NAŠA POŠTA
Spoštovani gospod urednik!
Oprostite, da Vas tudi jaz nadlegujem z nekaj vrstjcami. Saj je gotovo to moje ptsmo prvo vl oašega lepega dolenjskega kraja, in zato upam, da ga hoste z ve-seljera sprejeli.
Gotovo Še niste bili v našem lepem Št. Janžu na Dulenjskein. Vasica s farno cerkvico, trgovinami in drugimi poslopji stoji na majhnem hribčku. Okrog in okrog St. Janža so njive in travniki s sadnim drevjem, med katerim se skrivajo
Erijazne vasice. Malo dalje so hribi, po aterih se razprostirajo vinske gorice s sočnim grozdjem, ki že dozoreva. Res lepa ie Šentjanška fara, saj je aam dr. ]. Ev. Krek rekel, da ie St. Janž »pušeljc Dolenjske«. Tu v Št. janžu je blagopokoj-ni dr. Ev. Krek tudi umri.
List >Vrtec« mi je zelo všeč in komaj fakam, da ga nam prioesejo g. katehet. Prav tako je tudi, ko ga pnnesem domov. Bratci in sestrice se kar trgajo za >Vrtec<, kdo ga bo prvi čital. Zelo rad si pa tudi belim glavo z ugankami in upam, da sem to pot vse uganke prav  re.SU.
Dragi gospod urednik, povabira Vas na trgatev, da se bova grozdja naiedla, ko-likor ga bo najin želodec sprejel, Čeravno ga letos ni veliko. A za naju bo dovolj in Še v belo Ljubljano ga boste lahko ponesli.
V upanju, da se boste mojemu vabilu odzTali, Vaa srčno pozdravlja
Markovič Marjan,
uč. VII.  oddelka  Irudske šole v   Št.   Janžu   na   Dolenjskem.
Dragi >Yrtec<1
Iz Blance nobeden ne piše, zato sem se odločil jaz, da >Vrtec< ostal boŠ pri nas. Ne bo§ se nikoli kesal, da si še mene za naročuika izbral. \se zvezke bom zbral in v knjigo jih vezati dal. Ne boš sa-meval in strah Te ne bo, knjig drugih pri meui še našel boš sto. Vsakemu Tt* v roke ne dam, ker knjige preljube jaz čiiati znaui!
Vsem naročnikom >Vrtca< posiljam v daljave iz naše Blance iskrene pozdrave.
Zalokar Franc,
V.  razred na  BJanci ob Savi.
Naša vas.
Pišem Vam prvo pismo, za katero upam, da ga boste sprejeli. Doma sem iz Dolenjega Brda, v šolo in cerkeT pa ho-dim v Poljane. Opisala Vam bom našo prijazno vasico.
V hribih, obdana od gozdov, Ieži lepa vas Dolenje Brdo. Krog in krog se raz-prostlrajo njive, travniki in gozdovi. Vas šteje približno 20 hiS.
Lepa je naša vas spomladi, ko je vse pisano rožic. Lepa poleti, ko se ziblje zlato   klasje   na   polju.   Lepa  jeseni,   ko
f;rozdje, hruške in jubolka zore. In pre-epa pozimi, ko se sankamo in delamo snežake.
Komaj pol ure od naše vasi je skrita v gozdu prijazna polianska podružnica Sv. Križ. Opoldne posije nanjo sonce, da se zabtešči beio zidovje- Ko ljudje ob-delujejo zemljo, mogoČno zazvoni križev-ski zvon in oče se obrne k otrokom, re-koč: >Odzvonilo je že, treba bo iti domov h kosilu!«
Prosim,  da ne  bo pisemce poromalo t košl S spoštovanjem
Kristan Marinko,
uč. II. višj. razr. ljud. šole v Poljanah nad Skofjo Loko.
Spoštovani g. urednikt
Pišem Vam prvo pismo. Doma sem v Šmiklavžu, hoaim pa v šolo v Loke pri Št Juriju ob Taburu. Loke je lepa vas, v kotu Savinjske doline. Imarno hvale-vrednega g. vipravitelja, midva sva si ve-lika prijatelja. Jaz imani zelo daleč v Šolo, skoraj eno uro. Pozimi se prippljem na smučih, če zapade velik sneg. Upam, da tega pisma ne boste vrgli v koš. Pro-sim VEtS, če Vam smera napisati kakŠno izmiŠljenko. Sedaj to slabo pisemce skoti-čam in ga bclemu golobčku v kljunček dam, naj ga ponese v tisti kraj, kjer pre-bivate Vi seoa_f, pa naj prinese odgovor v >Vrtcuc nazaj.
Vas prav iskreno pozdravlja
Dolar Staoko,
uČenec, Loke pri Št. Juriju ob Taboru.
158