Proletarci vseh dežel,združite sei DELAVSKA ENOTNOST ZAVAROVALNICA SAVA Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka JOŽE PREDIKAKA, PREDSEDNIK MESTNEGA ODBORA SINDIKATA PROMETA IN ZVEZ LJUBLJANA NA OBtNEM ZBORU_ KAKO HITREJE NAPREDOVATI? »Skrajni čas je že, da z deklaracijami priznano mesto prometa v družbenem in gospodarskem življenju dobi svoj praktični odraz v konkretni politiki družbe« junija 1969 Št. 23., leto XXVi! * 50 ||,^'IUIllll|[l!l!||!!!ll|||||||||||||l!!!l![!l|||]|||!!|||l!l|||||l|]|il!i!!!l|||l ‘■lllillllllllllllllllllllllllllllUUI lUllllllllllllUtlllillilllllll! »Podatki razkrivajo, da se je promet v zadnjih treh letih razvijal mnogo počasneje kot drugo gospodarstvo na ljubljanskem področju,-« je uvodoma pojasnil Jože Predikaka, pred- [lllllllllllllllllllllll.IIIIIIIIMIIIIIIII.. I S3 alpska modna industrija radovljica — jugoslavija ALMIRA — garancija za modne novosti | garancija za vrhunsko kvaliteto imiHiiiniiinmaiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiM^^ sednik mestnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez. Nato je nadaljeval: »Posebej velja opozoriti na zmanjšanje razpoložljivih sredstev za sklade, s čimer se zmanjšujejo možnosti za razširjeno reprodukcijo in za modernizacijo tehnoloških procesov dela, V primerjavi z letom 1966 so se skladi znižali za 14 %. Taki rezultati so toliko bolj zaskrbljujoči in zahtevajo vso pozornost, ker so organizacije prometa in zvez v zadnjih dveh letih usmerile svoja prizadevanja v iskanje rešitev znotraj svojih organizacij. Zato se poraja vprašanje, kaj je po- &kor je znano, v torek VI. seje CK ZKS niso sklenili: g 0, faradi različnosti stališč 6j vprašanju, kako razvijati o j°sPodarjenje in samouprav- ^ /a®'1 je v delovnih organizaci- > l so nadaljevanje seje pre- h na 13. junij,- dotlej pa bo ^ Pdsija za sklepe upoštevala g e Pripombe razpravljalcev o < r(ir_avnavani temi. Tako se je ^ 2PraBa o problemih samo- w ^vT^ijanja na seji vodstva g t>!s. *e bolj poglobila, kot je [^kovala komisija CK ZKS « se ^ružbeno-ekonomske odno- 0 ni ekonomsko politiko, ki je w J Pripravljala S , * dosedanje razprave o go- P SLAVNOSTNA SEJA MEDOBČINSKEGA ODBORA OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV ČAKOVEC, KOPRIVNICA, ORMOŽ, PTUJ, SLOVENSKA BISTRICA IN VARAŽDIN TEDEN NAJ BO DOLG TRISTO PETINŠESTDESET DNI Medobčinski odbor je ob zaključku Vlil. tedna bratstva in prijateljstva izrekel priznanje uredništvu Delavske enotnosti in mu podelil diplomo za uspehe pri uresničevanju programa nj^arienju in samoupravlja- in 1tlOo n«, v delovnih kolektivih je > s[eI,0fe zlasti poudariti na- ^ Zen dejstva, ki je nanje ra- g Zor ihgih razpravljalcev opo- h 2«o. tudi predsednik komisije ^ begi. Dragan v svoji uvodni z Vs ' S s Prerodi govorimo o o hujS^VTnvljanju le kot o ~ sPre ideološko-političhem ® kot Ta''ievnlcu razvoja oziroma u 0 nujnem privesku eko- P farsa podpara o H tn > w k' Pomsj. rtino "° tehničnega razvoja; g (e Zfl namreč priznavajo < Planit?0^2 demokratične in hu- ^ neSpStlčne prvine, ki so sicer 5 le g„ne’ Pomenijo pa vendar- ^ r,iou?:0stTa-nski pogled na sa- « povijanje. Vse take in • Vestn ne’ namerne ali podza- 0 dokn>. erL°stranske ocene so g * ’ V-čiiiJt?1 Prernalo celovito pre- g lojikg i° ek°nomske in sodo- w lja?ija^°,nP°Pente samouprav- g Sa^o?^n rnorarn-o pri graditvi § Uskla^u-avne!Ia sistemu bolj tj hih Sl'Prizadevanja različ- f, ^rtian^^vzrdh disciplin, ker 2 Te bitjP^av^anie m in ne mo- g n°Poi _ ei skrb ali še manj mo- o bo ^°btičnih dejavnikov. Le " *ejn _ ‘Sal';jio svoje opravil na • &eQali r°.eju, bomo lahko do- ^ l^ZvOnl^lboljše rezultate pri o. in eknU človeških vrednot g SaPioi/n»no,nsfce učinkovitosti t« ^PPaPljanja. " ^d ?n~S »kopanje« prepada w derijeJl^npravljgnjem in vo- S iTlto i?J>n°me!li °dkrito ali pri- g birokrati*Zan^e teženj nosilcev < tebnokratizma in £ ^i H %Zma. ter anarhizma, m ^et°Vnpr, vtadali v imenu S (Nada?? človeka: prvi žara- š levanje na 9. strani) « Ptuj, 31. maja: Danes dopoldne se je ob zaključku VIII. tedna bratstva in prijateljstva sestal medobčinski odbor občinskih sindikalnih svetov Čakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin. Potem ko so elani medobčinskega odbora ocenili letošnje prireditve VIII. tedna, posvečenega 50. obletnici revolucionarnega delavskega gibanja v Jugoslaviji in 1990-letnici Ptuja, je organizator tedna — občinski sindikalni svet Ptuj — izrekel priznanje najbolj zaslužnim delavcem pri uresničevanju programa. Diplomo je prejelo tudi uredništvo Delavske enotnosti za izdajo dvojezičnega glasila PRIJATELJSTVO, ki je izšlo v nakladi 30.000 izvodov in v obsegu 36 časopisnih strani. Posebno nagrado pa je medobčinski odbor podelil podpredsedniku ObSS Ptuj FELIKSU BAČARJU za njegova dosedanja prizadevanja pri krepitvi bratstva in prijateljstva med obema narodoma, člani medobčinskega odbora so se odločili, da bo osrednji program IX. tedna bratstva in prijateljstva v občini Koprivnica. Sodelovanja občinskih sindikalnih svetov Čakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin ni mogoče ocenjevati samo po prireditvah všikoletnega tedna bratstva in prijateljstva. Ta teden namreč pomeni le zaključno manifestacijo celoletnega sodelovanja med občinami, ki ga razvijajo občinski sindikalni sveti. Medobčinsko sodelovanje se je namreč že zdavnaj razvilo v poglobljeno sodelovanje med občinskimi sindikalnimi sveti vseh šestih občin tako rekoč na vseh področjih družbeno političnega življenja. Sodelovanje pa se je razširilo v zadnjih letih tudi na strokovne sindikate v sodelujočih občinah, na sindikalne organizacije, na delovne kolektive, občinske skupščine in na druge družbeno-politične organizacije. Številna posvetovanja, zlasti živahna v pripravah na VI. kongres ZSJ in po ftjem, izmenjava izkušenj in povsem konkretni integracijski procesi ter povezovanje delovnih kolektivov ugotovitev v celoti, potrjujejo. če pa ocenjujemo samo VIII. teden bratstva in prijateljstva; potem velja zapisati, da je tako po številu prireditev kot pb številu nastopajočih, po bogastvu programa ter po organiziranosti prekosil vse dosedanje prireditve. Povemo naj samo dva podatka: 33 kulturnih prireditev v vseh šestih občinah si je ogledalo več kot 15.000 prebivalcev. Če pa bi prišteli športne prireditve, bi številke znatno porasle. Glavna zasluga za uspeh Vlil. tedna bratstva in prijateljstva pa gre letošnjemu organizatorju ObSS Ptuj. Spričo dosedanjih uspehov tudi ne more izzveneti kot fraza soglasna ocena vseh članov medobčinskega odbora sodelujočih občin, da je potrebno sodelovanje tudi v prihodnjem obdobju sistematično razvijati in poglabljati. Pri tem je zlasti pomembna ugotovitev, da je potrebno to sodelovanje še boli razširiti na vse leto in ga še bolj prenesti s forumov na osnovne sindikalne organizacije. Sodelovanje mora dobiti po mnenju sindikatov tudi čedalje bolj! konkretne oblike in rezultate, bolj kot doslej se mora odraziti tako na ekonomskem kot na družbeno-političnem področju, v konkretnem povezovanju delovnih kolektivov, občin, družbeno-političnih organizacij, v izmenjavi izkušenj c> problemih in v snovanju skupnih stališč za njih razrešitev. Člani medobčinskega odbora pa so se domenili, da velja v prihodnje ohraniti teden bratstva in prijateljstva kot osrednjo manifestacijo povezovanja vseh šestih občin. Zedinili so . se, da bodo ustanovili poseben sklad -za finansiranje teh prireditev ter v prihodnje bolj. Solidarno zbirali in delili finančna sredstva za organizacijo posameznih prireditev. Vsi so namreč soglašali, da prireditev, ki vzpodbujajo bratstvo in. prijateljstvo, ne gre organizirati po načelu, kateri občinski svet je finančno močnejši. Zato je medobčinski svet sklenil zaprositi za finančno podporo tudi oba republiška sindikalna sveta. S. B. r i i i i i : -i fpl 13C| • MED ® MELBROSIN • GELLE ROVALE trebno še storiti v samih prometnih organizacijah, kaj pa v širši družbeni skupnosti, da se bo promet razvijal v skladu z razvojem preostalega gospodarstva. Vedeti namreč moramo, da sodi promet med tiste gospodarske dejavnosti, katerih uspešno delovanje v mnogočem pogojuje razvojno delovanje tako gospodarstva in negospodarstva kot celote. Skrajni čas je že, da to, v deklaracijah priznano mesto prometa, v našem celotnem družbenem in gospodarskem življenju dobi svoj praktični odraz v konkretni politiki družbe.