko jezero; priteka in odteka, je obilno sulio in zopet polno.
Cerknica je precej velik terg na Notranjskem, pol milje od zelezniske postaje pri Rakeku, in steje do 1500 dus. Ondasna farna cerkev je goticne ob-like, zidana po tem, ko so staro cerkev 1. 1472 Turki pozgali; pa l'ara je ondi zlo stara, ze I. 1261 se spominja, in ravno od tarne cerkve ima terg svoje ime. üa je v rimskih casili v tej strani ze neki kraj stal, pricnje staro zidovje in razni stari denar, ki se nahaja na Gradisci pod Cerknico. Od terga ima dolina in jezero svoje ime.
Cerkniska dolina je miljo dolga in pol milje si-roka; 1820 cevljev je visoko nad morjem. Öbdaja jo na zahodni strani Javornik s svojimi nizjimi berdi 4006 cevlj. visok, na izhodni strani pa Slivnica, do 3523 cevlj. vzdignjena; proti jugu in proti severju nizji bregovi dolirio zapirajo proti Lozu in Rakeku. Ker se v to dolino voda iz vseh strani vkupaj steka, odtoka pa nima zadosti odpertega, tedaj se proti jugu od Cerkniskega terga (lela jezero , o povodnih ne samo dolgo, temuc tudi siroko. Od juga prihaja Loski veliki Oberb, in tece po vsem dolgem jezeru; priteka skozi podzemeljsko votlino iz druge nekoliko visje doline, ki lezi med Sneznikom, 5332 cevlj. vi-sokim, in Lozem, starim mestom. Od izhoda se v jezero vlivate Cerknisica in Stebersica, ki obe svoje vode dobujete iz Obloskega verhovja; zraven teh so se nekteri manjsi potoki, ki po daljsem in krajsem teku pomagajo jezero napajati. O dezevji se odpi-rajo se podzemeljski brezni na strani visocega Ja-
vornika, in iz vecjih in manjsih jam in votlin izlivajo mnogo vode v jezero; naj vec vode dajete Vranja jama in Suhadolica; Sitarica, Tresenec in Zernun jo z mocjo mecejo na dan, druge jame jo bolj po malem donasajo. Jezero ob susi kaze le nektere potoke in luze, in samo zadnji kraj bolj poln; o dezevji pa se kmalo narase, da je za tri ceterti milje dolgo, in za pol drugo cetert siroko. Z vodo se prikaze veliko povodnih tic, zlasti raznili rac, dalje pa pride veliko tudi rib iz globocin v jezero. Po sredi jezera ta-krat ostajajo stirji otoki, Vornek z Otosko vasjo in cerkvijo, Benedke, velika in mala Gorica.
Navadno se jczerske vode odtakajo na severni strani; sprejemate jili dve jami, velika in mala Kar-lovica, ki se imenujete po starem podertem gradu Karlovcu, ki je stal visje na njima na gricu. Voda od ondod tece v zahodni strani od liakeka pod zem-ljo, se vmes kot Bakeski potok dvakrat pokaze in skrije, pri Sevski in Bakeski zagi, in dalje Planini nasproti, ki je le 1450 cevlj. nad morjem, prihaja na dan pri Mlinih, ter se zdruzi s Pivko; obe vodi skupaj se poleg Planine imenujete Unec, in proti Ljubljani delate Ljubljanico. Ivadar je pa jezero po povodnji se napolnilo, takrat je se mnogo druzih jam in votlin pripravljenih, da se obilne vode hitreje praznijo namrec: Vodonos, Beseto, Bejtje, Kotei, Livise, Ponikva, Bobnariea in druge. Ce tedaj zlasti o po-letji za daljsi cas nastopi sulio vreme, vse tiste od-pertine vodo bolj in bolj pozirajo, in v kacih dveh ali treh tednih potem se vecji del jezera pokaze suh. Pri takem odtekanji jezera se zacne obilen ribji lov, ker povodna zival zastaja v nizjih globinah: posuseni svet se potem pokriva z obilno travo, in donasa obilno sena o svojem casu.
Cerknisko jezero je bilo ze liindjanom znano; Lusko jezero (lacus Iugeus) se imenuje pri nekda-njem zemljopiscu, ki pripoveduje, da od Tersta je memo tegä jezera tergovska pot nizje sla proti Kolpi. Kaze se, kakor da bi nekdanje ime bilo v zvezi sta-rega Loza, ki se po Iogu ali gojzdu tako imenuje. Loz pa je res star kraj; nekdanje japodsko mesto nad Lozem se je zvalo Terpon , in je tudi v rimskih casih moglo nekaj veljati, ker se ondi mnogo starin
nahaja. Pozneji cas se bere ze 1. 1221 fara v Lozu, in 1. 1477 je terg po cesarji Frideriku dobil niestne pravice. Kar pa se tice Cerkniskega jezera, se o ribskih pravicah ondasnih tudi bere v starih listinah, na pr. I. 1371; ribistvo je namrec ondi kdaj imela za polovico Postojnska grajsina, za polovico pa Pla-ninska, Loska in Nadliska, iz perva vse v najeni od Akvilejskih patriarhov, kot zemeljskili gospodov.
Tisucletui spomiu ssv. Cirila in Metodja.
V letu 863 sta prisla brata Ciril in Metodi na Moravsko, in sta ondi zaceia apostoljsko delo za slovanske rodove; v letu 1863 bo ravno 1000 let pre-teklo od tistega pocetka, in tedaj je spodobno, ta spomin bolj slovesno obhajati. To se ima goditi ondi, kjer pocivajo castiti ostanki sv. Metodja, kjer je on tudi iz perva evangeljsko sluzbo opravljal s svojini bratorn Cirilom, in pozneje svoj skofovski sedez im ei postavljen, namrec v Velehradu poleg Hradisa na Moravskem. V ta spomin bodi tukaj apostoljsko djanje svetih bratov nekoliko razlozeno, zlasti od te strani, kolikor je obsegalo slovenski narod.
