fofna v vzhodni Alrikl. italijani so si nakopaii ogorcenje celega sveta. Vojno z Abesinijo je skušal Mnssolini opraviCiti pred svetom z iagovorom, da so Abesinci •divjaki in jim bodo prinesli Italijani civilizacijo. Kako zgleda italijanska »civilizacija« v Abesiniji, sedaj vidi in se zgraža nad njo celi svet. Itaiijani so tepeni, kjerkoli ae pokažejo. Neprcetani porazi Mussolinija nepopisno grizejo in radi tega se skuša znoslti nad Abesinci s pomočjo bombnih letal. V zadnjem času italijanski letalci neusmiljeno bombardirajo ir. uničujejo vsako večjo abesinsko naselbino, dobro vedoč, da jim Abesinci zaenkrat v zraku še ne morejo do živega, kor so njihova bojna letala šele na potu. Italijanski piloti bo doslej pogazili že vse medJiarodne pogodbe in jim ni sveta niti zastava Rdečega križa, kar so že parkrat na prav barbarski način dokazali. Najnovejše poročilo iz Addis Abebe od 31. dcccmbra pravi, da so Lahi uničili z zračnimi bombami za Abesince delujofio bolnico švedakega Rdečega križa v Dolo ob meji abesinske pokrajine Ogaden in italijanske Somalije na južnem bojišču. Smrtna žrtev bombardiranja z zastavami Rdečega križa označene bolnišnice y Dolo je postalo 30 Abesincev. Ranjenih je 50 in med temi šef bolnice šved dr. Hylander in njegov pomočnik. Italijanski letalci niso samo metali bomb, ampak so obstreljevali Jx>iniške ¦fiotore tudi s strojnicaml. Nad tako laško »civllizacijo« ee upravičeno *gra2a cell svet in žeU, da bi Abesinci gošteno ObračunaH z italijanskiml kulturpnoscl, Smrt enega in i/.poved orugega ranjenoga zdravnika. Od italijanjskili letalcev pri Dolu ranjeni švedski zdravnik dr. Lundstrom je podlegel poškodbi. Drugi ranjeni švedski zdravnik dr. Hylander se je vrnil v Addis Abebo, kjer je podal o divjaškem bombardiranju švedske bolnice pri Dolu obširno izjavo. Med drugim pravi šved, da so krožila italijanska letala že pred bombardiranjem nad šotorl Svedske bolnice in so jih obstreljevala iz stvojnic. Z bornbami so prišli nad bolnico Italijani pozneje in so jih vrgli najmanj 200. Istočasno, k,Q so usodepolno eksplodirale bombe, so se spustila nekatera italijanska letala prav nlzko in so kosila po šotorih švedskega Rdečega križa iz strojnih pušk. Šotore z ranjenci je zadeio najman 400 krogel iz strojnic. jVadaljna bombardiranja iii strupeni plini. Abesinska vlada je izdala uradno poročilo, v katerem trdi, da so zmetala italijanska letala na pokrajino krog mesta Makale na severu nad 10.000 bomb. Italijani se poslužujejo tudi bomb s strupenimi plini. V poslednjih dveh tednih so pripeljale italijanske lacije v Eritrejo 53 ton strupenih glinov. Angleži javljajo, da so bombardirali Italijani na jugu pri Dagaburju bolnico egiptskega Rdečega križa in mesto Harar, kjer se nahaja glavni stan južne abesinske vojske, Deževje, Ka abesinskem bojišCu na severu in na jugu je naatopila takozvantt mala deže\Tia doba; ki ovira zacinje iasc na obeh straneh kake večje bojne pohode in napade. Deževje izrabljaja Italijani za bombardiranje iz zraka, da bi s tem prikrili svoje velike poraze na severu. Kakor hitro se bo vreme Kboljšalo, bodo pričeli Abesinci z večjimi prodir?.nji tudi na jugii. Obupen polcžaj italijanske arniade. ^ Maršal Badoglio je sporočil Muosoliniju, da niti misliti ni na kako uspešno ofenzivo, ako mu no pošlje iz doniovine povsem nove armade 150.000 mož. če niaršal ne bo dobil pomoči, se bo moral umakniti iz vseh dosedanjlh posto> iank. Italija ima dosedaj v . vzhodni Afi-iki poleg divizij afriških askarov 260.000 mož. Od teh je bilo prepeljanih v domovino 35.000 ranjenih in bolnili. Okrog 20.000 ranjencev in bolnikov je po raznih bolnicah v Eritreji in Somaliji. Ena divizija je bila odposlana iz vzhodne Afrike v Libijo na severu Afrike. Maršal Badcglio razpolaga z 200.000 evropskimi vojaki in šteje njegova armada z domačini askari 260.000 mož. Ta armada je bila že večkrat občutno poražena in ni pričakovati od nje nobenih uspehov. Tudi ita.lijanski letalski napadi niso prinesli pričakovanih uspehov, ampak no ravno nasprotno izzvali po celem svetu ogorčenje in obsodbol Abesinci Italijane daleč nadkriljujejo giedtj števila in so se že v uporabi modernega orožja tako izvežbali, da prav nič ne zaostajajo za evropskim vojaštvom. Največje upanje za bodočnost pa dajcjo Abesincem doaedanje zmage na vseh frontah. »' Položaj italijanske armado v vzhodn: Afriki je obupen.