-« Uresničevanje načel gospodarske in družbene reforme zahteva tudi od prometnih organizacij, da z lastnim delom in z racionalno organizacijo prometa dosežejo pogoje za ekonomično in rentabilno poslovanje, da ustvarijo materialno osnovo za svoj nadaljnji razvoj in. modernizacijo. To bi po mnenju Jožeta Predikake dosegli, če bi čimprej izenačili pogoje poslovanja prometnih organizacij z drugimi panogami gospodarstva. Potrebno pa je 1 uskladiti tudi pogoje gospodarjenja med posameznimi panogami prometa. Dosedanje razlike namreč ne vplivajo le na neupravičene razlike v akumulatnmi sposobnosti med posameznimi panogami, marveč tudi na neracionalno delitev dela — na delitev ne po načelu družbeno najracionalnejšega prevoznika na konkretni relaciji, ampak po načelu najcenejšega v tarifi. To velja posebno za železniški in cestni promet. Naslednje vprašanje, ki bi pripomoglo k hitrejšemu poslovnemu napredku prometa, je izdelava razvojnega programa prometa in zvez. Razvojnih konceptov ni ne na zvezni ne republiški ravni, niti na mestnem področju. Izdelale pa so jih domala vse prometne organiza cije in bi jih zato zdaj kazale uskladiti. (Nadaljevanje na 4. strani) Potrdili so dogovor Minuli ponedeljek se je sestalo predsedstvo republiškega sindikalnega sveta in obravnavalo v glavni toEki dnevnega reda osnutek dogovora o nekaterih osnovah In merilih za delitev dohodka In drugih vprašanj skupnega interesa ter ga po daljši razpravi in nekaterih dopolnitvah potrdilo. Podpisniki tega dogovora pa so republiški sindikalni svet, mestni sindikalni svet Ljubljana ter vsi republiški odbori strokovnih sindikatov. Zahtevnost, pomembnost in odgovornost dela voljenih sindikalnih delavcav in vseh drugih zaposlenih v republiškem sindikalnem svetu, republiških odborih in v mestnem sindikalnem svetu bo tako doloEena z vrednostjo delovnega mesta glede na potrebno stroko™© izobrazbo, delovne izkušnje, obsežnost delovnih področij, odgovornost, fizične In umske napore ter druge kriterije. Pri oceni vrednosti posameznih de. lovnih mest pa je služil za izhodišče poprečni osebni dohodek v naši republiki — le-ta Je znašal v minulem obdobju nekaj manj kot 1000 N dinarjev. Za ponazoritev osebnih dohodkov zaposlenih v republiškem sindikalnem svetu naj navedemo naslednje primere: delovno mesto, za katero ni potrebna strokovna izobrazba, denimo snažilka, je ocenjeno s količnikom 0,73 od popreč. nega slovenskega osebnega dohodka; delovna mesta vodij strokovnih skupin, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba, pa so ocenjena s količnikom od 2,5fe do 3,00. Delovna mesta voljenih sodelavcev bodo ocenjena od količnika 1,83 do 2.03 — delovna mesta tajnikov mestnih odborov, tajnika MSS in tajnikov republiških odborov — pa od količnika 2,92 do 3 60 pri podpredsedniku in predsedniku KS ZSS. Za opravljanje funkcij in vodstvenih zadolžitev pripada po tem dogovoru nekaterim vodjem služb in voljenim sindikalnim delavcem še mesečni funkcijski dodatek kot sestavni del osebnega dohodka, ki se giblje od 199 do 1009 N dinarjev. i Jugoslovanski gospodarski koncert T dni v sindikatih REZERVIRANI STOLPEC Stane Kuntu sekretar občinskega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije v Mariboru: O Kako ocenjujete Delavsko enotnost in kaj menite o predlogih, da v današnjem času in v sedanji obliki ni več potrebna? Po mojem mišljenju je Delavska enotnost zlasti napredovala v zadnjih dveh letih, ko spet postaja vse bolj konkretna v svojih sestavkih, ko se — vse bolj približuje terenu, zato pa hkrati tudi pridobiva na ugledu. Če pa že je moje mišljenje na splošno ugodno, vam vendarle zamerim, da od časa do časa nastanejo hude vrzeli v listu- Najnovejši primer, če tako rečem, je to, da skorajda ničesar niste pisali o petnajstem ustavnem amandmaju, zaradi katerega prihaja do večjih pretresov in do polemik v delovnih organizacijah. Res je, da nas je b svojem stališču do XV. amandmaja republiško sindikalno vodstvo obvestilo z internimi informacijami, prav pa bi bilo, da bi stališče sindikatov objavila tudi DE. Dejstvo, da se je kasneje pokazalo, da republiško sindikalno vodstvo ni zastopalo pravno povsem pravilnega stališča, stvari v ničemer ne spremeni. Mislim namreč, da bi sindikati morali uporabiti DE za to, da javno objavijo svoja stališča in tako prebijejo krog anonimnosti. Če bi bilo vselej tako, zlasti pa ob tako pomembnih vprašanjih, kot so ustavne spremembe, v javnosti najbrž ne bi bilo vtisa, da sindikati nič ne delajo, oziroma da je njihova aktivnost sorazmerno majhna. Kar pa zadeva morebitno »zamenjavo« Delavske enotnosti za prilogo v nekem dnevniku, sem odločno proti taki rešitvi. Menim namreč, da je treba DE pomagati in ji omogočiti, da še bolj obogati in razgiba svoj sedanji koncept, pa bo pot do bralcev in naročnikov zagotovljena. Naklonjen sem tudi predlogom, da bi DE na račun članarine brezplačno prejemali vsaj sindikalni aktivisti, če že ne celotno članstvo. G e n: t r o l n i • - 'W -.‘i- ’ i’ , ."i , s v .e t ZA REŠITEV TEKSTILNE INDUSTRIJE Predsedstvo Centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije je na zadnji seji vnovič obravnavalo razmere zaposlenih v tekstilni industriji. To, po velikosti drugo največjo panogo industrije, ki zaposluje 230.000 delavcev, od tega dve tretjini žensk, ki ustvarja več kot 10 % celotnega dohodka, neto dohodka izvoza in uvoza v celotni industriji in rudarstvu, namreč že od leta 1966 dalje tarejo težave. Standard zaposlenih v tekstilni industriji nenehno upada. V dokaz temu naj dodamo nekaj ugotovitev, ki so jih pretresli člani predsedstva: poprečni osebni dohodek v tekstilni industriji znaša 656 novih dinarjev, poprečna sredstva skladov skupne porabe na zaposlenega 267 novih dinarjev, oprema je izrabljena več kot 50-odstotno, stopnja akumulativnosti pa se je z 19,2 % v letu 1965 znižala na vsega 10 odstotkov lani. K term je treba dodati še nekatere druge ugotovitve predsedstva CO sindikata delavcev industrije in rudarstva: skupnost zajema iz te panoge veliko več kot iz tistih, ki se ponašajo s celo desetkrat večjo stopnjo opremljenosti na zaposlenega; znaten del dohodka se iz tekstilne industrije preliva v trgovino, bolj ali manj nekontroliran uvoz blaga zmanjšuje prodajo domačih proizvajalcev; res pa je slednjič tudi to, da se posamezne grupacije znotraj tekstilne industrije razvijajo zaprte vase, da po nepotrebnem podvojujejo proizvodne kapacitete, da se poslovno ne povezujejo itd. Vsa ta dejstva pa govore po drugi strani o tem, da se tekstilna industrija sama in v doglednem času ne bo sposobna rešiti iz Zagate. Predsedstvo'CO sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije je zato sprejelo nekatere pomembne zaključke, od katerih pa na tem , mestu povzemamo samo nekatere: O čimprej je treba zasnovati kratkoročen in dolgoročen program razvoja tekstilne industrije; @ uveljaviti je treba instrumente, ki bi tekstilni industriji olajšali položaj v zunanjetrgovinski