Da se djanje sv. Cirila in Metoda med slovans-kimi narodi bolj pojasni, je treba dolociti, kako je pri tistili pred njunim prihodom stalo s kersanstvom. Slovenski narod na juzni strani derece Urave je sv. vero prejel po akvilejskih patriarhih, na severni strani pa po solnograskih nadskofih. Kolikor dalec je segala oblast akvilejske cerkve, je sveta vera se vedno nekaj ntoci ohranila od pervih kersanskih casov, ko je svoj zacetek tukaj dobiia po sv. Marku evangelistu, in se razsirila po pervem skofu Mohorji in njegovih naslednikih. Kar zadeva pozneji cas, se je doslej malo popisanega naslo o apostoljskem delu akvilejskih visjih pastirjev med Slovenci; pa zadosti je v zivljenji sv. Pavlina patriarha povedano s tem, da je on po evangeljskem oznanovanji korotanske ljudstva in sosedne narode pripelj.il h Kristusovi veri.
Kolikor se tice nasproti Slovencov na severni
strani Drave v Korotanu in nizje v Panonii, je iz perva med tistimi manj evangeljske setve ostajalo; dalje pa se oznanovanje sv. evangelija po solnogras-kih nadskofih nahaja zadosti na tanko popisano. Bere se razlozeno delo sv. Yirgilija cd I. 753 naprej v Korotanu v dneh vojvodo Kajtimara in Valduha; dalje djanje nadskofov Arnona, Adelrama, Liuprama in Adalvina od 1. 798 do I. 873 v Panonii v dneh vojvodov Privina in Kocela, iinenovani so tudi na-mestni skofje, ktere so tisti visji pastirji postavili v Korotonu in v Panonii. Kar zadeva potem drugi slo-vanski narod visje poleg Donave, Morave in Nitrave, namrec Moravane, tistiin je iz perva sveta vera oznanovana bila od druge nemske skolije, namrec po Pasavskih visjih pastirjih, kterim je bil cesar Karo! veliki to skerb izrocil. Pasavski skof lleginar je !. 818 kerstil vojvoda Mojmira in nmozico Mora-vanov; od 1. 840 dalje je Reginarjev naslednik Hart-vik opravljal apostoljsko sluzbo med Slavani unstran Donave. V tistem casu so bile ze cerkve v Olonmcu in Bernu, kakor se posnema iz starili listin; tudi v Velehradu, kjer je bil vojvodov sedez, je stala ze takrat ali pa se poprej kersanska cerkev.
Po takem je bilo kersanstvo med slovanskimi narodi tastran in unstran Donave ze v pervi polovici devetega stoletji zadosti obilno zasajeno. Yender je nekaj ljudstva, zlasti unstran Donave se v neveri zastäjalo; spreobernjenci pa tudi v veri niso bili se toliko uterjeni, ker oznanovci svete vere, zlasti nemski dostikrat niso razumeli njih jezika. Tedaj se laliko sodi, kako si je ljudstvo zelelo tacih uce-nikov, kteri so mu znali v domacem jeziku govoriti. Ravno taka ucenika pa sta bila sv. Ciril in Metodi.
Ciril, ali kakor se je iz perva imenoval Konstantin in pa Metodi sta bila brata, rojena v Solunu na Greskem iz plemenite hise; ker je v Solunu in v okolici veliko Slovanov bilo naseljenih, tedaj jima je bil slovanski govor zraven greskega od doma znan. Skerbna za ucenost in poboznost sta si izvolila mi-niski stan, in sta zivela v samostanu naj poprej v Solunu; potem sta v Carjemgradu stopila v cer-kveno sluzbo, in za masnika bila posvecena. Ondi se je Ciril kazal vnetega za cisto kersansko
resnico, ter se je nasproti oglasil posiljenemu patri-arhu Fociju, ki je kriv nauk o cloveski dusi izustil na dan. Potem se rnu je pot odperla tudi drugim narodom oznanovati sveti evangeli. Kazari, cudski narod poleg cernega morja, so greskega cesarja Mihaela 111. prosili pravih ucenikov, ker so se med njimi verske zmote bile zasejale. K njim je bil 1. 861 poslan Konstantin, se je kmalo naucil njihovega jezika, ter jili je po tern prevernil k cistemu kersan-skemu spoznanju. Takrat je bil tudi toliko srecen, da je na sei ostanke sv. Ivlemena papeza, ki je ondi za sveto vero pregnan in v morje verzen sklenil svoje zivljenje.
Kmalo po tem, ko se je bil povernil v Carjigrad, je bil Konstantin s svojim bratom Metodjem vred poklican v drugo stran, da sta postala äposteljna velikemu slovanskenm narodu. Moravski vojvoda Rastislav, ki bi bil svojemu ljudstvu rad dobil bolj ugodnih verskih ucenikov, je 1. 862 cesarja Mihaela v Carjemgradu prosil tacih, ker mu je Konstantin ravno od svojega djanja med Kazari bil znan prisel. 0 tem poklicu se je Konstantinu zdelo, da je Bozja volja, in tedaj se je z vsem duhom namenjemu delo vdai. Pred drugim se mu je kazalo potrebno znajti pot, da bi se slovanski jezik ne samo govoril, temuc tudi pisal; in tedaj je znasel nov slovanski pravopis. Dolgo se je menilo, da je Konstantinova najdba tisto pisanje, ki se imenuje Cirilica; pa preiskovanja no-vejsega casa so bolj verjetno pokazale, da je 61a-golica izvirna Konstantinova pisava. Ko je sveti moz doversil to najdbo, je precej berila in evange-lije, ki se berejo pri svetem opravilu, pretolmacil v slovenski jezik; tako pripravljen se je z bratom na-potil k Moravanom, ter je k njim dosel 1. 863; se-boj je prinesel tudi ostanke sv. Klemena.
