Leto LXXV., St. 194
Poštnina
V
a ii.i-u 11 jmj*»
gotovimi.
UREDMATVO Oi UPRAVA: LJUBI JANA CCKLJUCNO ZASTOPSTVO ■» OftttM IB SialJatiM
UNIONE rtJBBUCITA ITAIiANA 8. A-, ftOLAlVO
JL ulica 5 —
ARIA ESCLUSZVA pcr te pabfaiictta di UKIONE rUBBUCITA ITAL1ANA S.
MILANO.
©vražfii rušilec zažgan
Dva parnJka s 15.000 tonami hudo poškodovana
Vrhovno p^vrijmštvo. — Vojno poročilo fct. 1 1X7:
A osrednjem Sredozemskem morju so naša letala in: tadlj sovražni konvoj, ki ga jp šoitilo močno pomorsko in letalsko spr.-ms;«.,, iT1 »s torjMdom zadela velik torpedu; roJUee, ki s«- je vnel, ter razen te^a še dva p&rnlka s sktipiH) 15.000 tonaže, ki M a bila hudo poškodovana.
Som;i/ii < letala so izvedla napade na okolici Neaplja in Šaloma.
(JeneraJ Ambroslo.
*
Torpertno letelo ki je zanetilo torpedni rušilec v akciji, ki jo navaja današnje poročilo je bilo po i vodstvom poročnika Terzia Vezia iz Aulle (Apuama> in narednika J       : • iia Giuseppa [z Rima
Švicarski listi obsojajo teroristično bombardiranje italijanskih mest
Bern. 26. avg. s. Snočnji listi objavljajo obširen dopi? švicarski brzojavni agenciji iz Milana. V dopisu je orisana ogromna škoda, ki jo je lombardska metropola utrpela. Naštevajo se spomeniki, palače, gledališča, ki so j'h barbarski anglo-ame-riski bombniki uničili. Omenjajo se uničena umetniška dela. med njimi stukatura Giaeonda Albertellija. ki je krasila salon v Kraljevi palači. Naglasa se ogromna škoda v švicarski knjigarni Hoepli.
Drugi večerni listi objavljajo dopis iz Neaplja o obisku švicarskih novinarjev v mestu po 97. bombardiranju. V tem dopisu se pripoveduje med drugim, da Napo-litanci soglasno izjavljajo, da je bil zadnji napad čisto terorističnega značaja Švi-
carski dopisniki so kot nevtralni opazovalci tudi ugotovili, da so uničenja v mestu brez vojaške koristi. Goreče bi želeli I zaključuje dopis, da bi se prenehali na-I padi ki niso koristni z vojaškega stališč;
in da ne bi neapeljsko  prebivalstvo, k I kaže toliko velikost  duha.   utrpelo še nr dalinjih žrtev
Ugotovitve nevtraln h
novinarjev v Milanu
Milan, 25. avg. > Šest nov narjev <z nevtra . b n zavezniških držav ie ob spremstvu funk cionarja iz ministrstva za ljudsko ku!turr ot> skalo \   Milanu   >b  letalskih napadih u.rb prizadete  okraje.   Novinarj-  s<   si  ogledal ne samo umetniška in kulturna poslr.nja. k  i;h *c scvražaik uničil, temveč tudi obljudena pod ročja mesta, kjer so bile uničene ljudske stane vanjske hi.še ;n kjer n; nobenega vojavkeaa ob jekta, nobene tvornice. voiaširce. skladišča al' železniške proge. k: bi opravičevala hombard;-ranjc z rušilnimi in zažigata mi bombami.
V Siracusi uničene
sovražne ladje
Berlin. 25. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija objavlja: V okviru operacij proti anglo-ameriškemu oskrbovalnemu premetu so skupine nemških brzih bojnih letal napadle sovražne ladje v sidrišču Siracuse. Navzlic siloviti reakciji lovcev in sovražnega protiletalskega topništva, s--je nemškim oilo*om posrečilo zadeti v polno 8.000-tonski trgovinski parnik, ki se je priče] takoj potapljati. Nadaljnje tri sovražne ladje so bile tudi hudo zadete in so gorele.
Drzna dejanja junaškega
podmorniškega poveljnika Donata
Z nekega pomorskega oporiščas 25. avg. s. Doznavaj o se nekatere zanimive podrobnosti o izredno odlični akciji neke italijanske podmornice pod poveljništvom ladijskega poročnika Alberta Donata, ki je v izrednih okoliščinah potrdil kot poveljnik svoje odlične sposobnosti, drznost in čudovitega podjetnega duha, katere je pokazal že v prejšnjih velikih preizkušnjah. Poročnik Donato iz Spezie je 29 let star in eden izmed tistih oficirjev, ki so podmornicam posvetili vse svoje borbeno udejstvovanje. Vojno poročilo ga je navajalo dvakrat v zadnjih dveh tadnih: 14. avgusta zaradi akcije, s katero je bil potopljen 15.000-tonski parnik in 21. avgusta v poTOČflu št. 1183 zaradi akcije, s katero ie bil potopljen neki rušilec, drugi pa hudo poškodovan.
Poveljnik Donato je s svojo podmornico phzl pod vodno površino severno od Sicilije. Bilo je okrog 22.30. ko je straža opazila v razdalji 5.000 m dva sovražna ru-silca. Poveljnik je zavozil v bližino konvoja in oddal salvo torpedov. Nato se je podmornica spet brž potopila. Po nekaj trenutkih sta se slišali v kratkih presledkih dve siloviti eksploziji, toda hidrofoni niso zabeležili nobenega šuma v bližini ali v oddaljenosti. 6 minut nato se je čula tretja močna eksplozija, najbrže so eksplodirali kotli enega izmed potopljenih ru-silcev. Nobena globinska bomba ni bila vržena proti italijanski podmornici, ki je ostala t>od vodo dve uri. Ko je končno prišla na površino, da napolni akomulatorje. je opazila zelo blizu, kakih 1000 m daleč, samo en rušilec. ki je ostal na morski površini, a se je moral tudi ustaviti zaradi poškodbe. Obdan je bil z oblakom dima in p°re. Da bi sovražnik ne opazil podmornice, je poveljnik Donato   takoj odredil.
, naj se podmornica zopet potopi. Minila je ura in hidrofoni so zabeležili novo strujo, ki se je približevala z druge smeri kakor od poškodovane ladje. Pomožna ladja je prišla na pomoč poškodovani ladji. Poveljnik Donato je bil še nekaj časa na preži ter ie med tem opravil še druge naloge in se isti večer srečno vrnil v oporišče.
Samo dva dni pred to tvegano m odlično akcijo je poveljnik Donato v noči od 17. nn 18. avgust okrog 1. zjutraj izvršil z uspehom drugo afcdjo. Okrog 10.000 metrov daleč je opazil dva sovražna rusilca. ki sta plula proti obali z oč'tnim namenom, da bi jo bomb: rdirala. Vremenske okoliščine so bile zelo ugodne, sijala je luna in vidljivost je bila odl-čna. Brez oklevanja j2 z odločnostjo, ki je posebna značilnost hrabrega peveljnikg Donata, navzlic nevarnosti, da bi ga sovražnik opažal, po Izvršitvi primernih manevrov sprožil proti sovražnim ladjam v razdalji okrog 5000 metrov dva torpeda, nakar se je takoj po-greznil pod morsko površino. Dve eksploziji sta odmevali na morju. Eksploziji je Donato smatral za eksplozijo torpedov na cilju ali za eksplozijo globinskih bomb. ki jih je sovražnik vrgel Minilo je nekaj časa in hidrofoni so zabeležili strujo, kar je dalo povod za domnevo, da jc eden izmed rušilcev zadet in poškodovan. Nadaljeval je pot tako neopazno, da sovražni aparati tega niso mogli doznati, in. ugotovil, da je drugi spremljevalni rušilec reševal svojega tovariša. To so bile doslej glavne akcije poveljnika Donata. kS ga je doletela čast. da je bil imenovan v vojnem poročilu v občudovanje naroda in ki bo gotovo še potrdil svojo mladostno drznost, svoje podjetniške sposobnosti in prezir nevarnosti, zaradi česar je postal strah in trepet sovražnika.