menjavi; • tekstilna industrija naj s pomočjo samoupravnih dogovorov doseže večjo medsebojno povezanost, zagotovi ustreznejše rešitve v. sistemu marž pri višini rabatov in sodelovanje pri skupnih vlaganjih. Zaključki Centralnega odbora tudi poudarjajo potrebo po selektivnosti v kreditni politiki. Še letos naj bi ukinili za tekstilno industrijo plačevanje obresti na poslovne sklade, ta sredstva pa namensko porabili za modernizacijo in rekonstrukcijo te panoge. Predsedstvo centralnega odbora tudi predlaga, da bi znižali prometni davek za to panogo, s čimer bi se prav tako izboljšal njen materialni položaj. Razen tega pa predsedstvo Centralnega odbora predlaga uveljavitev naslednjih ukrepov: @ s posebnim davčnim sistemom izenačiti cene domačih in uvoženih tekstilnih proizvodov; 9 otroško konfekcijo in trikotažo oprostiti plačevanja prometnega davka; 9 ukiniti carine na uvožene surovine in reprodukcijski material s konvertibilnega področja, kar naj še posebej velja za bombaž; O zmanjšati prispevke na osebne dohodke; 9 oprostiti tekstilno industrijo plačevanja prispevkov na sklade skupne porabe; O prolongirati odplačevanje anuitet; • s pomočjo samoupravnega dogovora določiti eksistenčni minimum delavcev v tekstilni industriji. Predsedstvo je nato zadolžilo centralni odbor, svet za tekstilno industrijo pri zvezni gospodarski zbornici in komisijo za družbeno ekonomske odnose pri Svetu ZSJ, da te sklepe s posebnim pismom predlože vsem pristojnim organom v državi, delovnim organizacijam in njihovim združenjem. Razen tega se je predsedstvo odločilo s temi zaključki seznaniti vse novoizvoljene poslance iz delovnih organizacij tekstilne industrije, da bi se v skupščinskih organih zavzeli za njihovo uresničitev. i 1 I 1 1 I 2 NA ROB OBČNEMU ZBORU OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA V ŽALCU Občni zbor sindikata delavcev industrije in rudarstva v občini Žalec, ki je bil pred tednom, je razpravo osredotočil na vprašanja gospodarjenja v tej panogi gospodarstva in na delitev osebnih dohodkov ter na nekatera vprašanja novega pokojninskega sistema in poklicne rehabilitacije. Dobro polovico narodnega dohodka v žalski občini ustvarita industrija in rudarstvo. Tako, pomembna udeležba industrije in rudarstva v komunalnem gospodarstvu, so poudarili delegati na občnem zboru, terja še posebno rahločutno proučevanje in reševanje najrazličnejših vprašanj, ki spremljajo gospodarski razvoj teh panog gospodarstva. Zaradi tega so udeleženci občnega zbora pričakovali, da bodo v njihovi razpravi sodelovali tudi predstavniki drugih družbeno političnih organizacij, predvsem predstavniki občinske skupščine. Ti pa se — razen predstavnika mladinske organizacije — občnega zbora sindikata delavcev industrije in rudarstva niso udeležili. SINDIKAT SPODBUJA BOLJŠE GOSPODARSKE - USPEHE Občinski sindikati so v minulem obdobju reševali različna gospodarska vprašanja. Med drugim so bili pobudniki za družbeni dogovor v okviru .gospodarskih organizacij industrije in rudarstva ter storitvenih dejavnosti za določitev stopnje akumulativnosti. Priporočilo je v delovnih organizacijah padlo na plodna tla. V večini delovnih organizacij so predlagano minimalno stopnjo 16 V« znatno presegli in je znašala lani v povprečju 24,36 %. Za to primerjalno obdobje so zanimivi še tile podatki: celotni dohodek delovnih organizacij se je povečal za približno 10 “/o, dohodek za 20 %, skladi so porasli skoraj za 38 %, medtem ko so se bruto osebni dohodki povečali za 15,3 odstotka. K ugodnim finančnim rezultatom je znatno pripomogla Tekstilna tovarna Prebold, ki je lani v primerjavi z letom 1967 povečala dohodek za 51,9 r/r>. -Ge bi to podjetje jz zbira podatkov izločili, potlej so industrijska podjetja povečala celoten dohodek le za približno 7 %, doho- dek za 10 Vo, sklade pa le za dobra 2 %. Žalsko gospodarstvo pa zelo tare . nizka stopnja sposobnosti delovnih priprav. V industrijskih delovnih organizacijah se je izrabljenost strojne opreme znižala od 30 že na 23,9 %. To je nedvomno eden izmed poglavitnih vzrokov za razmeroma še vedno .nizko produktivnost in rentabilnost proizvodnje , ter za izredno nizke osebne dohodke. Le-ti so znašali v minulem letu v povprečju le 830 N-dinarjev. REŠITEV JE V MEHANIZACIJI Na občnem zboru je predstavnik Tekstilne tovarne Prebold dejal: »Postavimo se pred ogledalo in poglejmo, kaj lahko storimo v delovnih organizacijah za hitrejše napredovanje.« Povedal je, da sodi Tekstilna tovarna Prebold po produktivnosti v vrh naše tekstilne industrije. In vendar lahko uvažajo celo iz Kolumbije cenejšo prejo, kot jo proizvedejo doma; v Italiji jim tiskajo blago za četrtino ceneje, kot ga lahko doma,.Že ta primera, kažeta, da s produktivnostjo še vedno ni vse v redu. Delavci so marljivi, produktivnost so zviševali z znojem. Torej rezerve za produktivnost iskati v avtomatizaciji. V zadnjem času se v Preboldu ogrevajo za nakup brezčolničnih statev: na sedanjih statvah proizvedejo 7 milijonov metrov blaga in za to delo razdelijo nekaj več kot milijon N-dinarjev osebnih dohodkov, novim statvam pa bi streglo polovico manj delavcev, kar pomeni, da bi lahko na modernih strojnih napravah delavci zaslužili enkrat yeč. Ta načrt pa zaenkrat ni uresničljiv. Za nove statve ni sredstev, prav tako pa ni sredstev za odpiranje novih delovnih mest. Delavcem, ki so leta ustvarjali, ni mogoče pokazati vrat. In vendar se bo potrebno teh vprašanj lotiti z vso resnostjo, je poudaril predstavnik Tekstilne tovarne v Preboldu, sicer so vse potrebe in želje po zviševanju osebnih dohodkov zaman. Mimo avtomatizacije pa je potrebno hkrati reševati kadrovska vprašanja. Mojstrsko miselnost je potrebno nadomestiti z znanstvenim reševanjem problemov proizvodnje in tehnologije. Naslednje vprašanje, ki hromi dohodek delovnih organizacij, so prevelike družbene obveznosti in preveliki režijski stroški. Predstavnik tovarne Ta barka tone Povod za zadnjo sejo sveta za tekstilno, usnjarsko h* obutveno industrijo pri Ry sindikata delavcev industrij® in rudarstva Slovenije pom®* nita protestni resoluciji ma* riborskega tekstilnega konib1' nata in Tekstilane iz Kočevja; v nič manjši meri pa tu®1 splošna zagata tekstilne industrije. O obeh resolucijah in ® stališčih, ki so se izoblikovala o njih v sindikatih, smo P0" ročali že pred časom. Velja Pa , , ■ □ ponoviti ugotovitev s tokratne S seje: Ni sicer mogoče trditi, da napredka tudi v tej panogi gospodarstva ne bi bilo, toda_ ®® ga primerjamo z doseženiiui rezultati v drugih panogah industrijske proizvodnje, poteffl je napredek v svojem bistvu vendarle zaostanek. Velja si ogledati vsaj nekatere številke iz minulega lei® in v primerjavi z letom P0" prej. Celotni dohodek tekstilne industrije se je povečal ts 11 % — v industriji kot celoti za 14 %; vrednost osnovnih sredstev je porasla v tekstilnj industriji za 7 %, v industriji kot celoti za 12 %; zaloge g<^ tovih izdelkov so se v tekstilni industriji povečale za 18 ^ industriji pa znižale za 0,4 dohodek je porasel v tekstil® za 15 %, v industriji za 18 7»-skladi v tekstilu za 15 v’ industriji za 17 %, neto osebni dohodki v tekstilu za 8 v industriji kot celoti pa 22 9a. Bržčas ni potrebno z novimi številkami dokazovati, da S® povečuje razkorak med tekstilno in preostalo industrijo. »® več, lahko bi rekli, ta bark® tone in v dokaz navedli, ds znaša samo izguba največjeg® predstavnika slovenske tekstilne industrije MTT iz Maribora milijardo S-din, pri tem E® O dosegajo poprečni osebni do-> hodek v višini bednih 66.00" o S-dinarjev. < Slišali smo eno od zadnjih h zahtev iz MTT: oprostite pod-§ jeije vseh obveznosti, tudi pri' S spevkov na osebne dohodke