Radostno je ljudstvo sprejelo nova ucenika, ve-selo in castno jima je naproti slo , ko sta se pribli-zala Velehradu. Polna svete vneme sta po tem za-cela evangeljsko sluzbo, tega gotovo ne brez dovolitve tedasnega pasavskega skofa Hartvika; ucila sta ljudstvo, trebila luliko, ki se je bila pomesala na njivo kersanske cede, trudila sta se tudi, zmed ljudstva pridobiti mladih evangeljskih delavcov, ter sta tiste
vadila v znanji svetih resnic in v opravljanji cerkvene sluzbe. Tako sta delala do 1. 867. Vender ce se je apostoljsko delo hotelo z obilnisim sadom opravljati, je bilo potreba, da je dezela prejela do-niacega skofa; pasavski pastirski 8toi je bil prevec oddaljen. V listih je bila tedaj ta potreba papezu Nikolaju I. sporocena; povedano je bilo tudi bogato evangeljsko delo svetih bratov, naznanjena njuna pravovernost in zvestoba do apostoljskega stola. Za to prosnjo se je z moravskim vojvodom Rastislavom tudi zdruzil panonski vojvoda Kocel; tudi tisti je za svoje ljudstvo zelel bolj ugodnih ucenikov. Na to je papez z listom poklical v Rim oba brata Konstan-tina in Metodja.
Ko sveta brata dojdeta v Rim, je bil papez Nikolaj I. ze umerl; pa radostno ji je sprejel njegov naslednik HadrijanlL, ker sta prinesla seboj svetinje zvelicanega papeza Klemena, in so se o tej priloz-nosti mnogi cudezi nad bolniki pokazali. Papez tudi, spoznati njuno vero in zvestobo, je posvetil oba brata Konstantina in Metoda za skofa, njune ucence pa je odbral za masnike in levite; takrat je bilo Ivonstan-tinu tudi ime spremenjeno, in klical se je dalje Ciril. Pa svetemu mozu ni bilo odloceno, da bi se bil dalje trudil na zemlji; locitev s tega sveta se mu je razo-dela blizo, in res je stirdeset dni po dohodu v Rim mirno zaspal v Gospodu, 14. februarja 868. Njegovi castiti ostanki so se v kanmitnem grobu castno spra-vili v cerkvi sv. Klemena.
Tako je Metodi sam ostal za apostoljsko delo. Papez Hadrijan II. je v pospeh svete vere med slo-vanskimi narodi za koristno spoznal, za Moravijo in Panonijo posebnega nadskota odlociti, in staro pa-nonsko nadskofijo obuditi; tedaj je Metodju, kakor se kaze iz listov papeza Janeza VIII., izrocil tako visjo oblast. Iz Rima vernivsi se je bil Metodi castno sprejet v Panonii pri vojvodu Kocelu, ter se je dalje obernil na Moravsko; na dvoru vojvoda Rastislava in drugod po dezeli je zdaj skerbno oprav-ljal duhovno pastirstvo. Kmalo je zacel s svojimi ucenci vred cerkveno sluzbo, sveto niaso, svete za-kramente in duhovne ure vslovenskem jeziku opravljati; njegov namen je bil, izroceno ljudstvo po taki
poti lozje in stanovitnise v pravem spoznanji in v resnicni poboznosti uterditi. Vender uiu tukaj ni bi-lo dann svojega dela brez opovira izpeljevati; zakaj ze I. 868 se je zacela huda vojska med Morävani in Nemci, in Rastislav se je komaj ubranil silnemu napadu, pa kmalo ga je njegov stricnik Svatopluk izdal sovrazniku v roke. Ivo se je potem Svatopluk sain vojvodstva polastil, Metodi ni im ei pokoja v de-zeli; novi knez je bil namrec zlo nasprotnega duha do njega. Tedaj se je sveti moz I. 870 v Panonijo, v drugi del svoje skofije obernil, je bil pri vojvodu Kocelu radostno sprejet, in je ondi se trudil v apostoljskem dein; slovensko ljudstvo se je zdaj vesefilo, ko je pri svetem opraviio slisalo ljube doinace glasove. Si-cer je pocetje Metodjevo naslo nasprotnike, in za-stran tega je sla pritozba pred papeza Janeza VIII.; papezev poslanec, Jakinski skol' Pavel, ki je to ree imel preiskati, je potolazil vse nasprotje, in Metodi je dalje mirno delal v svojem pastirstvu. Se je pa-pez potem tudi Horvasko stran sporocil svetenm mo-zu, ter je vojvoda Muntimera 1. 874 po listu opo-rninjal, naj se poverne pod panonsko skotijo.
Tukaj se sme vprasati, kako dalec je apostolj-sko delo s. Metodja segalo med Slovenci; ali je zadevalo vso slovensko zemljo, ali samo njeni iz-hodni del proti Uonavi. Odgovor se lahko da, ce se pomni, koliko slovenske zemlje da je takrat obsega-la Panonija, in kako da cerkvena postava nikomur ne dopusa segati cez meje svoje skofije. V jugu Panonija tiste dni ni vec tako nisko segala, kakor v rimskem casu, temuc je imela Dravo za mejo: v za-liodu pa so visje od Drave se tisti hribje bili za mejnike, ki so se pri Rimljanih imenovali cetske göre, in se stegujejo med Muro in Rabo, potem med Anizo in Murico, in se koncavajo z Runajskim gojz-dom. Poleg starili listin so se Ptuj, Strade in Ja-blanica (Afienz), ki so zdaj pri Stajerskem, priste-vale se k Panonii; dalje se je k Panonii pisala vsa tista ogerska stran, ki je ob Rabi in Zali med Do-navo in Dravo, kjer so med drugimi kraji Pecuh, Lendava, Kisek, Subotisce in Zalavar (Moosburg), — nekdanji sedez panonskih vojvodov Privina in Kocela. Po takem so samo tisti Slovenci, kteri so
v teil mejah stanovali, Metodja imeli za visjega pa-stirja; drugi so spadali pod akvilejskega patriarha in pa pod solnograskega nadskofa, Drava je po raz-sodbi cesarja Karola velicega mejila tiste dve skofii.