Močen letalski napad na čungklng
Srditi boji na južnopacffiških otokih — Visoke ameriške
in avstralske izgube
Tokio. 25. avg. s. Japonski glavni stan Javlja, da so japonske letalske sile na Kitajskem izvršile velik napad dne 23. t. m. na čhingking in na Vanhsijen, vzhodno od pokrajine Se h van. V glavnem mestu Čang_ kajškovem so japonski bombniki povzročili obširna uničenja, zlasti v okrajih, kjer so nastali veliki požari. Med temi napadi so se Japonci spopadli s skupino 15 čungkin-ških lovcev .od katerih je bilo 8 sestreljenih. Eno japonsko letalo se ni vrnilo.
Med letalskim napadom na Vanhsijen so Japonci hudo poškodovali in zažgali vojaške naprave in poškodovali tudi eno veliko ladjn ter potopili nekaj majhnih ladij, ki so bile zasidrane v pristanišču. Vsa japonska letala, ki so izvršila te akcije, so se vrnila na oporišča
Tokio, 25. avg. s. Vojsk: blizu stoječi krog; opozarjajo na dana;nic naznan'Ic ianon-kegi glavneca stana □ napadih na f^ungkinr« s strani japonskega !eta!st\a To ie drug- napad na Čungk'ng. k; ie bil prvič napaden 1 septembra pred dvema letema T: krogi so rudi naglasili, da se je ob zadnjem napadu ia (*"iir.£>k:ng pojavila močna skupina japonskni lovskih bombnikov o*i 15, uri nad ftr^:!k:ngoTn in Te povzročila v mestu nsromnc »odo
Z nekega japonskega oporišča na Kitajskem. 25. avg. s. Dne 23. t. m. je jaoonsko letalstvo napadlo nenadoma !etali?će v Rinliiansu v pokrajini Hunan. NJasa letala so brez ovir bom
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE
bardirala sovražno letališče in so se nepoškodovana vrnila.
Z nekega japonskega oporišča, 25. avg. Strmoglavci, ki delujejo ob gornjem Jang-ceju, so ponovno napadli 10 km od Santo-pinga sovražne ladje in potopili eno ladjo majhne tonaže, drugo pa hudo poškodovali. V Patungu. 100 km zapadno od Ikanga, so japonska letala hudo poškodovala en parnik mafhne tonaže.
Tokio. 25. avg. s. Japonski davni stan ob lavlja, da se je v odsekih otoka Nove Geor gije in otoka Vclle razvila silovita sovra/na protiofenziva Navzlic očitni šterilčni nferic nosti so Japonc1 vzdržali srd;te borbe proti sovražnem silam, k? so se izkrcale 30. jutia. <n jim zadali najhujs; iz2ube. Silovitt borbe še trajajo severno od Munde in v odseku Ja>-reca. Samo v operacijah na kopnem je sovražnik izgub"! nad 10.000 mož. Na otoku Velli so Američan izgubili tudi številne transportne ladje. Japonske letalsko-pcmf>rske sile sc tesno sodelujoč s kopnimf silami, ovirale prihod oja-čenja za amer-ke čete. Japonsk oddelk' hrabro zadržujejo sovražnikovo ofenzive.
Z nekega japonskega oporišča na Pacifiku. 25. avg. s. Iz verodostojnega vira se doznava da so ameriške sile na Novi Gvineji izgubile v zadrjih mesecih v borbah in zaradi tropičtrh belezni skoraj 70% svojih efek:tivov, to je ll.OOO mož, vStevši 5000 padlih v vojaških operacijah.
Peking. 25. avg. s. Japonski minister za Veliko vzhodno Azijo se je razgovarjal s šefom političnih zadev za vzhodno Kitaj-sko Kehrninegem .nato pa še z generatora Okamuro,   glavnim  poveljnikom japonaksli
sol na severnem Kite^slregi^ «^
Nezmanjšana silovitost obrambne bitke na vzhodu
Vsi sovjetski napadi odbiti
izgubili 263
RoljSevild so v enem dnevu in 95 letal
Iz HUtrjcve-ra ^'avne^a stana, 25. avg.
vihcvro poveljstvo nemške vojske je obavilo danes naslednje poročilo:
\ »1 ka obrambna bitka na vzhodu traja z nezmanjšano silovitostjo dalje. Kjerkoli so Sovjeti s svojimi močnimi pehotnimi in oklopuimi oddelki navalili na naše posto« jnnke ob Miusu. na področju I z j uma in parkova ter južno od žlždre, so povsod obležali s hudimi Izjrubami. Samo v ob-mof-ju eneera armadnejra zbori« je bilo včeraj uničenih llfi oklopnih voz.
LoraNtvo je podpiralo z močnimi oddelki bojnih letal in letal za bližnje polete obrambne boji' tor razpršilo izhcdiščne postojanke sovjetskih oklopnih voz in pehote. Podnevi so letala bombardirala važna <!o\ ena središča sovražnika in taborišča čort. V toku veerajSiijega dneva so Sovjeti izgubili iPH oklopnih voz in 95 letai, večinoma bojnih.
Višji desetnik Kebetz \r nekega protitankovskega oddelka je sestrelil dne 19. avgusta v borhah južno od Vjazme v 30 minutah 11 oklopnih voz izmed 33, ki so napadala na tem prostoru.
Pred   vzhodno  sieilsko   obalo  so dosejrla
hitra nemška bojna letala pri dnevnih na. padjh bombne zadetke težkega kalibra no sovražni prevozni lavlji srednje tonaž*4.
Nad zasedenim zapadnim ozemljem so nemški lovci včeraj sestrelili dva težka ameriška bombnika. Nekatera lahka sovražna letala so preteklo noč Izvedla vzne-mirjevalne polete nad severnim nemškim ozemljem. Zaradi bomb. odvrženih brez načrta, je nastala neznatna škoda na \\o-slopjih.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 25. avg. s Fnsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah je v zapadnem odseku fronte na. Karelski ožini neka finska naskakovalna patrulja vdrla v sovjetske postojanke kot represalija za odvratne razbojniške napade partizanov na ne oboroženo civilno prebivalstvo. Pognala je v zrak veliko napadalno kazemato s 40 možmi posadke. severnem področju
fronte v Vzhodni Kareliji so bile po dole izredno siloviti borbi Številne sovjetske patrulje pregnane iz finskih poste ;:nk. kamor se jim je posrečile- vdreti.
Sovjetske čete niso nikjer dosegle
postavljenih jim strateških ciljev
Berlin, 25 avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija piše, da Sovjeti, v celoti gledano, navzlic izredno .siloviti uporabi moštva in vojnih potrebščin v svoji poletni ofenzivi. bele/Hn >amo neuspehe. Ce primerjamo skromne ozemeljske osvojitve sovjetskih čel v51 dneh ogromne bitke, s strateškimi . :i jih je ofenziva nameravala doseči, >e vidijo uspehi nemške strategije, katere cilj je streti sovražnika in sa osobiti ob pravem trenutku. Prva nalo.aa katero je določilo boljševiško po-veljništvo, je bila obkoliti in uničiti večino nemške armade na jugu, doseči Dnje-per ter se polastiti dragocenega ozemlja. Ti načrti so se izjalovili, kajti med borbami na kuban-kern predmostju in tudi v veliki premikalnj bitki pri Bjelgorodu in Harkovu nemške armade niso bile obkoljene.