in prispevka za socialno zavaro-3 vanje; šele v tem primeru m S lahko dvignili poprečne oseb' nogavic je dejal, da proizvajajo S na najmodernejših strojih in pp q enakih normativih, kot jih ima-jo razvita podjetja v svetu. Na o vsaki njihovi nogavici pa »visi« ^ preveč neproizvodnih bremen. ^ Velike težave, zlasti v tekstilni industriji, ki je v žalski industriji najmočneje zastopana, povzroča predčasno delovno izčrpanost delavcev. Temu vpra- šanju se po izkušnjah tekstilcev J ne dohodke na 75.000 S-din. /"v v r\ « /-v. n 1C1 -VA 1r-r T rk r-, _ T* ne morejo ogniti niti z avtomatizacijo. Ob tem so na občnem zboru izrekli številne pripombe na teže o pokdjhinskerti Ih invalidskem zavarovanju. Poudarili so, da je treba z novim zakonom delavcem' zagotoviti tako pokojninsko varstvo, da bodo vsaj nekaj let uživali človeka dostojno pokojnino! I. V. 5 PLENUMA OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSKE, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE V MARIBORU iHI Občinski odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije v Mariboru je minuli torek na plenarni seji med drugim razpravljal o analizi občnih zborov osnovnih organizacij sindikata. Po daljši in močno razgibani razpravi so člani plenuma analizo sicer potrdili, vendar bolj zaradi discipline kot zavoljo resničnega prepričanja, da je o tem glasovanje sploh bilo potrebno. kmetijstva in drugih organizacij pod okriljem njihove sindikalne organizacije, toda niso bili pripravljeni glasovati za to, da potrdijo ugotovitve analize, ne da bi hkrati zavzeli tudi stališča, kako razrešiti ugotovljene slabosti in napake. Tako se je ob tem razvila dokaj burna razprava, v kateri so predstavniki občinskega, sindikalnega vodstva utemeljevali, da ne kaže na ta način razširjati dnevnega reda in podaljševati razprave, medtem ko so člani plenuma iz vrst kolektivov zastopali nasprotno mišljenje. Analiza občnih zborov med drugim ugotavlja, da so bili delovni obračuni sindikalnih organizacij takrat zelo dobro pripravljeni, stvarni in usmeri, jeni v razreševanje notranjih problemov kolektivov. Zato . je . utemeljeno pričakovanje, da ne gre za enkratno akcijo, marveč za nenehno prizadevanje osnovnih organizacij pri odpravljanju . ugotovljenih slabosti v delu kolektivov. Analiza izrecno' opozarja na naslednjih osem naj- . bolj bistvenih vprašanj: problematika gospodarjenja in delitve dohodka s posebnim, ozirom na minimalne osebne dohodke v kmetijstvu; varstvo in zaščita pri delu ter delovne razmere; zaposlovanje; rekreacija; poja-’ vi absolutizma in samovolje po-, sameznikov; družbeni, in osebni standard zaposlenih ter slednjič slaba informiranost kot najvaž-nejšii vzrok različnih konfliktov. . Člani plenuma mariborskega občinskega- odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in; tobačne industrije so se strinjali v oceni, da navedena vprašanja pomenijo glavne vzroke sedanjega težavnega položaja Ste se že odločili in izpolnili obveznico za modernizacijo železnice, ki ste jo dobili po pošti? Češe še niste, odločite se še danes vo'dstev med drugim pričakujejo, da bodo temeljiteje pripravljala seje in jih usmerjala na bolj kreativno in življenjsko področje, namesto da togo vztrajajo pri vnaprej določenem dnevnem redu. »Incidentu« bi se sicer -lahko izognili, če bi fonnaino združili obe točki dnevnega reda, za nameček pa analizi dodali nekaj stališč o tem, kako razreševati probleme z opisanih področij. Menimo pa, da je prav, če se -je zgodilo tako, kakor se je. Pridobili so namreč dragoceno spoznanje, kako bi marali delovati v prihodnje, da bodo prizadevanja nagrajena z večjimi praktičnimi uspehi. MILAN GOVEKAR Svet za tekstilno, usnjarsK® in obutveno industrijo odgovarja: Na tako rešitev ni mogoče pristati, ker ni realna* ker bi pomenila odstop od zadnjega načela gospodarske reforme. To toliko bolj, ker se znotraj tekstilne industrije razkrivajo zelo nasprotni rezultat* gospodarjenja. Tako na primer 7 slovenskih tekstilni® podjetij dosega več kot 100.00® S-din poprečnega osebneg® dohodka, od izgube pa narašč® profitna stopnja vse do 35 Sindikat delavcev industrij® in rudarstva Jugoslavije pr®v zdaj meče rešilni pas teksti*', nim delavcem; s temi ukreP1 v celoti soglaša tudi svet *® tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo. Vendar, PtC' vladovalo je prepričanje, d® predlagane olajšave lahko cer bistveno izboljšajo položaj podjetij, da pa resnično reši' cv zagotavlja predvsem gačna politika kreditiranja, taka. da sc bo lahko tekstil11® industrija v kratkem času modernizirala in postala konk11! renena v mednarodni delitvl dela. Ce barka tone že v čas® izredne gospodarske konjunkture, kaj bo šele tedaj, ko i° obdobje mine?! Očitek pa velja še nečemUj tudi v času, ko barka tone, 0 občutiti nobene pripravljeno' sti. da bi se podjetja med seboj sporazumela, se organizacij3*50 iu tehniško uredila. S. B. _ Kot največkrat, je tudi na tej seji prevladala kompromisna odločitev: potrdili so. ugotovitve analize, hkrati pa so — namesto o »manjkajočih« načelnih stališčih glede razreševanja ugotovljenih problemov — takoj začeli razpravljati o problemih gospodarjenja v delovnih organizacijah kmetijstva in živilske industrije v občini, kot je sicer tudi bilo predvideno z dnevnim redom plenarnega zasedanja. Tako so praktično prešli na razpravo jo problematiki enega izmed že ugotovljenih kritičnih področij delovanja gospodarskih in sindikalnih organizacij. O ugotovitvah in zaključkih te razprave bomo poročali prihodnjič. Očitno pa je, da so sindikalni delavci že naveličani nenehnega ugotavljanja enih in istih problemov, ne , da bi temu takoj sledila tudi konkretna akcija. Od svojih sindikalnih © H I S T Spalnice, dnevne sobe, Kuhinje, stoli, fotelji, Kavči, omare vseb vrst, pisarniško, gostinsko In šolsko pobi* štvo, stilno In rustikalno pohištvo Superavtomatičnl pralo) stroji, hladilnik:) tn štedilnik) znamke NAON1S Neuničljiva tglana najlonska obloga za vsak pod TAPIŠOM SOMMER Poslovalnice v Sloveniji: Ljubljana, Celje. Koper, Kranj, Maribor. Nova Gorica, Murska Sobota, 2alec in ostale poslovalnice v vseb večjih mestih Jugoslavije CENTRALA! LJUBLJANA. TITOVA 51 / dni v sindikatih OBISK KOROŠKIH SINDIKALNIH DELAVCEV V začetku tedna je bila v gosteh republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti tričlanska sindikalna delegacija iz avstrijske Koroške. v delegaciji so bili: VViily Just, deželni sekretar sindikata hotelskih, gostinskih *n turističnih delavcev, Heinz ^eisner, predsednik tega sindikata in Tone Kronnavveter, okrajni sekretar deželnega v°dstva sindikatov za Koroško. 2e uvodni razgovori, ki jih J® vodil predsednik Republi-snoga odbora sindikata delav-Cev storitvenih dejavnosti Slo-Vensje Jože Vidic, kažejo, da kl'e za izmenjavo izkušenj v dolu avstrijskih in slovenskih sindikatov. Naši sindikati imajo širše področje dela in pro-'onjejo vprašanja storitvenih dejavnosti — konkretno vpra-sanja gostinstva in turizma —‘ olj celovito, kakor avstrijski “'ndikati, kjer je delo sindika-a v glavnem osredotočeno v Prvi vrsti na vprašanja zašči-2 delavcev pri delodajalcih. *ato so gostje z zanimanjem Prisluhnili Jožetu Vidicu, ki je grobih obrisih očrtal druž-eno-gospodarski razvoj Slo-onije, še posebej razvoj go-‘inske in turistične dejavnosti ; naslednjih desetih letih. Pri o® je Jože Vidic poudaril niotrnost investiranja v dejavnosti, ki bodo hitro vrnile ložena sredstva in ki bodo dtoogočile zaposlitev mnogim lsočem delavcem. Gostje so poudarili izredno elik gospodarski razvoj, ki ga J® v zadnjih letih dosegla Slo-enija in vsa Jugoslavija. V Nadaljevanju so povedali, da , as ne vežejo le dobri odnosi, .