Slovenska zemlja poleg gorejne Drave in Mure, ki se je pri Rimljanih pisala za sredozemeljski No-rik, se je pozneje vsa stela za Korotan; ondi so takrat imenovane cerkve pri Gospejsveti nad Celjov-com, v Tiburnii nad Beljakom, in v Undrimi nad Se-koviui. Tukaj in sicer v severni strani od Drave, so solnograski nadskofje tudi v Metodjevih dneh brez opovire opravljali duhovsko pastirstvo; tudi sevnji-hoviJi tozbah nikjer ne nahaja spomina, da bi bil Metodi stopai cez korotanske meje. Enako je biio na juzni strani derece Drave, kolikor dalec so stanovali Slovenci; akvilejski patriarhi, kakor se nahaja v tedasnih listinah, so brez opovire rabili svojo oblast do panonske meje. Spadala je namrec pod akvilejsko cerkev Slovenska stran med Dravo in Kolpo poleg Savinje, Save in Kerke, dalje Krajna poleg gorejne Save, Istrija ob jadranskem morji, slovenski delFur-lanije poleg Soce, in del Korotana na juznem po-dravskem bregu.
Tedaj ob Muri in gorejni Dravi, ob Savi in Soci Metodi ni delal kakor visji pastir; tisti kraji so stali pod drugimi skofi. Pa po drugacni strani je njegovo djanje imelo veliko vpliva na kersanske Slo-vence med Dravo in jadranskim morjem, in tudi na sosedne Horvate. Tisti kraji so se namrec tedasnji cas mocno nagibali proti izhodni cerkvi, in so bili na tem se lociti od rimske cerkve in apostoljskega stola, enako, kakor je vsiljeni patriarh Foci Carjigrasko cerkev hotel odcepiti od zveze s papezem. Metodi pa, sam zvest apostoljskemu stolu, je bil tukej sred-nik in pripomocnik, da so tudi kraji ob Savi in jadranskem morji ostali v zvezi z rimsko cerkvijo. Za-toraj je papez Janez VIII. opominjal horvaskega vojvoda Muntimera, raji naj se vda pod panonsko skofijo, in ne stopa k greski stranki; tudi vojvoda Sedislava in Branimira je 011 v druzih listih poterdo-val v edinosti z rimsko cerkvijo. Na drugi strani je ravno ta papez svaril patriarha akvilejskega Valperta, ker je sprejemal liste odcepljenega carjigraskega
patrijarha Focija; Ninskega skofa Teodozija pa je hvalil, in duhovsino Splitske cerkve z nadskofom Teodorom vred je tolazil zastran zvestobe do apo-stoljskega stola.
Od Metodja je ravno v starih listinah pisano, da se je mudil v Istrii in Dalmacii; ne more se dru-zega soditi, kakor da si je on na tem potu prizadeval, edinost z rimsko cerkvijo v teil krajili zaterditi, in vsako odcepljenje odverniti; verjetno je, da mu je papez o drugem njegovem prihodu v Rim se posebej 1 sporocila dal dö skofov v tistih krajili. Da je Me- ( todi v Istrii in Dalmacii opraviti imel, za to so prica se sedanji ostanki slovenskega obreda v teil dezelah, ki se po navadi imenuje glagolitski. Preiskave no- 1 vejsih casov namrec kazejo, da slovenski obred, ki a ga je Metodi vpeljal, ni bil po obredu greske cerkve 1 obravnan, kakor se nahaja se danasnji cas pri Ser- ^ bih in Rusih; ampak nasproti je spricano, da Metod- ( jev obred je bil enak z obredom rimske cerkve, ravno tako, kakor se dobiva pri Glagolitih v Istrii in 8 Dalmacii.	1
üokler je panonski vojvoda Kocel zivel, je Me- 11 todi brez ovirkov zamogel svojo dubovno sluzbo o- 8 pravljati v juznem dein svoje skofije, in tudi bliznjim 0 sosedom proti jugu v korist biti. Kadar je pa Kocel 0 zivljenje zgubil, kar se 1. 877 ali 878 v nekem boji e: zgodilo, potem sveti moz tukaj ni imel zadosti var- 11 nosti pred svojimi nasprotniki; tedaj se je zopct u- 1 maknil v Moravijo, in ondi je pri vojvodu Svatoplu-ku vec prijaznosti nasel kakor poprej. Takrat, 1. e; 878 ali 879, je prisel ceski vojvoda Borivoj s svojo soprugo Ljudomilo v Velehrad na dvor moravskega ' Svatopluka; Metodi ga je preobernil Ii kersanski veri, je njega in vojvodinjo in trideset ceskih pleme- 9$ nitnikov kerstil. Med ceskim narodom sicer takrat 18 kersanstvo ni bilo celoma neznano, pa spreobernitev o-Borivojeva je tudi vse ljudstvo nagnila k sveti veri. ?l"
Vender Metodjevi nasprotniki zmed nemske du- le hovsine niso mirovali; dolzili so svetega moza, da -lj uci verske zmote, in za zlo so mu steli, da je ßozjo ln sluzbo opravljal v slovenskem jeziku. Po takem so J<i tudi Svatopluka v dvome pripravili, je li Metodi pra-voveren ucenik ali ne. Z nova je bil tedaj po- sj
>ozni skof tozen pri papezi Janezu VIII.; tisti se je iudil, ce bi Ii kaj tacega zamoglo res biti, in je po istu Metodja poklical v Rim. Ondi je bila ta rec ' skofovskem zboru preiskana; Metodi je bil v vsem iravoveren spoznan, in v svojem redu kot panonski n moravski nadskof poterjen, in vse to je papez z losebnim listom Svatopluku dal na znanje. Tudi je 'isji poglavar svete cerkve za dobro spoznal, naj se lovenskemu ljudstvu v domacem jeziku Bozja beseda znanuje, ter je‘dalje slovensko pisavo pohvalil, ki e bila znajdena po modrem Cirilu. Zraven je tudi izre-:el, da pravi veri ni nasproti, ce se sveta masa poje slovenskem jeziku, ali sveti evangeli v tistega do-ro pretolmacen berc, ali opravila duhovnih ur v akem ravnajo. Po zeiji vojvoda Svatopluka je pa-ez se druzega skofa Vibnika posvelil za panonsko kofijo, s tein, da naj bo svojemu nadskofu v vsem okoren, kar je po cerkvenih postavali.