Tudi v od-eku   Orla je elastična črta
nemške obrambe ostala skoraj nedotaknjena, ker tu dosežene ozemeljske osvojitve gotovo niso v razmerju z ogromnimi sovjetskimi izgubami, zlasti če se upošteva, da je zaradi hudih borb. ki so cele tedne divjale na tem področju, to področje zdaj izgubilo sleherno gospodarsko važnost. Z operativnega stališča so področja, ki so jih .^a.-edli boljševiki. tudi malo pomembna, ker so nemška poveljništva poskrbela, da so čete zavzele v naprej določene postojanke in da se je skrajšala operacij-ka fronta
Isto velja za od>ek Miusa in srednjega Donca. kjer so Sovjeti pričeli napadati, ko so spoznali, da z bitko pri Bjelgorodu ne bo dosežen zaželjeni proboj nemške Črte. Sovjetski napedi zapadno od Vjazme, v odseku Stare Ruse ter južno od Ladoškeca iezera. so bili v skladu z v naprej določenimi načrti sovražnika. Včerajšnje operacije so potrdile orej navedena razmišljanja. Borbe so se včerai nadaljevale z neizpremenjeno silovito?' b Miusu ter na področju Izjuma in 1 'ova. Sovražnik je utrpel tako velike izgube, da ni mo-«el izkoristiti vdora krajevnega značaja. Nemški protinapadi pa so se zaključili z uspehom.
Uspehi finskih čet
Helsinki, 25. avgusta, s. Najvažnejši dogodek zadnjih dni na finski fronti je b-la delavnost sovjetskih ed!nic. ki so prodrle preko finskih črt ter preko neobljv.denega ozemlja napadle bivališča, pobijajoč neob-oroženo prebivalstvo, ženske in otroke. Te sovjetske izvidnice so nr.to zbež3le v gozd, kamer so jih učinkovito zasledovali finski oddelki.
Vo'a.-ke oreracije na firsk' fron.i so se vršile na treh cdsek.h: na Karelski zemeljski ožini, na Aunusu in pri Maaselkelu. kjer so Rus; izvršili nekoliko napadov ob podpori močaegs topniškega ognja. Ti napadi pa so imeli čisto krajevni značaj Rusi so jih izvršil s s'lami ki niso nikoli bile višie 3d enega bataljona in so povsod imele samo znaeai izvidnlčk'h podjetij nikakor pa ne ofenzivnih napadrv z naprej ioloce-nimi cilji Zdi se. da bočeo Rus: predvsem dobit; podatkov o premik".nju finskih čet ter si prizadevajo, ksteo bi v ta namen za-ieli nek-liko Tnrkih vojakov.
No pomorskem crlseku se je cp' žilo gibanje lahkm sovjetskih not ua vzhodu F nskega zaliva. Nihovo delo so ovirale lahke finske po*rcrsfce edin;ce ter obalne baterije. Vremenski pegoji so se zboljSali i- z daljSimi nočmi se ie tudi pojačjla letalska delavnost sovražnika.
V Hels;nkih so imeli v zadnjih dnevih več letalskih alarmov. Toda protiletalsko tepnštvo je obrežuspešilo vse sovražne napade. Na drugi strani pa so se finski lovci večkrat zppleli v borbo s »»ovjetskimi oddelki, ki so bili v veliki premoči. Vendar so po nekoliko mesecih Finci lahfeo znova zabeležili uničenje sovražnih letal, od katerih je bilo v zadnjih dneh vsak dan po-končanih po kr.kih 15.
Na
neko angleško bombno letalo. Sank dvema možema posadke sc ic p<\sreČi!o. da stu sc rešila.
Odlikovani nemški generali
Berlin, 25. avg. s. Hitler je odlik« val s hrastovim listom k viteškemu kr'žu reda železnega križa »eneraia Ilansa barona Ilunda. poveljnika neke oklepne divizije; pofkovnika Aleksandra Coranda. poveljnika nekega polka qre-nadirjev: generala oklopnih čet Riharda Krau-sa in generala arrnadnega zbora Dietricha von Sauchcna. Ti oficirji so 273., 279., 280 in 281. vojak nemške v<JJi>ke. odl;kc\an s tem visokim reaVm.
Ponesrečeno švicarsko letalo
Bern. 25. avg. s. Med vežhanjem se je neko švicarsko letalo vnelo ter se zrušilo na zemljo Dva častnika, ki sta bila na krovu,, sta se pri tem ubila.
Poslanica sicilskih bojevnikov
Rim, 25. avg. s. Zastopniki središča bojevnikov iz Sicilije, ki je bilo te dni ustanovljeno pri federaciji bojevnikov v Rimu, so izdali naslednjo poslanico;
Sicilski bojevniki! V uri. ko nas nezaslužena usoda loči od naše drage zemlje, strnimo vrste okrog prapora, ki smo ga prvi dvigrnili v borbi za preporod. V tolažbo in bodrilo naj nam bo ponos, da hočemo in moramo vedno opraviti svojo nalogo. Mučenička so naša mesta, ogromna ie naloga obnove. Toda mi. ki izpolnjujemo zakone časti, nismo pobegnili pred sovražnikom in ne bomo pobegnili pred temno bodočnostjo. Zbrani v bratski družini, bomo. kroteč gnev in brzdajoč za-crrenienost. brez solz tako delali, da se bo Sicilija zopet dvignila iz ruševin te ogromne vojne, lepša in bogatejša ter I nasmehom svobode, kakor ostale pokrajine Italije.
Tej zapovedi in tej častni obvezi bomo bojevniki s Sicilije sledili in vemo. da se bodo do njej ravnali tudi naši bratje, ki so ostali tam.
Rim   24. avguste 1943.
Prof Enrico Pare^ce, odvetnik En-genio Mai-otta, inž Queagliata. dr. Riccardo Bella.
Komisar za občino Trleste
Trieste, 25. avg s. Za komisarja prefekture za triostinsko občino jo bil imenovan Guido Slataper. odlikovan z zlato kolajno. S 17. letom je vstopil v vojsko v orvi svetovni vojni in je bil ranjen. V dveh letih vojne si je pridobil Hve ^rebrni kolaini in napredovanje po vojni zaslugi. V maju 1917. je bila Slataperju za epično dejanje osvojitve Monte Santa podeljena zlata kolajna za vojaško hrabrost. Leta 1935. se je. 37 let star. udeležil vojne v Afriki Hrabro je sodeloval v Somalijski vojni kot poveljnik nekega bataljona ar-ditov ter je napredoval po vojni zaslugi v podpolkovnika. V sedanji vojni se je v činu pehotnega oolkovnika hrabro udeležil vojne v A1 ban i j i.
Zatnenjava prest7h vstopnic za športne prireditve
kim. 25. avg. s. Vse izkaznice za prnst vstop k športnim prireditvam, ki jih je svoj čas vdal CONI, so z današnjim dnem razveljavljene. Lastnik;. zastopniki oblastev. funkcionarji, olinv pijci. novinarji in drugi jih moraio vrniti tajništvu ali tiskovnemu in propagandnemu uradu CONIja do 15. septembra, da bo i mogOČCUO izstavljanje no\ih  zkaznic upravičencem.
Lovorike nemških pomožnih
Berlin, 26. avg. s. Kratko poročilo, ki je včeraj naznanilo prihod nemške pomožne križJrke Thom na Japonsko, je dodalo novo stran slave k epopeji pomožnih ladij v vojni. Navz,:" nujni tajnosti, ki obkroža dejanje in r nje te vrste ladij, so mnoge izm^d njih . preš'e v legen.io. Ladja iThorn< je bila zlasti že slavna, ker se je trikrat pomerila v borbi z močnejšimi pomožnimi križarkami in je vedno izšla iz borbe zmagovita. V Južnem Atlantiku sta morali veliki pomožni kražarki ^Alcantera« in »Cornavonr, kateri sta bili zdelani s topovskimi streli z ladje »Thorn«, iskati zavetišča v nekem nevtralnem pristanišču. V februarju 1941 je bila potopljena velika križarka ^Voltadrec po kratki, toda hudi borbi z ladjo ^Thorn«.