°t se to spodobi za dve pri-“atoljski sosedni deželi, ampak I i skrb za jugoslovanske de-ki so zaposleni na av-rrijskem Koroškem. Trenutno “e na Koroškem v gostinstvu ^aposlenih 1200 naših delav-ev. Večinoma so včlanjeni v ^trijski sindikat in zato uži-g.a;'? enake pravice kot doma-. ni- Povedali so primere, ko ' avstrijski 'sindikati za naše toavce izterjali pri delodajal-Po P®* i*1 devet tisoč šilin-Cev’ lii jih delodajalec delav-s..to ni izplačal na račun pro-b**1 dni in drugih obveznosti. vžv®dali pa so tudi, da imajo „ težave z včianjenjem sina- delavcev v avstrijske sj dikate. V takšnem primeru ^Privoščijo delodajalci zlora-/ ,Itl oškodujejo naše delavce. Ia °. so koroški sindikalni de-taj,Cl predlagali, da bi si mo-Vf]' skupno prizadevati, za av anjevanje naših delavcev v “toijske sindikate. na «oroški sindikalni funkcio-Pii;1* Se bodo mudili v Slove-!-Jl tri dni. Obiskali bodo Ve- to, Po. v ^to* Novo Gorico in Ljublja- 0giPfl Yseb teh krajih si bodo 'opli n, objekte in se pogo- tpristr* neka*erc gostinske in !?rJali B Dih"'* s Predstavniki strokov-odborov sindikata. I. V. LOJZE CAPUDER: Sindikati v sasnotipravnem DOGOVA R JAN JU /r, .. -v-A • -/i',v:y -/k'! lil. DOGOVOR O MINIMALNIH STANDARDIH PRI UREJANJU STANOVANJSKIH DOMOV S N DELAVSKIH NASELIJ Znano je dejstvo, da večina grt enih delavcev pretežni del svojega življenja preživi na gradbiščih in v stanovanjskih domovih, naseljih ali v začasnih stanovanjskih provizorijih. Mnoge delovne organizacije ta problem sicer uspešno rešujejo, vendar je še' vedno preveč primerov, da razmere v takšnih stanovanjskih objektih ne ustrezajo niti najosnovnejšim zahtevam stanovanjske kulture. Ekonomsko razvitejše delovne organizacije v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala so v zadnjih desetih letih vložile velika sredstva v gradnjo delavskih stanovanjskih domov in stalnih naselij, ki danes razpolagajo z več kot 12.000 posteljami. S tem pa še zdaleč niso rešeni vsi stanovanjski problemi tistih gradbenih delavcev, ki živijo ločeno od svojih družin. Posebno v zadnjih treh letih, ko zaradi uveljavljanja gospodarske reforme močneje delujejo ekonomske zakonitosti ponudbe in povpraševanja in se pojavlja ostra konkurenca med gradbenimi podjetji, se na nekaterih gradbiščih vidno slabšajo življenjske razmere. Vedno več je primerov, da si delavci sami kuhajo hrano, da toplo hrano uživajo samo enkrat na dan, da prebivajo v provizorijih, ki za stanovanja sploh niso primerni. Vse to ne samo izredno slabo vpliva na njihovo zdravje, delovno storilnost in politično razpoloženje^ ustvarja tudi neenake pogoje gospodarjenja ter neenakopravne odnose na trgu. Izkušnje jasno kažejo, da gredo posledice nerealne konkurence na trgu največkrat na račun življenjskega standarda gradbenih delavcev. Slabo pogojene cene imajo skoraj brez izjeme za posledico zmanjševanje dohodka, osebnih dohodkov in opuščanje skrbi za stanovanjske razmere in prehrano deJavcev. Takšni pojavi izvirajo tudi iz dejstva, da doslej nismo imeli dovolj jasnega družbenega dogovora, kakšne stanovanjske razmere in prehrano so delovne organizacije dolžne zagoto-viti gradbenim delavcem, ki se večji del svojega življenja pomikajo z gradbišča na gradbišče. V želji, da bi takšne kriterije čimpreje določili in v praksi upoštevali, je predsedstvo republiškega odbora ■ sindikata gradbenih delavcev Slovenije sprejelo pred štirimi leti priporočilo o minimalnih standardih pri gradnji stanovanjskih domov in naselij za gradbene delavce. To priporočilo, opremljeno z osnovami za načrtovanje, je izdalo v posebni knjižici: »•Stanovanjski domovi gradbenih delavcev«. V delovnih organizacijah so to priporočilo, ki je dejansko povzetek najboljših rešitev iz prakse, dobro sprejeli, čeprav ga mnogi ne upoštevajo. Večina delovnih organizacij izrecno želi, da bi to priporočilo nekoliko dopolnili in ga sprejeli kot. družbeni dogovor, ki mora postati obvezen za vse. Glede takšne ocene si je republiški odbor zadal nalogo, da pripravi osnutek družbenega dogovora. Ko smo ga sestavljali, smo bili mnenja, da morajo pan tem dogovoru nastopati predvsem naslednji dejavniki: I samoupravni organi delovnih organizacij v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala, 2. izvršni svet skupščine SRS, ki bi moral s pomočjo svojih strokovnih služb in v sodelovanju s sekretariatom za delo oz. z republiško inšpekcijo nadzirati izvajanje dogovora, 3. gospodarska zbornica Slovenije kot predstavnik delovnih organizacij, ki sodelujejo pri izgradnji investicijskih objektov, 4. republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, ki mora preko osnovnih sindikalnih organizacij skrbeti za uresničevanje dogovora, poleg tega pa še za organizacijo političnega in kulturnega življenja v stanovanjskih domovih in v delavskih naseljih. Torej gre za družbeni dogovor, ki bi ga morali sprejeti po drugačnem postopku, kot si zamišljamo, da bi bilo treba sprejemati samoupravne dogovore. Vsekakor bi moral biti ta dogovor sprejemljiv za večino delovnih organizacij, ki bi potrdile s sklepi svojih samoupravnih organov, nakar bi ga predložili izvršnemu svetu skupščine SRS, ki bi vodil postopek do konca. Poglejmo čisto na kratko, kaj vsebuje osnutek tega'dogovora: Najprej poskuša kategorizirati stanovanjsKe objekte,in sicer na družinska stanovanja, delavske stanovanjske domove oziroma sainske domove, stanovanjske provizorije na gradbiščih in prevozne stanovanjske objekte. Družinska stanovanja so poseben problem, ki ga je treba razreševati po drugačni poti. Delavski stanovanjski domovi oziroma samski domovi so trajne stanovanjske zgradbe z vsemi pritiklinami z višjo stopnjo stanovanjske kulture. Minimalni standardi, ki jih določa predlog tega samoupravnega dogovora za delavske stanovanjske domove, so precej zahtevni, saj jih gradimo vsaj za dobo 50 let. Zato morajo imeti takšni domovi med drugim: • spalne prostore, kjer so lahko tri ali največ štiri ležišča z vso potrebno opremo. Grajeni morajo biti tako, da pride na vsakega stanovalca najmanj 10 kubičnih metrov zraka in da dosega moč dnevne svetlobe v teh prostorih vsaj 50 luksov; O čistilno garderobo, kjer se stanovalci lahko očistijo in preobujejo, preden stopijo v prebivalne prostore. Vsak stanovalec mora imeti svojo garderobno omarico; • sušilnice za obleko, ki so lahko grajene posebej ali pa so garderobne omarice prirejene tako, da so obleka in obutev lahko suši; • družabne prostore, kamor so dijo predvsem klubski prostori, knjižnice in športna igrišča; • sodobne sanitarije, umivalnice, kopalnice s toplo in mrzlo vodo, vse to ločeno za moške in ženske; • čajne kuhinje, če v domu ni restavracije ali bifeja; pomožne prostore, kot so shrambe za kolesa, bolniške sobe, ambulante, stanovanje in pisarna upravnika oziroma hišnika, čistilni balkoni, pralnico in likalnico, če za to ni drugače poskrbljeno, kotlovnico za centralno kurjavo, drvarnico in tako dalje. Takšni stanovanjski domovi morajo biti grajeni tako, da se lahko bivalni prostori ogrevajo takoj, ko je jutranja temperatura nižja od 5 stopinj C. Osnutek' dogovora v nadaljnjem tekstu natančno opredeljuje minimalne dimenzije in kvaliteto prostorov in oprema, tako da lahko služi kot osnova za načrtovanje teh stalnih stanovanjskih objektov. Stanovanjski provizoriji na gradbiščih so poseben problem. Praviloma veljajo za gradnjo in vzdrževanje stanovanjskih provizorijev na gradbiščih enake osnovne zahteve, kot za stanovanjske oziroma samske domove,| čeprav so največkrat zgrajeni iz drugačnih, večinoma montažnih gradbenih materialov. To velja posebej za sanitarije ter za velikost in opremljenost stanovanjskih prostorov. Razumljivo je, da