Tako je visja cerkvena razsodba dobro iztekla u Metodja, in v duhu pokrepcan, se je povernil na loravsko. Vender ondi ni nasel pokoja pred svo-mi nasprotniki; laz, zvijaca in sila se je zoper nje-a rabila; celo njegov poddruzni skof Vihnik se je oper njega ustavljal, in je marsikaj njemu nasproti ocenjai. Metodi se je za tega voljo v papeza Ja-eza VIII za pomoc obernil; in tisti ga je I. 881 v ubeznjivem in zaupnem listu po ocetovsko potolazil, poterpezljivosti in stanovitnosti poterdii, in v go-:cem in neutrudenem apostoljskem delu poterdii. ez ne kaj casa pa se je stan svetega inoza na boljse bernil. Vojvoda Svatopluk je bil toliko srecen, da ; je 1. 882 z vojsko odtegni! oblasti nemskih vla-irjev, in da je velikost in inogocnost moravskega > »spostva obilno zvisal; po takem tudi nasprotniki . ned nemskega duhovstva in plemstva Metodju niso ogli vec zaiega delati. Tedaj je tudi kersanska ?ra med moravskim narodom vecjo moc dobivala;
. letodjevo gorece prizadevanje je sveti cerkvi pri-t bljalo obilno spoznovavcov, in njegovo resno rav-i tnje je zboljsalo zivljenje in obnasanje prostega i idstva.
Tako je Metodi blizo sedemnajst let opravljal . sje pastirstvo; tek je dokoncal, vero oliranil; ter
pricakoval krono za svojo pravicnosl. In ker je bil Bogu Ijtib, se je za njega priblizal cas miru in po-koja po terpljenji in stiski, cas placila za toliko truda in dela. Na Moravskem v Velebradu, kjer je zacel svoje apostoljsko delo, je tudi tisto dokoncal. V evetno nedeljo je zadnjikrat prisel v cerkev, kjer je bila obilna mnozica vernikov zbrana; iniel je kratek govor, blagoslovil je vojvoda, duhovsino in vse Ijud-stvo, ter je rekel: Cujte pri meni, otroci! do tretjega dneva. Tako se je tudi zgodilo# Ko je napocil tretji dan, je rekel: Gospod v tvoje roke zrociro svojo duso. In tako je zaspal v rokah masnikov 6. aprila 885 po Kr.
Xjegovi ncenci so mu skazali posiednjo cast, so za njega opravili cerkvene molitve po latinsko in po slovensko, so za njega darovali sveto daritev, in so njegovo truplo k pokoju djali v stolni cerkvi v| Velebradu za allarjem Marije Uevice tiozje Matere. Nesosteta mnozica ljudstva je prisla k njegovemu pogrebu, in dobro ljudstvo je jokalo po svojem uce-niku in pastirju, kteri je vsem vse bil, da bi bil vse pridobil.
Friderik Baraga, rojen Slovcuc, amerikanski skof.
CS podobiino.')
Friderik Baraga, dobro znani apostoljski delavec in cd Indijani v severni Ameriki, je bil rojen 29. junija 1797 v Mali vasi, malem gradicu, ki ga je takrat imel njegov oce, v Doberniski fari v dolejni Krajni. Kot edini sin je imel biti dedic ocetovega posestva, li kteremu je pozneje prisla Trebanska grajsina; ko je tedaj latinske sole dokoncal v Ljub-Ijani, se je z veliko pridnostjo vdal ucenju dezelnega prava na üunaji. Takrat pa je spoznal svoj pravi poklie, namrec poklic za duhovski stan; pripomoglo je k takemu spoznanju to, da je imel stanovanje bli— zo poboznega in umnega bogoslovskega ucenika Dr. Pletza. Tedaj je znamenito posestvo svoji sestri Amalii zarocnici Greselnovi prepustil, da bi se tako
zamogel celoma vdati v sluzbo Gospodovo; doversil | je v Ljubljani bogoslovski uk, in je bil 21. septem-, bra 1823 za masnika posvecen.
Tedaj jev bil za duhovnega pomocnika poslan
- naj poprej v Smartno pred Kranjem, in po tem v I Metliko; veliko gorecnost in neomagan trud je kazal l v voditvi diis, ki zelijo se z Bogom terdnejc soediniti.
] Od tega je prica se vedno zivi spomin na njega v
- gorenski in dolenski strani: od tega so price tudi i pobozne bukve, ki jih je po slovensko v dubu in z i besedo sv. Alfonza Ligvorjana spisal, namrec Dusna i pasa, in Obiskovanje sv. resnjega Telesa. Takrat je i prisel Cincinatski skof Edvard Fenvik iz severne
Ainerike na Du naj , ter je za podporo amerikanskih misijonov ondi bratovsino sv. Eeopolda v slan spra-: vil; veliko je pripovedoval o pomanjkanji duliovnov i in o zapuscenji stanovavcov tistili krajev, kjer so i velik del se «iivjaki bivali. To je na drugo st ran, v misijone k dein poklicalo Daraga, ki je bil vedno ; zeljcn, vec in vec das pridobiti Gospodu.
Po svoji prosnji je bil sprejet od Cincinatskega skofa, izpuscen tudi od svojega visjega pastirja, in vzdignil sc je proti koncu 1. 1830 na pot V severno Ameriko. V spomladi 1. H831 je bil po tem po svoji zelji poslan kot misijonar k cerkvi sv. Petra pod Krivim drevesom (Arbre eroelic) v gornjem Mici-ganu; ondi stoji zdaj mesto Eitlle Traverse, takrat pa je bilo ze nekaj spreobernjencov iz rodu Otava-Indijanov, ki so bili ze nekoliko omikani. Pisma, ki jih je posiljal do svojih znancov v Evropo, za-dosti svetlo spricujejo, koliko je ta vneti oznanova-vec svete vere imel uterpeti, koliko je imel po dubu in po telesu se truditi, pa kako marsiktero duhovno veselje je tudi nasel in obcutil, ker je ondi in v bolj bliznji in bolj daljni okolici veliko novih vernikov pridobil. Tiste pisma tudi kazejo, kako mocno se je v vsein tem zanasal v pomoc Gospodovo in brambo njegove prcsvete Matere Marije. Kar se tice po-zemeljske pomoci, je dobival sicer podporo od bra-tovsine sv. Eeopolda in iz svojc domacije; pa vse I to je rabil v prid svojih ljubljenib Indijanov in v zlepsanje Bozje sluzbe, malo je vprasal za svojo zloznost.