Borba se sprejema v ostalem samo tedaj, če je neizogibno zaradi večje brzine in
boljše oborožitve nasprotnika. Pripetilo »o je celo, da je nemška pomožna križarka »Kormorans potopila V borbi veliko sovražno bojno ladjo, pomož. križarko :Syd_ ney«. Ladja vKormoran« se je morala nato izprazniti in njena posadka se je rešila na avstralsko obalo, dočim je posadka sovražne ladje vaa utonila. V enakih okoliščinah je propadla tudi slavna pomožna križarka »AtlantJac, ki je potopila 150.000 ton sovražnega brodovja. Angleški zmagovdei niso mignili s prstom, da bi rešili posiulko, ni katero je naletela neka nemška in neka italijanska podmornica. Nad vse odlično je bilo tudi podvzetje nemške pomožno križarko Komet«:, ki je bila prva nemška ladja, kateri je uspelo obpluti Sibirijo in se pojaviti jeseni 1940 na Pacifiku ter vzbuditi velik strah an^leAkih pomorcev na  tem morju.
Onsbeska konferenca za »zaveznike44
ni rodila nikakih pozitivnih sadov
Glavna vprašanja so ostala nerešena in slediti bodo morale
še nadaljnje konference
25. «vg. & Iz Sudesbjerga poročajo.
tej)* kzaja zrasle o* tU
Berlin, 25. avg. s. Diplomatski sodelavec DNB piše: Formalno poročilo ob zaključku sestanka v Quebecu skuša očitno napraviti vtis. da je prišlo med Angleži in Ze-dinjenimi državami do temeljitega sporazuma v vseh glavnih vprašanjih. Kdor zna citati med vr-tamj. pa vendarle pride do sodbe, katero so izrazili nemški politični krogi, da gre za precej raztegljivo poročilo, ki ničesar ne dodaja temu, kar ie bilo že doslej povedanega.
V ostalem,  piše  nadalje   isti sodelavec nemške poluradne agencije, je v izjavi, du se bodo   take  konference v kratkih presledkih ponavljale druga za drugo, ob>e ženo priznanje, da v Quebecu nikakor ni so bila rešena, niti pojasnjen viseča vpra sanja   Tudi zagotovilo glede istovetnosti vojskovanja se zdi. da je pobožna želja, vsaj dokler neke   sovjetske   želje, zlasti glede otvoritve resnične druge fronte, ne bodo izpolnjene.
Glede vesti o sklicanju bližnje konference treh. z navzočnostjo Sovjetske zveze, trdi sodelavec DNB. da je mogoče politični del razgovorov med anglosaškimi silami in Stalinovo Rusijo smatrati za zaključen enkrat za vselej na podlagi koncesij, ki so bile že dane in da bi bila torej izmen iava gledišč glede tega popolnoma odveč.
Bern, 25. avg. s. Iz Quebeca poročajo, da so novinarji, ko so poslušali izjave Roose-velta in Churchilla na tiskovni konferenci imeli vtis. da so bili načrti za ofenzivo proti Japonski določeni in sprejeti v vseh najmanjših podrobnostih, dočim so bili ostali evropski problem' obravnavani samo površno v pričakovanju nekega bliž-njega dogodka, kar naj bi hTte konferenca treh.  Novinarju* ki  obv-«„.:u> -itt:"M~
nekakine predpravice, to pot niso imeli do-volienja. stavljati vprašanja.
Buenos Aires, 26. avg. s. Včeraj se je Cor-dcil Hull vrnil iz Qucbeca v Washin«ton ter je takoj nadaljeval delo v državnem tajništvu za zunanje zadeve.
Nejasne R trese velt ove izjave
Ruenos Aires, 26. avg. s. Predsednik Rooser velt je odpotoval v Ottawo. kjer je govoril. Roosevelt jc prvi predsednik Zedinjenih držav, k jc prSel med svojo predsedniško vlado v g!a\n< mesto Kanade. Najjlasil je. da na Zedi-njene države vplva vse, kar se dogaja onstran morja na drugh kontinentih, 'n da zaradi tega Amerika ne more stati ob strani spričo tepa, kar se na drugih kontinentih dogaja. Pred letom dni, je rekel, so nekateri Američani n Kanadčani mislili, da bo treba umakniti sile z drugih front za preprečen je nevarnosti j*-penskega vdora na ameriško celino. To ni bilo storjeno in vendar so se držale vse obveze na vseh frontah. V zaključku je naglasil popolno soglasje med Anglijo in Ameriko, ki i a napravili \elikc sklepe v Quebecu. Predsednik je tudi poudaril, da zaveznikov n* mogoče ločiti.
Rusko-anglosaiki spor
je vedno bolj kritičen
Carigrad. 25. avg. s. »Tasviri Efkare >b-javlja članek svojega sodelavca Pejaruja, k; trdi. da ie nesoglasje med Rusi in Anglosasi oostalo tako resno, da grozi prekinitev zvez med temi tremi državami. Od-Doklic Majskega m Litvinova ter nadomestitev z osebami drugega reda dovoljujeta domnevo, da so Sovjeti izgubil Jieherao upanje za sporazum z zavezniki glad« otvoritve druge fronte tn zlasti glede bo-
Razdeljevanje racianiranUi živil v mesecu septembra
Prehranjevalni zavod Visokega komisa-r;ati za Ljubljansko pokrajino sporcča:
Za nakup rack>niranih In kontngen ti ranih živil v mesecu septembru 1943 veljajo v Ljubljanski pokrajini sledeča določila:
A.)   MESTO UIBUANA.
odrezke živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani se lahko nabavi:
1. Navadna zivil»Ka  naKazn'ca (modre
barve):
na dan: 150 gr kruba aH 124 gr krušne meke ali 225 err koruzne moke;
na mesec: 2000 srr živil za -"uho (1600 gr riža jn 400 gr testenina. 500 gr sladkorja, 500 jrr soli, 20O gT fižola na odreže k »801«, 100 s:r paradižnikove mezge na od reze k >802 . 100 <;r pralnega mila in 100 gr to_ atetriega miia na oclrezek >803«.
ra teden: < vsako soboto); meso, v količini ki bo sproti d:ločena preti odvzemu oOrezkov   S10, 811, Si 2 jn 813*.
Glcdo delitve maščob in drugih racioni-ranih ž.vil bodo potrošniki pravočasno obveščeni.
2. Dodatna živilska raltaznira HM (za
rečne ćelavce): na dan: 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke.
S. Dodatna   živilska   nakaznica   SPI II
fza težke delavce): na dan: 200 gr kruha ali 165.3 gr kručae moke ah 300 gr koruzne moke; na mesec: 600 gr nža.
4. I>"datn-i živilska nakaznica SDI - II 4-III (za najtežje delavce): na dan: 300 gr kruha ali 216' gr krušne moke ali 450 gr koruzne uioke: na mesec: 600 gr riža.
5 Posebna dodatna živilska nakaznica sta kruh iza zavodarje. noreče žene itd.): na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 220 gr koruzne moke.
6. Dađatna U m Mm nakaznica OU (za
ctroke do 3 let): na meaec 1000 gr riza, 500 gr sladkorja. 750 gr marmelade (in sicer 500 gr na žc določeni odrezek in 250 gr ca odrezek 3 4«).
7. Dodatna ž>vil»ka nakaznica GMb (za otroke od 3 do 9 let): na meaec 800 gr marmelade.
8. D°datna živilska nakaznica GMc (za
mladino od 9. do 18. leta): na meaec 000
gr marmelade.
9. Nakazilo za nabavo mara* lailL (za
osebe stare cad 65 let): na meaec 500 gr
marmelade.
10. Dodatna živilska nakaznic* za kruh za bolnike: na dan 100 gr kruha ali 82.0 gr kružne moke ali 150 gr ko mane moke,
11. Dodatna živilska
za bolnike: na dan 180 gr mesa.