bo tudi v bodoče potrebna gradnja stanovanjskih provizorijev na tistih gradbiščih, ki so začasna, na primer pri gradnji cest in drugih objektov, ki so oddaljeni od kulturnih središč oziroma sedežev gradbenih podjetij. Toda zahtevo, da je delavcem, ki stanujejo v teh objektih, zagotovljena zadostna količina zraka, topla in hladna voda, primerne postelje, in vse drugo, kar zagotavlja higieno in minimalno stopnjo stanovanjske kulture, je treba tudi v tem primeru brez odlašanja uresničiti. Vsaj te minimalne pogoje naj bi zagotavljali tudi prevozni stanovanjski objekti, ki jih uporabljajo delavci pri montažah asfaltiranju cest in drugod. Vprašanje prehrane delavcev zasluži v dogovoru posebno mesto. Dejstvo je, da v zadnjem času skrb za prehrano delavcev popušča. Da bi preprečili takšne pojave, se delovne organizacije s tem dogovorom obvezujejo, da bodo skrbele ja organizacijo celodnevne prehrane za vse delavce, ki se ne hranijo pri svojih družinah ali ne skrbijo sami za prehrano. Delovne organizacije skrbijo za prehrano tako, da organizirajo v delavskih domovih ali stanovanjskih naseljih lastne menze, da se združujejo pri organizaciji skupnih delavskih restavracij, ali pa da v sodelovanju z gostinskimi podjetji ali obrati družbene prehrane organizirajo dovoz hrane v jedilnice na gradbišča. Osnovni pogoj je, da mora prehrana delavcev brezpogojno ustrezati vsem higienskim in sanitarnim zahtevam, ki veljajo za javne obrate družbene prehrane. Organizatorji prehrane morajo v vsakem primeru skrbeti, da bo dnevna kalorična vrednost trsne gradbenih delavcev znašala najmanj 4000 kalorij. To je zelo kratek povzetek tega samoupravnega dogovora, ki je v svojih določilih zelo jasno opredeljen. Kakšna bo njegova končna vsebina, bo pokazala javna razprava. ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT I*ravii9 posvetovalnica DE toti® .VPRAŠANJE: Pred kratkim so bile sprejete spremembe tUtU "Jijega zakona o delovnih razmerjih in baje je med njimi čitve initev Pravice delavca, da se v primeru njegove izklju-t*rav P^toča na seji delavskega sveta s tajnim glasovanjem. ® vršama, ki je določen za izrekanje preostalih ukrepov ^Saniz ,?ikve delovnih dolžnosti, delovna skupnost delovne ^tolavec tovarne, obrata ali delovne enote, katere član je ^ da i’ ozi’r5)ina naj višji organ, če je v statutu tako določeno, njem iz Za izključitev potrebno, da se zanjo s tajnim glasova-j]5?6 Ve® kot polovica članov delavskega sveta oziroma vami T7ni3V!ne skupnosti — se je s spremembami in dopolnit-s^lo. Tat- st> stopile v veljavo v sredini maja letos, izfari- 'h hačhi S0 sectoj delovne organizacije pri določanju postopka Samosti-a Za izključitev delavca iz delovne skupnosti povsem skupnosti doloiVTiih Oir^suiZcicij Istiko s©d3j določen ^.P^tonok za izključitev delavca enako, kot je sicer ^Sotovi ^ P0St°Pek za izrekanje drugih ukrepov, kadar se , ev 'dolžnosti. Seveda pa lahko delovne organizacije tdh aktih- ^ostopsk, kot so ga doslej določale v svojih sploš-Pngamzar-r23^0 morebitne spremembe postopka za delovno dile svoi»'10 fi-opde v veljavo šele takrat, ko bodo drugače ure-razrnerii\, sPl0^ne akte, pa naj bo to statut, pravilnik o delovnih . _JAn ojj — .... - - ...nv dosti, v n l*"1 t^uvuniK za ugotavljanje jsrsitev aeiovmn uoiz-^daj ne >K^neru-’ ^ P° izključitvi delavca iz delovne skupnosti po več odločal najvišii samoupravni organ, temveč, pravilnik za ugotavljanje kršitev delovnih dolž- denimo komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti ali upravni odbor, bo delavec imel pravico do pritožbe, saj temeljni zakon o delovnih razmerjih zagotavlja vsakemu delavcu pravico do pritožbe, sam člen 113. TZDR, ki z novimi spremembami in dopolnitvami TZDR ni bil izbrisan, pa izrečno določa, da delavcu v primeru izključitve preneha delo z dnem vročitve dokončnega sklepa o izključitvi. Dokončni sklep pa je šele tisti, ki se izda na podlagi ugovora delavca zoper neko _ odločbo delovne organizacije. V postopku za izključitev delavca iz delovne skupnosti, bo delavec sicer razen omejitve teh pravic, ki smo jih opisali, obdržal vse druge pravice, ki mu jih zakon zagotavlja, to pa je predvsem pravica do zagovornika, pravica, da se ga zasliši, da je lahko izključen samo zaradi hujših kršitev delovnih dolžnosti, da pregon zaradi posamezne kršitve delovne dolžnosti ni zastaral, da odloča o taki izključitvi kolektivni organ upravljanja in ne posameznik itd. Delovna organizacija lahko povsem samoupravno uredi tudi način, kako ugotavljati, da delavec samovoljno preneha z delom, kadar izostane neopravičeno z dela določeno število dni. Pogoj za tako ugotovitev je, da se ta ugotovi z odločbo kolektivnega organa, ki ga določi delovna skupnost. V takem primeru ugovor delavca zoper odločbo, s katero se ugotavlja, da je samovoljno zapustil delo, ne zadrži njene izvršitve. A. POLJANŠEK i|ll!ll!lllllll!I!!llllli!llll!l[ll!lllllll!!!!ll!Ulll!l!llll!li;>! ekskluzivni modeli — plašči In obleke modnih barv * omejenem številu modna hiša prodajni servis Lju bi jana— Maribor—Osi jek 50 REVOLUCIONARNIH LET : LOJZE CAPUDER: V središču revolucionarnega © Slovenski gradbeni delavci in revolucionarno delavsko gibanje Jugoslavije Ko se ob 50-letnici delavskega gibanja v Jugoslaviji spominjamo mnogih delavskih revolucionarnih dejanj, ne moremo mimo organizirane aktivnosti gradbenih delavcev, ki so pod vodstvom KPJ, organizirani v sindikat v predvojnem obdobju pripravljali tla za nacionalno in socialno osvoboditev slovenskega in jugoslovanskega delavskega razreda. Če hočemo v celoti dojeti njihovo revolucionarno udejstvovanje v \>kvirih takratne kapitalistične družbe, moramo poznati gospodarske značilnosti in socialne probleme zaostale polko-lonialne predvojne Jugoslavije, Predvojno Jugoslavijo, po svojem bistvu kapitalistično državo, je vodila komaj nastajajoča velikosrbska buržoazija. Iz pohlepa po bogastvu je izkoriščala vse možnosti kapitalističnega družbenega sistema, da bi na račun delovnega ljudstva utrdila svoj položaj. Pri tem se je posluževala vseh mogočih oblik političnega pritiska na delavski razred, od zloglasne Obznane preko šestojanuarske diktature do najbolj črnih fašističnih metod vladanja. Ekonomski pritisk se je zrcalil v armadi brezposelnih, v nizkih plačah in v brezobzirnem izkoriščanju delavskega razreda. Hkrati pa je bil razvoj proizvajalnih sil sila počasen in ni mogel nuditi polne zaposlenosti. Skratka, družbena nasprotja, ki jih poraja kapitalizem, so se v zaostali Jugoslaviji kazala v takšnih ali drugačnih oblikah z vso ostrino. Izkoriščevalske metode nenasitne buržoazije, ki je v nacionalni ekonomiki videla izvor svojega bogastva, v delavskem razredu pa objekt izkoriščanja in svojega največjega sovražnika, so pustile neizbežen pečat na celotnem gospodarstvu pa tildi na razvoju gradbeništva. Vse to je silno zaostrilo razredna nasprotja, delavski razred pa podžigalo k enotnosti in ga utrjevalo v razrednem boju, obenem pa v njem vzbujalo zavest, da je takšne razmere mogoče spreminjati le z organizirano revolucionarno akcijo. Takšna zavest je vedno bolj prevzemala tudi gradbene delavce, ki so marsikje živeli v izredno težkih življenjskih razmerah. Posledice nerazvitega gospodarstva predvojne Jugoslavije so se v gradbeništvu še močneje izražale. Primitivna organizacija, slaba tehnična opremljenost, nizka produktivnost in sezonski značaj dela so bile poglavitne značilnosti gradbeništva tudi v Sloveniji. Zaradi cenene delovne sile privatni lastniki gradbenih podjetij niso imeli interesa uvajati sodobne mehanizacije v proizvodnjo, da bi izboljšali delovne razmere, saj so modernejšo tehnologijo nadomeščali delavci, ki so se