Med tein so se bile cerkve tudi v druzih stra-neh severne Amerike pomnozile, in nove skofije so bile vstavljene; novi skof za gornji Micigan je biI Friderik Rese v Detroitu. Z njegovim dovoljenjem je Baraga I. 1834 novo postajo napravil med Potova-tomies - Indijani, ki so bolj proti jugu poleg reke Grandriverja stanovali, pa se malo omikani bili. Novi misijon se je klical pri sv. Marii; ondi je zvesti Gospodovi sluzabnik sicer veliko vec tezav imel pre-nesti, pa si je kmalo vecjo kersansko srenjo pridobil. Drugo leto, namrec 1835, se je obernil k ubogim Ocipve - Indijanom unstran Miciganskega jezera, in je vtemeljil postajo Lapointe pri Gornjem jezevu; tudi ondi je kmalo imel veliko spreobernjencov.
Da bi si novib in obilnisih pripomockov za svoje misijone dobil, se je Baraga proti koncu I. 1836 po-vernil v Evropo, je obiskal Pariz, Dunaj, in tudi svojo domacijo na Kranjskem; tukaj je dal nove pobozne bukve po slovensko, namrec Zlate jabelka, in druge bukve o severnoamerikanskili Indijanih po nemsko na svetlo. Z marsikterimi pridobki obdarovan se je v drugi polovici 1. 1837 spet povernil nazaj v svoj misijon; nova iz kamnja zidana cerkev namesti po-prejsne lesene s skorjämi pokrite je kmalo kazala nekaj sadu njegovega evropejskega potovanja. Po tem ga je njegov visji pastir postavil za svojega namestnika v krajini Viskonsin imenovani; tedaj se je njegovo djanje razun tesne misijonske postaje se bolj razsirjalo na bliznje in daljne kraje med Gornjim in Miciganskim jezerom, vmes tudi k sv. Marii (8ant de st. Marie"), kjer je zdaj novi skofijski sedez. L. 1843 se je preselil na postajo 11 Anse, ki je neko-liko bolj proti severju; ondi se je deset letz veliko gorecnostjo trudil za spreobernjenje nevernih in za poterjenje vernili Indijanov.
üelo neutredenega misijonarja se je veliko po-spesilo potem, da se je kmalo indijanskega jezika navadil, tako da je labko sum brez tolmaca govoril z njimi, tudi bukve pisal za njihovo poducenje in za podporo druzih misijonarjev. Perve njegove bukve v ocipveskem jeziku, ki je z otavskim soroden, so bile molitne, pesemske in poducivne bukve, 1. 1837 v Parizu, 1. 1843 v Ljubljani in potem mnogokrat v
Ameriki natisnjene; njihovi napis je: Gete Dibadji-movin gaie dach Nitani Mekate - okwanaieg oga-gikwiwiniwan. Za teil, so sledile 1. 1846: Katolik gagikwe - masinaigan, ali katoliske govorske bukve, in Katolik nnamie - masinaigan, ali katoliske nioiitne bukve; 1. 1850 pa Katolik enemiad o nanagatawen-damowinan, to je, premisljevanja katoliskega kristi-jana. Potem je 1. 1850 dal teoreticno in prakticno slovnico ocipveskega jezika, in 1. 1853 slovnik oci-pveskega jezika z angleskim na svetlo. (Ocipveski jezik ima to posebnost, da nima glasu za 1, r, f in u).
Skerbno delo vnetega misijonarja je sicer pred drugini obsegalo dusni blagor ijubljenih Indijanov; vender tudi njihovo telesno dobro ni bilo memo pu-scano. Indijani so se navadili na stanovitne selisca, na delavnost in pridnost; so se naucili hise staviti, polje obdelovati, zivino rediti; ucilnice so se med njimi zacele, rokodelstva so se prikazale na dan. Tako so se prejsni divji narodi casoma zaceli ver-stiti med omikane ljudstva. Zgled in pospeh casti-tega g. Friderika Baraga je tudi druzih misijonarjev privabil iz Avstvijanskega, zlasti pa iz Slovenske zemlje. Iz Kranjskega so sli v Ameriko duhovni gospodje Fr. Pirc, A. Skopec, J. Godec, pozneje se J. Mrak, L. Lavtizar, ki je sicer ondi umerl, J. Ce-bul in A. Andolsek, iz Goriskega pa g. J. Stibil; razun teil sta tudi v Ameriki oceta franciskanskega reda Oton Skola, ki je zdaj v Asisii na Italijanskem v pokoji, in Leon Osredkar, oba iz Krajnskega.
Toliko nevtrudeno in rodovitno delo g. Friderika Baraga ni moglo neznano ostati; papez Pij IX. so ga izvolili za apostoljskega namestnika v gornjem Miciganu, ter so ga imenovali za Amizonskega skofa; nadskof Janez Purcell v Cincinati ga je 1. novcmbra 1853 v to posvetil. Novi skol' je potem sei v Ev-ropo, si poiskat masnikov in druzih pomockov za svojo skofijo, ki je le veliko potreb kazala, se po-klonit tudi svetemu Ocetu v Rim in i»u priporocit svojo v daljavi nabrano cedo. Na tej poti je pre-casliti moz obiskal Ljubljano, Bunaj in Rim; je pov-sod bil prav prijazno in spodobno sprejet, in je tudi vse po zeljah svojih opravil. V spomladi 1. 1854 se je zopet povernil v Ameriko ; , ondi so ga
5» M
njegovi ljubljcni Indijani s toliko vecjern veseljem sprejeli, ker so zdaj pervikrat skofa vidili v svoji sredi.