B. OBČINE V POKRAJINI.
Na odrezke živilskih nakaznic, izdanih cd ostalih občinskih preikrbovalnili uradov
se lahko nabavi:
1. Navadna živi|»ka aafca—aai (rumene baive): na dan: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 %r koruzne moke; na
mesec: 20^0 gr Živil za juho (1600 gr riža >n 400 gr testenin). 500 gr sladkorja, 500 gr soli. 100 gr pralnega mila, 100 gr toaletnega mila na odrezek »301<.
2. Na dodatne Živilske nakaznice »SDI«,
»SDI-j-H«, SDl-j-n+m« ter posebno dodatno za kruh pripadajo jati obroki kakor v mestu Ljubljani.
3. Dodana živilska nakaznica GMA (za
otroke do S let); na mesec 1000 gr riža,
500 gr sladkorja. 500 gr m a rm ela.de.
4. Nakazilo za nabava mameMe (za
otroke od 3 do 9 let): na mesec 350 gr marmelade.
NEVNE VESTI
— Iz Službenega li*ra«. • Službeni list za Ljuh.jansko poKiajinov, kos 68, z dne 25. avgusta objavlja prepoved prodaje in zanoio nahrbtnikov, določitev količin žita letine 1943, ki se smejo obdržati, in na« vodila za izvajanje naredbe z dne 31. avgusta 1942, št. 171. o določitvi začasne vojne doklade služiteljom.
_ Izredni komisarji avtonomnih zavodov
za ljudske stanovanjske hiše. Pristojni minister je, kakor poročajo iz Rima, odredil razpust upravnih svetov zavodov za ljudske stanovanjske hiše v Rimu, Neaplju, Potenzi, Aquili, Ferrari. Prscenzi. Alessan-drii, Bergamu/Nuoru in S^ssariu. Na njihova mesta je imenoval izredne komisarje.
— Preimenovanje organizacij industrijskih delavcev. Kakor poročajo iz Rima, se bo preimenovala sindikalna organizacija industrijskih delavcev, ki jo vodijo komisar Bruno Bu zzi ter pod komisarja Rov eda in Qujrello, v Italijansko konfederacijo industrijskih delavcev.
— Smrt nemškega pesnika na bojišču. V hudih borbah na vzhodnem bojišču je padel znani lirični pesnik Hans Stolzen-burg iz šlezlje.
_ Tisoča predstava »Evangeljnika«. Na
odru monakovskega gledališča so nedavno pros-'avili tisočo predstavo Kienziovega : Evangeljnika«-. Prva predstava je bila na odru monakovske Opere leta 1890.
— Verdijeva grobna kapela poškodovana. Ob letalskem napadu na Milan je bila zadeta tudi Verdijeva grobna kapela. Na njeno kupolo je priletela uiagaJna bomba. Predrla je kupolo in poškodovala oitar v kapeli.
— Porjv upnikom- Tvrdka >Franc Po-savec, družba z o. z.«, s sedežem v Ljubljani, je preš'a v likvidacijo. Upniki tvrd-ke se pozivajo, da se v enem mesecu zglase pri likvidatorju Josipu Posavcu. Karlovška cesta št. 30. in prijavijo svoje terjatve.
— Na 47 slovaških gimnazijah je po-secaio v preteklem šolskem letu pouk 19
tisoč 137 dijakov in dijakinj. Razredov je bilo 533. Največja slovaška gimnazija je škofijska gimnazija v Tarnovem, ki je imela 1134 dijakov.
— Spodn jesta je rfcke novice. Utonil je v okolici Solnograda 171etni vajenec Anton Stoper, po rodu iz Spodnje Štajerske. — Umrl je v Mariboru 71 letni državni upokojenec Anton Gcrmek. Pokojnik je bil dolgo vrsto let šolski sluga na moškem učiteljišču v Mariboru, kjer j- bil zelo znan. Pokopali so ga v četrtek popoldan iz mrtvašnice na frančiškansko pokopa išče na Pobrežju. V Studencih pri Mariboru pa je umrla Marija 2erjak. Dolgo je trpela na neozdravljivi hudi bolezni. Pokopali so jo na pokopališču v Studencih pii Mariboru. — Na vzhodnem bojišču so padli: oklepni grenadir in slušatelj tehnike K mest Mlaker, grenadir Valentin Topolovec iz Haloz in Josip Hrastcr iz pilštanjske občine. — Na tretjem zveznem sestanku Zveze Štajerskih poljedelskih zadrug - rajfajznovk so bila podana poročila, ob katerih je bilo razbrati, da je včlanjenih v Zvezi 722 štajerskih zadrug, h katerim pride še 32 spodnješta-jerskih, ki bodo ustanovljene eriroma pre-osnovane. Vloge pri 426 štajerskih rajfaj-znovkah so se zvišale v letu 1942 za 62^, nasproti prejšnjemu letu.
— Elektrifikacija bolgarskih železnic. Po načrtu modernizacije železniškega prometa v nadaljnjih 20 lotih bo izvedena elektrifikacija bolgarskih državnih železnic na glavnih progah Sofija—Palanka, Sofija— Plovdiv in Sofija—Mczdra. .
— Pri mrtvem beraf-u so našli 100.000 lir.
Iz Turina poročajo, da so našlj mrtvega na obrežju reke Po berača Karla Serrata iz ulice Curino 10. Pri njem so našli več hranilnih knjižic s skupno vlogo 96.104 lir.
KINO SLOGA Telefon 27-3t
Zadnja Odlična pustolovščina bratov Dc Fliippo v filmu
V giavnjh vlogah: Eduardo De Fliippo, Peppino De Filippo, Ctelia Bfatania Režija: Bragaglia Dodatek: Kratk ncilaja
Predstave ob: 14., -o. in 18. uri
UNO UNION Teflon 22-21
Sijajna burka, ki bo izzvala burjo prisrčnega smeha M a c a r i o
DEČKO Z ZAPADA
Tajni ljubavni sestanki s hčerko svojega dednega sovTalnika. Ugrabljen od roparjev, mučen In v zadnjem hipu pomotoma rešen. Junak dneva, ki z zvijačo premaga vse nasprotnike m
doseže zaželjeno spravo Predstave: danes ob 17.30 in 19.30 ur!
KINO MATICA Telefon 22-41
Ljubezenska drama slavne pevke in letalskega  častnika.   — Prepričljiva moderna vsebina, lepe pesmi in velike plesne revije
VELIKA LJUBEZEN
V glavnih vlogah trije ljubljenci občinstva: Žarah Leander. Viktor Sta al, Paul Horbiger
Predstave ob 16.30 in 19. uri
Prefrigan trik mizarja Valentina
Ljubljana, 25. avgusta. Mizarski mojster Valentin P., oče dveh nepreskrbljenih otrok, star 39 let, po rodu in pristojen v Železnike na Gorenjskem, se je zagovarjal letos že drugič pred sodniki. Prvič mu je v začetku maja sodil sodnik poedinec zaradi tatvine desk na nekem stavbišču v Zgornji Šiški. Tedaj mu je drugovala na zatožni klopi njegova žena, ki pa je bila oproščena, dočim je bil Valentin cbsojen na tri mesece strogega, zapora. Ker kazni ni takoj nastopil, je po razpravi šel nazaj na prosto. Dobrega pol meseca je živel tako, da. organi javne varnosti niso postali nanj pozorni. 22. maja pa je zagrešil tatvino kolesa, ki ga je takoj pripeljala v* zapore in včeraj v sodno dvorano na razpravo.
Za žrtev svoje tatvine si je Valentin Izbral policijskega stražnika. 2e to je bilo preveč predrzno. Za. tako podjetje bi moral imeti le nekaj več sposobnosti, kakor mu ilh je narava naklonila. Njegova domišljija ni defektna. To je dokazal v iskanju in ustvaritvi okoliščin ki bi mu pomagale pri njegovem zanikanju tavine in obrambi pred obtožnico. Gotovo pa je, da je svojo tatvino izpeljal precej nerodno in začetniško naivno.