iz dneva v dan vrstili pred vrati podjetnikbv in iskali delo. Rezervna armada brezposelnih delavcev je bila skoraj neizčrpna. Približno 3 milijone kmečkega prebivalstva je stalno fluktuiralo. To so bili ljudje, ki so hodili v daljne in bližnje kraje »s trebuhom za kruhom«, saj je pridelek na koščku zemlje komaj zadostoval za nekaj mesecev. Dokler niso države, kamor so se izseljevali, omejile priseljevanje, se je iz Jugoslavije izselilo vsako leto kakih 30.000 delavcev različnih poklicev. Veliko število teh delavcev je pritiskalo v gradbeništvo, kjer so se zaposlovali kot senzonski nekvalificirani delavci; to pa je pomenilo biti na eni izmed najnižjih stopnic družbene lestvice. Tak položaj delavskega razreda so znali takratni kapitalisti do kraja izkoriščati. To potrjujejo podatki o izredno težkih delovnih razmerah. Delovni dan je trajal po 10, 12 ur in več, za mnoge ob steklenici črne kave in ob kosu koruznega kruha. Tisti, ki se niso vračali vsak dan domov, so stanovali največkrat v zelo slabih stanovanjskih razmerah, ne da bi kdo .spraševal, kako imajo organizirano prehrano. Podjetnike je zanimalo le to, kgkšen je. delovni učinek. Intenzivnost dela pa je bila kljub težkim delovnim razmeram velika. Najbolj kruta in neizprosna gonilna sila — strah pred brezposelnostjo — je gonila delavce in omogočala podjetnikom izkoriščanje do skrajnosti. Že tako slab položaj delavskega razreda je do kraja poslabšala velika gospodarska kriza 1929. leta. Vso težo te krize so skušali kapitalisti prevaliti na ramena delavcev. Izkoriščanje je doseglo višek 1935. leta, ko je večina podjetnikov znižala že sicer nizke plače skoraj za 50 %. Obenem pa se je priganjaštvo še povečalo. Kdor ni dosegel postavljenih norm pri delu, se je čez noč znašel na cesti. V tako težki gospodarski situaciji so se znašli gradbeni delavci v Sloveniji neorganizirani. Zaradi frakcionaških bojev v KPJ in napačnega stališča do vključevanja komunistov v sindikate vse do leta 1935 v Sloveniji ne moremo govoriti o organiziranem sindikalnem gibanju gradbenih delavcev. Še tisti delavci, ki so bili organizirani v sindikalne organizacije, so bili razbiti na tri, pozneje celo na štiri sindikalne organizacije, ki so delovale pod vplivom različnih političnih strank. Tudi v sklopu URSSJ so v letu 1933 v Ljubljani poskušali ustanoviti sindikat gradbenih delavcev. Zaradi pomanjkanja sposobnega kadra in izkušenj ter sektaškega odnosa posameznikov v vodstvih strokovne komisije te sindikalne organizacije do gradbenih delavcev, ki so jih imeli za »lumpenproletarce« — sezon-ce, ki jim ob brezposelnosti samo izpraznijo blagajno, ta sindikat ni mogel zaživeti. (Nadaljevanje prihodnjič) Proletarci vseh dežel,združite se: DELAVSKA ENOTNOST i POSEBNA IZDAJA OB II. OBČNEM ZBORU .MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ LJUBLJANA NE ZNIŽUJMO SREDSTEV! ■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Uvodnemu referatu predsednika MO sindikata delavcev prometa in zvez Ljubljane Jožeta Predikake so sledili delegati z veliko pozornostjo, saj je razgrnil pred njimi vse najpomembnejše probleme, ki danes teže zaposlene v teh dejavnostih ZBORU NA ROB sindikata delavcev prometa Kako hitreje napredovati ? Tudi tokrat smo prepustili delegatom, da sami ocenijo delo II. občnega zbora ljubljanskega mestnega odbora in zvez. Izmed števiinih odgovorov objavljamo nekatere najbolj značilne. JULKA ŽIBERT, tajnica mestnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez: »Ce ta občni zbor primer jam z ustanovnim občnim zborom našega sindikata, potem smo z njim storili bistven kvaliteten premik. Tudi priprave na občni zbor so bile temeljite in vsestranske. Zavoljo tega je razumljivo, da so se posamezni delegati v svojih razpravah ustavili v glavnem pri tistih problemih, ki so bistveni za ljubljanske .delovne organizacije prometa in zvez.« Inž. MARJAN MAROLT, delegat iz podjetja Ljubljana-transport: »Za ta občni zbor je bilo zelo dobro pripravljeno poročilo, še boljši pa je bil uvodni referat predsednika mestnega odbora Jožeta Predikake, ki je zelo jasno začrtal delovanje mestnega. odbora v prihodnjem obdobju. Razen tega bi še dodal, da nasploh že lahko opazimo nov način dela našega sindikata pri razreševanju posameznih problemov. Nov način se odraža predvsem v tem, da se je odbor s svojim načinom dela bistveno približal osnovnim sindikalnim organizacijam. Tako je v minuli mandatni dobi uspešno pomagal razreševati probleme v Av-toobnovi, j v Adria-avioprometu in še v marsikaterem drugem kolektivu« IVO GRAUF, gost iz Maribora: »-Gradivo zu občni zbor je bilo dobro' pripravljeno in je iz njega jasno razvidna vsebina dela. ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez v minulih dveh letih. Razprava je bila dobro usmerjena v probleme, ki tarejo podjetja prometa in zvez. Edino, kar pogrešam v razpravi, je to, da je bilo premalo povedanega o sami sindikalni organizaciji, o njenem utrjevanju, skratka o vlogi sindikata v današnjem življenju.« , Mgr, IVO PAVLIC, delegat Iz p<^djetja Ljubljana-transport: »Občni zbor našega sindikata je bil dobro organiziran. Poročilo zanj je bilo zelo vestno pripravljeno in so v njem zajeti vsi bistveni problemi, ki jih je mestni odbor obravnaval v minulem dveletnem obdobju, predvsem pa tisti problemi, ki tarejo delavne organizacije oz. zaposlene v teh dejavnostih. To pa so problemi življenjske ravni, delovnih razmer, potem problemi, ki zadevajo sistemska vprašanja itd. Tudi v razpravi so delegati strpno in pošteno povedali, kaj je še na*>obe, da bi bilo njihovo gospodarjenje boljše.« JOŽE BREZOVEC, delegat iz podjetja za popravilo voz in strojev Železniškega transportnega podjetja Ljubljana: »Na občnem zboru sem se dokončno prepričal, da bomo v prihodnje tesneje sodelovali med seboj. Le na osnovi sodelovanja in sporazumevanja med podjetji bo mogoče doseči maksimalne rezultate gospodarjenja in kar najboljše poslovne odnose.« (Nadaljevanje s 1. strani) REŠITVE SO ODVISNE OD ZRELOSTI, SPOSOBNOSTI IN PRIZADEVNOSTI KOLEKTIVOV Od vprašanj, ki jih je potrebno rešiti s pomočjo širše družbene skupnosti, je tovariš Predikaka prešel na tista, ki bi jih morale reševati in rešiti delovne organizacije. Dejal * je: »Prometne organizacije so do nedavnega označevale odnos družbe do prometa skoraj za izključno krive za vse njihove gospodarske neuspehe in so iskale rešitve za svoj položaj predvsem izven lastnih prizadevanj in možnosti.« Letošnji občni zbori sindikalnih organizacij pa pomenijo korak naprej, saj je članstvo V razpravah o gospodarjenju načenj alo predvsem vprašanja, katerih reševanje je odvisno od zrelosti, sposobnosti in prizadevnosti kolektiva. Tam, kjer je bil v ta prizadevanja vključen ves kolektiv, so bili seveda tudi uspehi večji kot tam, kjer so jih reševali v ožjih skupinah. Potem je tovariš Predikaka govoril o nekaterih konjunktur-nih dejavnostih, kot sta turizem in gostinstvo, ki ju prometne organizacije vključujejo v. svojo dejavnost. Taki praksi ni nasprotoval, vendar je pri tem opozoril, da ne bi zaradi slabih osnovnih materialnih, zlasti pa kadrovskih razmer, napravili medvedje usluge prometnim organizacijam in turizmu. Poudaril je, da pa bi se morali v prihodnje bolj zavzemati z& medsebojno povezovanje in za poslovno sodelovanje med cestno transportnimi podjetji ter med cestno transportnimi podjetji in železnico. To sodelovanje je kljub nekaterim združenjem, ki imajo tako nalogo, še vedno na kaj trhlih nogah. Morda prav zaradi tega problema zastaja korak na poti k integracijskim procesom. Zato je tovariš Predikaka poudaril, da bi morali sindikati zahtevati v delovnih organizacijah, da strokovne službe