Ker kersanstvo v teil daljnili krajili toliko po-speha ima, in se Ijudstvo po novili nascljencih bolj in bolj mnozi, so papez Pij IX. 1. 1856 ondi stano-vitno skofijo odlocili, in mesto pri 8. Marii na iztoku Gornjega jezera za skofov sedez namenili. Ondi tedaj pobozni visji pastir se vedno opravlja svojo slnzbo, obiskuje stare in nove postaje z ravno tisto poniznostjo, pohlevnostjo in gorecnostjo, kakor nek-danji cas; obilne leta in mnoge prenesene tezavc niso v stanu zmanjsati njegovega hrepenenja,i vec in vec dus za nebesko kraljestvo pridobiti ali bolj zagotoviti. G. Mrak je castitemu skofu kot namestnik v duliovnih receh na strani in tako osker-buje bolj oddaljeni konec tiste skofije. Svela vera pa tndi ondi ce dalje vecjo moe in lepoto kaze; v mnogih krajili, kjer so o prihodu novega skofa se lesene cerkve bile, so zdaj zidane; solc in druge dobre naprave ne manjkajo, tudi samostansko zivljc-nje se ondi ze pricenja.
Obilen je sad pridnega dela gorecega moza.
Gospodarstvo, obcrtstvo in tergovstvo ua Slovcnski zemlji v starcni casu.
Ce se danasnje case rado od tegagovovi, kako naj sc kinetovanje, obertnija in terzevanje pospesuje med navodom: ne bo neprijetno pogledati v uekdanji cas, kako je takrat stalo s temi recmi.
Slovenska zemlja zadeva v italijanske mejnike; ob kraji tedaj ima nekoliko bolj srecno lego , visje ! pa je bolj gorata in merzla, tedaj ne toliko rodovitna» Tako pooeitujejo tudi nekdanji zemljopisci to zemljo, ki se je takrat loeila v Istrijo, Norik in Panonijo. Krog Akvileje v lepi ravnini polegSoee se je vidi Io drevje v verstah posajeno; vmes so bile tcrtc pre-prezenc in kvisko speijane, tako da se je vsa pla-njava vidila kot z venci ozalsana. Blizo Tersta je rastlo drago vino Pucinsko, ki ga je cesarica Julija,
i Avgustova zarocnica, toliko cenila, da tudi v Rimu je le tacega rabila. Ob morskem kraji je zemlja ro-dila dobre sadove, zlasti je iinela oljke in terte; te-daj je cesar Maksimin ob Soci toliko vinskih sodcov »asel, da je iz njih niost cez reko niogel narediti. Notranji kraji so bili bolj nerodovitni; vender tudi v japodskih bribili je rastlo zito in proso.
IJalje v dezeli noriski so bili grici, ki so se dali prav obdelovati, in zopet doline, ki so bile dobro obdelane. Na panonskih ravninab se je rabilo drevo in kopaea svoj cas, in lepo obsejana je bila zemlja; in serp se je zopet svoj cas brusil, inspravljal obilni sad.
Nizje ob Savi in Dravi so bile solncne goriee, in vinogradi so na njihovih stranih se bolj all manj gosto kazali. Pa tudi gojzdov se ni manjkalo ne-kdaj v teil dezelah. Panonija je rodila dosti b ras tja in zeloda, julske in noriske planine so bile z gostimi logi zarascene; pa tudi v primorji niso bile gole pc-cine; Istrijani in Liburni so imeli dosti lesa za svo-je ladije, ob Timavu je Stal lep log. Gojzdi in zra-ven lepi pasniki so dali tudi razno zivino lepo rediti. Stari latinski pesnik Virgili ve zadosti prepevati od lepe zivinice in veselili pastirjev o visosih planiuab, o noriskih gricih in o pasnikih poleg Timava, na-sproti pa tudi od linde zivinske kuge, ki je zelenc träte spraznila, in pastirja pregnala.
Pa stari stanovavec slovenske zemlje ni bil sa->»o kniet in obdelovavec polja in goriee; marsiktero drugacno delo in obertnijo so znale njegove roke. Zemlja je hranjevala bogate zaklade v svojeni krilu skrite. Noriske rudne ja me so dajale zeleza, in nji-liove kovacije jekla, da neki stari pesnik primero daje: vcc je noriska zemlja dajala bogastva z obi 1— »im zelezom, kakor spanski svet s svojo rumeno zlato rudo. Vender tudi zlato se je dobivalo v no-riskib bribili; ze blizo Akvileje se je nabajalo zlato posebno visje pri Tavriskili, ki so'stanovali v bolj goratein Noriku. Ko so se tisti zlati rudniki nasli, se je po pripovedi starega pisatelja, cena zlata po ccli Italii precej za tretji del ponizala. Tedaj se je denar iz zlata in druzega blaga koval v Akvi-leji in Siscii, narejale so se mnogotere drage lepotine. Pa tudi kovacev za zelezo in jeklo se ni manjkalo,
noriski meci so bili sloveci; druztva kovacev so pi-sane na starih kamnilt v Akvileji, Terstu in Celji.
Drugacna obertnija se je tudi nahajala. Kako so nasi predniki znali kamen obdelovati, zidati male in velike stavbe, o tem pricujejo innogoteri kamnati spominki, ostanki mestnih ozidij, tempeljnov, gledis in stolpov, bodi si v Akvileji, Terstu, Poli, Ljubljani, a>> pri Celjovcu, C’elji, Ptujem in dalje. Dobro so znali tudi les obdelavati; liburnske ladije so bile naj hitreje za rnorje, za vino so imeli sode, ne mehov kakor drugod, in vozov tudi obilno za prevazevanje blaga; v Akvileji se na kamnih berejo drustva lesar-jev in ogljarjev. Glinjo in ilovico so vedili tudi dobro rabiti; marsikteri ostanki skled, vercev in loncov se nahajajo v starih razvalinah, velike in terdne opeke se kazejo v zidovih in vodotocih. Pa tudi tkanine raznega nacina so se vedile v dezeli napravljati; bere se v starih pisateljih o mnogobar-vanih, z zlatom in srebroin pretkanih oblacilih.