Policijski stražnik Jože V. je imel dne
22. maja zjutraj službo na Marijinem trgu. Nastopil jo je ob 4. Pripeljal se je na kolesu, ki ga je postavil ^ trafiko ob tri-mostju in ga zaklenil. Ko je ob 8. končal svojo shižbo in se hotel odpeljati, je ugotovil, da mu ga je nekdo odpe jal. Takoj je obvestil dežurnega uraiir.ika. ni policiji, obenem pa se sam lotil poizvedovanja. Pri ključavničarskem mojstru Breskvami na Sv. Petra nasipu je svedeJ da x ob 6. zjutraj pripeljal neznanec kolo. ki je bilo zaklenjeno. Pms'1 je. da bi mu ga nasdnc od. prli, češ da je ključ * zgubil. Ker se je mojstru Bieskvarju stvar zuela sumljiva, je neznanca zavrnil. Ustalil so Je potem pri čevljarju Mraku, ki ga je prosil za klešče. Tudi ta mu ni hotel ugoditi. Tu je stražnik zvedel za. ime neznanca, ki je bil obtoženi Valentin, še dopoldne so mu s stražnice v Šiški potem sporočili, da so njegovo kolo zaplenili. Dobil ga je takoj vrnjenega. Oškodovan je bil le za 40 lir. kolikor velja ključavnica, ki jo je Valentin končno le Udi nek način nasilno odprl.
Na razpravi je Va'entin zanikal tatvino in se zagovarjal, da je kolo kupil od neke-
fa nezn?nca. Zatrjeval je, da sta bili ob upčiji navzoči dve priči in da je dal zanj 1000 lir. Kolo ie kupil zvkler.vcnč, kar se mu je pa p<-> pojasnilu neznanca, da je ključ izgubil* ni zdelo sumljivo. Ta izjrovor. ki je na las podoben številnim drug in zagovorom tatov pred sodniki, pa je f.otc Valentin prefrigano podkrepiti. Misel, da mu bo to potrebno, mu je prišla kmalu po tatvini. Bržkone je spoznal, da jo je nerodno izvedel in da mu bo po&cija kmalu za petami.
V gostilni pil Štefanu na Miklošičevi cesti se je sestal z dvema znancema. Med pogovorom ju je vprašal, če vesta za koga, ki bi kaj prodal. Eden mu je rekel, da ima znal. c a  ključavničarja,  ki  prodaja staro
kolo. Valentin je bil takoj pripravljen skleniti kupčijo. Vsi trije so šli k dotičnemu ključavničarju. Kolo je bilo že staro in na sprednjem kolesu ni imelo pnevmatike. Ključavničar je v šali zahteval zanj 1000 lir. Nemalo je bil presenečen, ko mu je Valentin brez besede naštel 10 stotakov. Ni se jih branil, dasi se je zelo čudil njegovi naivnosti. Valentin se za to ni brigal, šlo mu je za dokaz, da je vsaj eno kolo resnično kupil. Upal je, da mu bodo tako sodniki verjeli, da je tudi drugo dobil pošteno. Na vprašanje, kje je dobil toliko denarja, ni bil v zadregi. Izgovarjal se je, da je prejšnji dan prodal neke stare popravljene šivalne stroje in dobil zanje čez
2O00 lir.
Ko ga. je na razpravi predsednik vprašal, kako da je kupil kolo, ko je vendar vedel.
da je vožnja s kolesi prepovedana in da torej ni imel izgledov, da bi s prodajo koies kaj zaslužil, mu je odvrnil: >Jaz sam ne vem. zakaj, gospod predsednik. Sem tiste sorte, da rad kupim. Vse rad kupim, kar vidim. Mislil sem tudi, da bo vožnja civilistom v kratkem dovoljena.«
Naivni odgovor je sodnike še bolj potrdil, da ne smejo dati vere Valentin oven u zagovoru, ki so ga tudi priče izpodbijale. Spoznali so ga za krivega tatvine po paragrafu 315 kaz. zak. in ga obsodili na pet mesecev strogega zapora.
Senatu je predsedoval sos Josip Bariče-več ket volan ta sta sodelovala sos Ivan Brelih in Fran Gorečaji. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučovnlk, obtoženca pa je branil dr. Stanko Lapajne.
IZ LJUBLJANE
—lj Rdeči križ poroča: Paketi za civilne interni rance v taborišču v Viscu se od danes dalje zopet sprejemajo. Ker se bodo paketi odpremljali direktno s tovornim avtomobilom, ni treba, da bi bili zašiti v juto ali platno. Zadostuje le<en zabojček ali trpežna Škatlja iz lepenke, ovita v nv Čan papir. Za ostala taborišča civilnih in-ternirancev in za osebe v zaporih je paketni promet do nadaljnjega še vedno ustavljen.
—5 Mnogo grmenja, malo dežja. Cele ure je ponoči pogrmevalo, a <^žja je bilo zelo malo. Vreme se je začel- preminjati že popoldne. Začel je pihati jug. Zračni tlak je precej naglo popuščal. Vendar ne kaže, da se bo dosedanje vreme spremenilo. Ponoči je zračni tlak zopet začel naraščati. Včeraj popoldne je bilo precej soparno in maksimalna temperatura je dosegla 29°. Minimalna temperatura je davi znašala 16.2°. Bila je torej sorazmerno visoka, ker je jug ogrel ozračje in ker je bilo ponoči oblačno.
—lj Zamenjava osebnih izkaznic. Vse moške od 15. do 50. leta starosti, ki so obvezani imeti osebno izkaznico, opominjamo, naj čimprej pridejo po nove osebne izkaznice v tisto -poslovalnico, kjer so vložili prošnjo za zamenjavo stare z novo osebno izkaznico, ker poteče veljavnost starih osebnih izkaznic že 31. avgusta. Moški nad 50 let in ženske, ki so dosedaj vložil i prošnje za zamenjavo osebnih izkaznic bodo nove osebne izkaznice lahko dobili od 6. septembra dalje in sicer vsi na magistratu, soba št. 37 v I. nadstropju nad trgovino mestne elektrarne. Mestni trg št. 2.
—lj Seznami davčnih osnov trgovin z mešanim blagom od črk*1 A do K bodo razgrnjeni do 10. septembra t. 1.. od črke L do Ž pa do 12. septembra t. 1. v mestnem odpravništvu v III. nadstropju magi-stratne hiše za vodnjakom.
—lj Davčna uprava za mesto v Ljubljani obvešča vse davkoplačevalce, da posluje uprava za stranke samo dopoldne od 8. do 12. ure. Blagajna je odprt od 8. do 11.30 ure.
—lj Mirje zaprto. Zaradi naprave kutran-ske površinske prevleke bo Mirje, torej cesta ob Rimskem zidu med Go:*upovo ulico in Groharjevo cesto štiri do pet dni zaprta za vozni promet.
—lj Nesreče, v zadnjih dneh so bili žrtve nesreč naslednji ponesrečenci, ki se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. Z voza je padel 72-Ietni posestnik Matija Verbič iz Rudnika ter si zlomil levo nogo. — Dušan Prebil. 15-letni dijak iz Ljubljane, se je usekal v levico. — Na slamoreznici si je obrezal prste desnice 11-letni sin kočarja Ivan Grdadolnik iz Dobrove. — Stojan Ka-zafura. 18-letni dijak iz Ljubljane, se je usekal v levico. — Fr. Jarc. 31-letni železniški delavec iz Ljubljane, si je pri padcu poškodoval rebra.
Serum iz strupa hercegovskih kač
Znano je, da se kmetje okolišev v Lju-buški. Imctski, Mostar itd. pečajo z lo-vom kač. Kmetje spravljajo kače na določene postaje, od koder jih prepeljejo v Nemčijo, kjer prirejajo iz njihovega strupa razne koristne serume. Strokovnjaki pravi j d, da je s*rup hercegovskih kač posebno primeren za tako imenovani Anti-vipaserum.
Uradni razglasi
Preporod prodajanja aahrbtnflcor
Smatrajoč za potrebno urediti proizvod-a jo in prodajo nahrbtnikov je Visoki komisar za Ljubijanako polenajmo izda? naredbo o prepoved i »prodaje in o zapori nahrbtnikov, ki je objavljena v »Službenem listu« 25. t m. in je od dne objave stopila v veljavo. Naredba določa naslednje:
Prepoveduje se vsaka prodaja nahrbtnikov vseh vrst in oblik. Vsi nahrbtniki, ki jih imajo v Ljubljanski pokrajini v zalogi proizvajalci, uvozniki in trgovci na debelo ali na drobno, se postavljajo pod zaporo na razpolago Visokemu kornisarijatu in jih morajo imetniki prijaviti Pokrajinskemu korporacijskemu svetu v petih dneh od dneva objave te naredbe do vključno 30. t. m.
Prav tako se postavljajo pod zaporo in na razpolago Visokemu kornisarijatu nahrbtniki, ki bi se izdelali ali uvozili v pokrajino po objavi te naredbe. Proizvajalci morajo do 5. dne vsakega meseca prijaviti Pokrajinskemu korporacijskemu svetu količine, ki so jih izdelali prejšnji mesec. Prav tako morajo uvozniki vložiti prijavo v desetih dneh od uvoza.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942. štev. 8 in z uporabo določb naredbe z dne 25. novembra 1942. žtev. 215 v de-
štev. m
narju do 5000 lir aH združeno z zaporom do dveh mesecev. Lahko se odredi tudi začasni ali trajni odvzem obrtne pravice.
Najvišje cene za prodajo krompirja
Visoki kom i sa Hat za Ljubljansko pokrajino je na osnovi določil člena !. <xiredhe t dne 9 maja 1941, št. 17, Služben? list št. 38/41, v zvezi t. odlokom čl. 2. naredbe o ureditvi cen. Službeni hst št. 238/20/41. in na uonovi določil čl 2. naredbe o nadzorstvu cen. Sluibcni V.st
StoSVIMl, po prečitanju vloge Prehranjevainćua zavoda
za Ljubljansko pokrajino z dne 0. avgusta 1°43, s katero je bila zaprošena potrditc\ cene za prodajo krompirja domačega pridelka, ugotovil, da je taka zahteva </snovana m }C odobril naslednje naj višje cene za prodajo krompirja letine 1043: y
1. rdeča vrsta tipa VVoItmann za 100 kilogramov Lir 145.—;
2. vse druge vrste za 100 kjj Lir 170.—, nakladalna postaja.
V nadrobni prodaji v Ljubljan1 se povišajo zgornje cene za ^0 lir pri 10n k« ;n jc potresna cena rtaalednja: pod 1 za 1 kg L;r 1 75, pod 2. za 1 kg 2 liri v trgovin: vključno vse javne dajatve.
Cene morajo biti v smislu do'oCil čl 4. ra-redbe z dne O. maja 1041 izvedene v prodajnem prostoru. Neupoštevanje teh n-.ak_simalirh cen se bo kaznovalo po naredbi o cenah v zvezi t naredbo z dne 26. januarja 1942, iL8, Službeni li?t št. 8 '42.
Tudi letos dobra vinska letina
Ljubljana, 26. evpusta. Čeprav je treba tudi vino priAtevati med življenjske potrebščine, ne apada med neobhodno potrebna živila; živilski kemiki so ugotovili, da ima tudi alkohol precej veliko hranilno vrednost — kot telesno gorivo —. vendar se ljudem dandanes ne zdi tako pomembno, ali bo vinska letina dobra ali slaba. 2Waj se zanimamo predvsem, kako bodo obrodila polja in sadno dre\j0. Vendar se smemo veseftti tudi dobre vinske letine, čeprav ne spadamo med vinogradnike ali goreče prijatelje vinske kapljice. Meščan je lahko zadovoljen, če je trta dobro obrodila, že zato, da bo* naprodaj po zmernih cenah grozdje, ki ga je treba prištevati med pomembna živila; ima mnogo večjo hranimo vrednost kakor drugo sadje, ker vsebuje več sladkorja, pa tudi boljše je.
Čudno naključje je, ki si ga ne znamo pojasniti, da je leto 1917 dalo izredno dobro vino. in prav tako lansko; dve leti med velikima vojnama sta dali najboljše vino v tem stoletju, kakor pravijo strokovnjaki. Lani smo čitali razlago v našem kmetijskem listu, zakaj je bilo lansko vino tako dobro in letina obilna. Baje jc lansko vino res dobro, kakor pravijo tisti, ki so ga pokusili pristnega. Pripominjajo tudi, da b: se vino letos mnogo bolj podražilo ter da bi ga najbrž primanjkovalo, če bi lanska letina ne bila tako d»»bra.
Se bel j presenetljivo naključje bo. Če bo
res tudi letošnja vinska letina tnko dobra kakor kaže;o nekateri znaki. Poznavalci razmer napovedujejo, da bo tudi letošnja kapljica zelo dobra, kei jc bilo v tem mesecu lepo vreme, vendar hi moralo htti vreme sončno tudi še septembra* da bi se grozdje še bolje osladilo. Iyani je b lo s. tembra izredno lepo vreme in v začetku meseca je celo vladala huda vnV-ina ie bil 4 september na;boij vroči dan leta. Vendar ta ni niso bili povsod tako zadovoljni z vinsko letino kakor pii ras. V n. Katerih drugih deželah je bila letina slabša kakor se obeta letos.
Dobra vinska letina se cbets v Nemčiji, čeprav je ohladitev, ko je trta cvetela^ na. pravila precej škode. Tcda letor, niso napravili tako velike škode škodljivci. Predvsem so letos lahko zadovoljni, da nI t>ilo peronospore, ki jc lani naprnvil.i v Nemčiji veliko škodo. Dobra vinska letina ca Obeta v Porenju ob Mczli in na Podonuvju. Dobro kažejo vinogradi tudi v Franciji. Medtem ko so lani pridelali 34 milijonov hektolitrov vina. računajo, da bo letos 50 mili jenov hektolitrov pridelka. Prav t;iko se obeta dobra letina v Španiji in zato so se že začela pocenjevati stara vina. Sodijo, da bo letošnja vinska lotinn v Italiji boljša od lanske. Tudi na M h! m si
obetajo dober pridelek, čeprav je anm napravila precej Škode. — V   sple^rem bo torej letošnji vinski pridelek v Evropi celo bcl"'ši kakor lanski.
Daleajfke novice
Smrtna kOsa. V Novem mestu je umrla ga. Pranja MaJasek, stara 62 let. Blago pokojnico. ki je bila dobrega usmiljenega srca, so pokopali na novomeškem mestnem pokopališču. Ohranimo plemeniti pokojnici blag spomin, žalujočim svojcem naše globoko sožalje. — V Vidmu pri Dobre poljan se je ponesrečil llletni pastir Janez Mustavar. Pekel je krompir in splezal na bližnje drevo, da bi odlomil suhe veje za ogenj. Nesrečno naključje pa je hotelo, da je strmoglavil v žerjavico. Obležal je s hudimi opeklinami na obeh nogah. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Največja toplotna razlika
V Verhojanskem v severni Sibiriji je bila zabeležena največja razlika v temperaturi. Ta razlika je 101,3 stop. Najvišja temperatura je bila v poletnih mesecih 1931. leta 31,4 stop., najnižja pa 69,8 stop.