Kar se tice v zadnje tergovstva, je tudi o (i-stem zadosti pisano pri nekdanjih zgodovinarjih. Akvileja je bila poglavitno terzisce med italijanskimi in ilirskimi dezelami; ponujala je silo reci , ki so sc skupaj speljaie po rekah in cestah, tergovcom in brodarjem, ki so prisli po morji; zopet je z morja mnogotere reci dajala visjim dezelam potrebne, ki niso bile toliko bogate in rodovitne. lz notranjili dezel je prihajala zivina, koze, sir, osek, med, les, lesena posoda, planinsko zelisce, marmor, zelczo, jeklo, tudi suznji; od morja se je prepeljavalo vino olje, drage oblacile lepotine.
Geste so sie od Akvileje na vse strani, proti Italii, eez Norik in Panonijo proti Donavi, poleg morja eez Istrijo in Dalmacijo proti iziiodu. Na pr. cesta je sla iz Akvileje za Soco na Virun pri Celjovcu in Norejo pod Judenburgom proti gornji l)o-navi; zopet eez Julske planine ali Hrusico na Emo-no, sedanjo Ljubljano, in od ondod po eni strani na Celje in Petov ali Ptuj proti srednji Donavi, po drugi strani na Noviodun pri Kerskem in Siscijo ali Sisek prote spodnji Donavi; dalje eez Tergeste ali Terst, Tarsatiko pri lteki, Senijo ali Senj dalje v Ilirijo. Nasproti so primorci brodarill toliko, da so
bili se pred prihodom Rimljanov sloveci kol dobri mornarji; po rekah pa, po Xavportu ali Ljubljanici in Savi, so se ladije vozile ze veliko let pred rim— skim gospodstvom; tisti nasledniki, ki so staro Emono zidali, so prisli po vodi na ta kraj.
Tako je stalo z gospodarstvom in tergovstvom na slovenski zemlji pred 2000 leti; in bi Slovenee sedanji cas ne Iiolel se gibati, in si na vsako stran pomagali, da bi zopet v boljsi st an prisel?
8. Ciril in Metodi.
1.
Kilo pac brata sla castita? Se po vidu ptujca zdita, Mnilia kot v izhoilni stran!, Spisi vajnih knjig neznani. 2.
Dalcc pridcva, povesta,
I/. mogocnili carov inesta; Knige pa so evangeli,
Ga Slovenci boste umcli.
3.
Vccna slava vama boili, Draga nam , Ciril, Metodi! Nam aposteljna sta sveta, Toljko za nas blagor vncta. 4.
Ktcri pred so nas ucili,
So po ptuje govorili;
Vidva uk po nase znasta, Sveti red po nase dasta.
Vccna slava vama bodi, Draga nam, Ciril, Metodi! V veri sta nas poterdila, In pred znioto oliranila.
Sveta Dlarjeta.
(Pol eg sture pesmi.)
Stoji, stoji tarn beli grad , l’od gradom jczcro je zad; Pa v jczeru je cudna zver, Je zmaj, ki tacga ni nikjer. Ga dobro pasti morajo,
So dali ze zivinco vso;
Je versta na ljudi prisla, Storijo kinalo sklep leta: „Mu dajmo le Marjetieo, Jezusovo sluzabnico;
Z Marjetieo nie zgube ni“, Kaj pa Maijetica stori?
Gre v izbo svojo pisano , Oblece sukuo visnjcvo,
Pasieo vzame si zlato .
Gre pred globoko jezero.
Pa srecal jo je mlad junak , Oj inlad junak, sercan vojak; Junak je sveti Juri sani.
Ji pravi: „Kaj ti svcta dam? Gres pred globoko jezero , Herz tudi zmaj priplaval bo, Pasieo verzi mu na vrat, iie stori sveti kriz takrat;
Bo zmaj ponizen in krotak, Da ni se bil nikoli tak“. Marjeta gre pred jezero,
Nad zmajem vse stori tako; Pasieo verze mu na vrat,
Stori se sveti kriz takrat,
Je zmaj ponizen in krotak , Da ni se bil nikoli tak ; Pollleven ves jo uboga rad, Da pelje ga pred beli grad.
Pa prejde velik strali ljudi, Veliko, malo vse bezi.
Pa sveti Juri govori:
„Nikar ne bojtc se zvcri; Spoznajte pravega Boga, Sprejmiti vero v Kristusa. Koncal jez z Bogoin zmaja bom, Od sile te vas rcsil bom“. Obernejo se vsi v Boga, Sprejmcjo vero v Kristusa;
Pa sveti Juri vzdigne mec ,
In mahne zveri glavo prec.
Z a k I a <1.
Na lezisci inoz je stari,
Ker bolezen njega kvari;
Sklice skup sinove svoje : „Slusajte besede moje“.
Tak oii pravi s slabim glasom; Ker je h koncu s svojim casom. „Glejte inoram se lociti.
In kaj liocem vam pustiti“?
>lnja liisica ni draga,
Tudi malo v njej je blaga;
Ni storiti vas zemljane,
Sam vinograd vam ostaue!
V tem pa so zakladi skriti,
Le skusajte jili dobiti.
V drugem Bog pa z vatni bodi,
V njega strahu vsak naj hodi“.
Oce reei vcc ne more,
Ker sliibost ga zdaj premore; Ze mertvaski pot mu pride, Dusa v boljsi svet odide.
V grob ga spravijo po siliert! Zvesti otroci vsi poterti Zdaj v vinogradu kopajo, Zadnji rck v spominu imajo :
„Da so tarn zakladi skriti, Naj jili skusajo dobiti“.
So pregrebli svet ta celi,
Pa zaklada ne zadcli.
Torte pa zdaj vec rodijo .
In sinovi se ucijo :
„Da zaklad bo v scbi imela Zemlja, ce se doliro dela“.