KOLEDAR
Danes: Četrtek, 26. avgusta: Ceferin.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica; Velika ljubezen. Kino Sloga: Časa nova bi storil tako. Kino Union: Dečko z Zapada.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Bleivveisova cesta 43; Trnkovzv ded., Mestni trg 4; Ustar, Selen-burgova ulica 7.
nanio Ljubljana
ČETRTEK,  26.  AVGUSTA 1943:
13.00: Napoved časa. Poročila r italijanščini. — 13.10:  Poročilo Vrhovnega Poveljstva v »loven-
ačini. — 13.20: Prenos za Nemčijo. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Nove plošče Ce-
tra. — 14.45: Pisana glasba. — 15.00; Poročila v Slovenščini. — 17.00: Napoved čaaa. Poročila ▼ italijanščini. — 17.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M   Sijanec. Laftlca glasba.
19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Simfonični koncert vodi dirigent Baroni (prvi del).
20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.Č0: Simfonični koncert vodi dirigent Baroni (drugi del). — 21.15: Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. — 21.45: Orkester Cetra vodi d:r:gent Barz.zza. — 22.10: Pisana glasba na ploščah. — 22.20: Orkester vodi dirigent Pe-tralia.   —  22.45—23.30:   Orkester   vodi dirigent
Zcme. V odmoru (23 00): Poročila v Italijanščini.
Hl^nillHMMI»«*»M>HlHii»
POŠILJKE IZ ITALIJE
r Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
MARCHESI LOMRARĐA S. An MILANO,
VTA ABN'ALDO DA BRESCIA 8
Enkrat tedensko zbirni vagon Milano - LfuMjaaa
Strokovna carinska slatha na vseh obmejnih postajah — tudi ▼ inozemstvu.
Zastopstva ▼ LJnhljisni:
R A J K O  TUR K,
VILHABJEVA CESTA ŠTEV. 33
PRI ZDRAVNIKU
»In kje ste najprej začutili bolečine ?< r>Cc se ne motim, gospod zdravnik, je to bilo pred frančiškansko cerkvijo al: pred magistratom.<
MALI OCLASI
ELEKTROMOTOR enofazen 200 V    —1
HP kupim. — Hvala, Btzjanova 25, Ljubljana.
INSERIRAJTE
SLOVENSKEM A H O D V
RJAVE SANDALE
z nogavicami so v nedeljo 22. t. m. popoldne v kopališču na Spici zmanjkale ubo-
I gremu revežu, ki mu je to edino obuvalo. Lastnik pro«i, da jih vrne pošteni najditelj v upravi % S lov. Naroda? proti primerni nagradi.
P. G. VVodeliouse:
60
MALA PEPITA
>Ah se vam meša, White?« je nazadnje vzkliknil gospod Abney.
»Ne, gospod; vse, kar pravim, lahko dokažem. Da ga, nisem taki a t spremil v London, bi jo bil popihal z dečkom vred.«
Tisti mah me je prešinila misel, da utegne imeti de kaj za hrbtom, drugače se me ne bi bil upal tako lotiti; zadrega me je obšla, vendar ne za dolgo. Ne, saj ni bilo mogoče.
Gospod Abney se je med tem v nepopisni prepadenosti obrnil k meni. Dvignil je obrvi.
>SmeSno!« sem dejal.
Tudi gospodu Abnevu se je menda zdelo, da je to vse, kar je moči reči; zato se je s klavrno jezo mirnega človeka obrnil k Samu.
»Kakšen je vaš namen, gospod VVTiite. da mu skušate natvesti to prismojeno isto-rijo?«
»Ne bom trdil, da bi bil hotel gospod Burns ugrabiti dečka v vsakdanjem smislu te besede,« je odvrnil Sam, ne da bi se dal zmotiti, »se pravi, takisto kakor ljudje. Id so bili tisti večer tu. Ne, imel Je »oseben
razlog. Gospod Ford in njegova gospa sta ločena, kakor vam je nedvomno znano; in gospod Burns je imel namen, odvesti dečka in ga vrniti materi.«
Slišal sem. kako je Audrev pridušeno vzkliknila med tem ko je legla na jezo gospoda Abneva prva senči ca dvoma. Videl sem. da gredo Samo ve zadnje besede, ki 90 bile vzele obtožbi vso aesmselnost in jo stodile malone verjetno, ravnatelju do živega Spet me je izpreletel mučni občutek, da ima Sam še nekaj v rokavu, česar ne slutim. Naj je bil njegovi adut tudi samo bkiff, vendar me je polivala ob misli nanj tiha zona
Lahko bi mi oporekli,« je mirno nadaljeval, »da priča vse to o dobrosrčnosti gospoda Burnsa: a z vidika gospoda Forda ln s vašega vid'ka gre tu za viteško pobudo, ki jo je treba latreti. Bi bili tako prijazni, pa bi prečitali tole, gospod?«
Tako govoreč je pomoli! gospodu Abnevu nekakšno p'smo. Ta si je popravil naočnike ln ga jel citati z brezbrižno omalovažujočim izrazom, M se je kmalu izpremenil v presenečenje.
»Zdelo se mi potrebno prebrskati papirje gospoda Burnsa. v  1 panju, da najdem ...«
eTdajci sem usranil. kaj sem bil nagel.
Tedajci sem uganil, kaj je bil našel. 2e
od prvega trenutka se mi je sdelo to pismo na sivkastomodrem papirju nekam znano, a zdaj sem ga zanesljivo spoznal. Bilo je tisto prekleto Cintijino pisanje, ki sem mu ga bil v svoji nespameti prečital, ko sva bila v Londonu. Njegova prerokba, da se bo kolo sreče obrnilo, je bila presenetljivo pravilna.
Ujel sem Samove oči. Znova je bi! tako j neokusen, da mi je pomežikrul; to je storil I z vso očitnostjo in pomenljivo veselostjo, } ki jo kažejo šolarji, kadar se okukujejo med seboj.
Gospod Abne je bil pismo prečital in je zdaj skušal izpregovoliti. Njegova razburjenost mi je bila povsem umljiva. Ako le ni bil dobesedno grel gada na svojih prs'h, se mu je bil vsaj močno približal. Izmed vseh ljudi je ravnatelj zasebne sole gotovo tisti, ki ima največ pravice sovražiti morebitnega ugrabilca otrok.
Za svojo osebo sem ime! občutek, da mi hrumi po glavi vihar. Sam nisem vedel, kaj naj rečem; bil sem docela nepripravljen ln niti sanjalo ae mi nI. kako naj se Izmotam ls te strašne zagate. Zavest, da je moj položaj obupen, me je duftlla Obtožiti Sama je bilo nemogoče; enako Izključeno se mi je zdelo, da bi skušal dokazati svojo sorazmerno nedolžnost. Njegov nenadni sabod-
ljaj v hrbet mi je bil ohroiTdl vsakršno zmožnost preudarjanja.  Bil sem poražen.
Gospod Abney je izpregovoril.
»Vaše krstno ime je Peter, gospod Burns?«
Prikima! sem. Da bi izpregovoril, mi je majkalo moči.
»To pismo je pisala neka... aa ... gospa, ki vas z nedvoumnimi besedami prost, da bi . . . aa... ugrabili Ogdena Forda. Dovolite, da vam ga prečitam ? Ali pa nemara priznate, da vam je vsebina znana?«
Čakal je odgovora, a jaz ga nisem Imel. Zato je nadaljeval:
>Torej ne tajite, da ste prišli v Sans-tead House s premišljenim namenom, ugrabit: Ogdena Forda?«
Nisem mu imel kaj reči. Pogledal sem Audrevevi v hladni, trdi obraz in naglo odvrnil oči. Gospod Abney je trikrat golt-nil. Njegovo obličje je imelo podobno očitajoč izraz, kakor ga ima riba, če jo na trnku potegneš iz vode; gledal me jes srepim, bolestnim studom v očeh. Enako je bolščal vame tudi Sam, ta stari gusarski malopridnež!: najrajši bi ga bil primerjal z ogorčenim škofom.
»Ce pomislim, da sem imel... aa... ne-omeeno zaupanje v vas!« je nadaljeval gospod Abney.
j*
Urejuje Josip Zupančič * Za Narodno tfckmrno Fran Jeraa — £a inaeratni dal Uata: Ljubomir Volfilo — Val a LJubljani