poiščejo take ekonomske in tehnične rešitve, ki bodo izhajale iz vsestranskih interesov posameznih kolektivov za medsebojno poslovno in nja in vodstvom družbeno-poli-tičnih organizacij, neizdelana in premalo konkretna notranja samoupravna zakonodaja itd. V zvezi s tem je predsednik mestnega odbora opozoril, na konkretno pripravo za izvedbo ustavnih amandmajev, ki pooblaščajo delovne organizacije, da samostojno. uredijo . oblike kolektivnih in individualnih Organov upravljanja, določijo delokrog njihovih pravic in dolžnosti, način volitev in mandatno dobo. Ob tem bi morali temeljito proučiti dosedanjo uspešnost in neuspešnost samoupravljanja. strokovno sodelovanje na osnovi samoupravnih in družbenih dogovorov. Tovariš Predikaka je zatem spregovoril o samoupravljanju v prometnih organizacijah in je med drugim ugotovil, da je leto po reformi na splošno sodeč, oživelo. V tem obdobju se je povečalo število članov samoupravnih organov, ki so v razpravah aktivno sodelovali, povečala se je odgovornost predlagateljev za posamezne ekonomske) tehnične rešitve, prišlo je do realne delitve samoupravnih pravic in odgovornosti na vseh organizacijskih ravneh. Od pozitivnih pa je tovariš Predikaka omenil tudi nekatere negativne pojave v samoupravnih odnosih delovnih organizacij, na primer v Avtoobnovi, v Adria-avio prometu, v podjetju za obnovo tirnega materiala. Vzroki za neskladja V teh delovnih organizacijah so bili skupni: slaba obveščenost delavcev, nezadostna aktivnost predstavniških organov samoupravljanja, neizoblikovani odnosi med vodilno strokovno skupino, organizatorji upravlja- PREDLOGE UTEMELJITI Potem je predsednik mestnega. odbora sindikata delavcev prometa , in zvez obširno govoril o predloženih tezah pokojninsko invalidskega zavarovanja ih o Izkušnjah delovnih organizacij prometa in zvez na tem področju. »Smo za tak sistem pokojninskega in Invalidskega zavarovanja,« je dejal, »ki bo omogočil vsem kategorijam zaposlenih, da vsaj nekaj časa žive kot upokojenci s primerno pokojnino. To pomeni, da moramo med pogoji za upokojitev upoštevati tudi dejansko možnost posameznih kategorij zaposlenih; da aktivno delajo do določene starostne meje, ne pa jo določiti kot izključni pogoj.« V skupnosti jugoslovanskih železnic so izdelali posebno metodologijo za pripravo medicinske in druge strokovne dokumentacije za benificiranje staža za nekatere poklice v železniškem prometu. Zvezni zavod za socialno, zavarovanje je to metodologijo ugodno ocenil in kot zatrjujejo, bo elaborat končan sredi tega leta. Drugače je s cestno-trans-portnimi organizacijami. Ža pripravo gradiva je zadolženo poslovno združenje »Vektor«. »Vektor« se je tudi resno lotil posla in ga bo opravil, če bodo podjetja pravočasno zagotovila potrebna sredstva za izdelavo elaborata. Podjetja PTT prometa po so svoje predloge za beneficiran delovni staž za nekatera delovna mesta že izdelala. Podobnega dela so se lotili tudi v letalskem prometu. Zaključek svojega uvodnega referata je tovariš Predikaka posvetil gibanjem osebnih dohodkov. Glede naraščanja osebnih dohodkov je poudaril, da se kolektivi prometa in zvez v polni meri zavedajo, da morajo biti osebni dohodki v neposredni odvisnosti od rezultatov gospodarjenja. Opozoril pa je, da si je treba prizadevati za hitrejše naraščanje najnižjih osebnih dohodkov, vendar ne tako, da bi jih zviševali iz socialnih razlogov, temveč da zagotovimo delavcem možnosti, da si bodo s svojim delom ustvarili primerne osebne dohodke. Naporno delo na mnogih delovnih mestih v delovnih orga* ? nizacijah prometa in zvez terja še posebno rahločutno rese* Ž vanje najrazličnejših vprašanj družbenega standarda zaposli t nih. Zaradi tega je tudi mestni odbor sindikata, delavcev prometa in zvez temeljito proučil naložbe v družbeni ^standard namembnost porabe teh sredstev in izoblikoval stališča za nadaljnje reševanje teh vprašanj. » Vsa podjetja z ljubljanskega področja prometa in zvez so preteklosti naložila za družbeni standard približno 32,500.0«“ novih dinarjev, medtem ko je poprečje v republiškem meril v prometu in zvezah skoraj za dva in polkrat večje. Vseh delovnih organizacij pa ne gre metati v isti koš: večinoma so vložile za te potrebe med tisoč in tri tisoč novih dinarjev na zaposlenega. .. , Z redko izjemo so skoraj vse delovne organizacije vlozu® največ sredstev v stanovanjsko gradnjo, ne le iz stanovanjskin skladov, ampak precejšnja sredstva tudi iz skladov skupne P0" rabe! Na tem področju so delovne organizacije zelo veliko storile, vendar je še vedno 1062 nerešenih prošenj za stanovanj^ ali z drugim podatkom: približno vsak petnajsti delavec v prometu in zvezah še nima rešenega stanovanjskega vprašanja-P Glede na to, da je razdeljevanje stanovanj nedvomno najbou ^ občutljivo vprašanje, se sindikat zavzema tudi za to, da v vse ž delovnih organizacijah sklenejo ustrezne dogovore ozirorna !* sprejmejo pravilnike o razdeljevanju sredstev za gradnjo sta-2 novanj. . Naslednji največji delež porabljenih sredstev za družben* ^ standard so delovne organizacije namenile za izobraževanje, če-^ prav so naložbe še vedno skromne. Večinoma so bila sredstv ^ porabljena za štipendiranje, za izobraževanje na delovneri ž mestu in za različne seminarje. Lani so imele delovne organi' ž zacije prometa in zvez 186 štipendistov — ali slab poldrugi od-2 stotek zaposlenih — in 390 vajencev ali nekaj manj kot 3 /’ ? zaposlenih. Osnovna hiba je v tem, da delovne organizacije m" $ majo izdelanih dolgoročnih načrtov potreb za šolanje in iz0^ ^ braževanje strokovnih kadrov. Videti je, da večinoma izobra-^ zevanja ne prištevajo v poslovno politiko, temveč bolj kot nujft g ki jo vsiljujejo predpisi. Naporno delo, izpostavljeno pogosto vsem vremenskim prilikam, sili delovne organizacije v urejanje družbene prehrane, čeprav v šestih delovnih organizacijah tega vprašanja vedno niso rešili. Cene za posamezne obroke niso visoke; vendar si na primer toplo malico kupi le desetina delavcev. Poda«) kažejo, da nameravajo delovne organizacije sredstva za Pr^ r. hrano povečati za petkrat v primerjavi z letom 1966. Minw 2 tega pa vprašanja prehrane resno opozarjajo delovne organ iz3' 2 cije, da morajo več storiti za bolj množično prehrano delavce 2 — ne le iz zdravstvenih razlogov, ampak tudi za boljše gospodarske uspehe! .j. O oddihu in rekreaciji se pogosto pogovarjajo v delovni*1 organizacijah; najpogosteje pa v zvezi z regresiranjem dopuste^ Zlasti delavci z nižjimi osebnimi dohodki si brez pomoči ko- lektivov ne morejo privoščiti aktivnega oddiha izven kraja k' vanja. Pred dvema letoma, za lani ni podatkov, so delovne organizacije porabile za regrese 227,90 N-din na zaposlenega; P^;. ^ bližno 60 % tega zneska so izplačale za nadomestilo K-15; 2 nek oa za bivanie v nočitniških domovih. Skupno so innri Ž nek pa za bivanje v počitniških domovih. Skupno so ^ delovne organizacije prometa in zvez na voljo 1632 ležišč. primerjavi z nekaterimi drugimi organizacijami je ta podate^ ugoden. Zaskrbljujoče pa je, da so nekatere delovne organiz3 cije razprodale zmogljivosti počitniškim domovom za komercialni turizem. Tako prakso mestni odbor zavrača in poudari3' da teh zmogljivosti ne bi smeli odtujevati delavskemu turizm ^ temveč bi naj jih kolektivi raje dali v upravljanje organiz3 cijam, ki še ukvarjajo z delavskim turizmom. V ljubljanskih organizacijah prometa in zvez sta dokaj dobf“ razviti športna in kulturna dejavnost.. Sindikati menijo, da j6 potrebno tem dejavnostim tudi v prihodnje posvetiti vse Pozornost, saj ne hi s tem reševali le dnevne in tedenske rekreac' je, ampak bi z razgibanim športnim in kulturnim življenje3; zbliževali ljudi in s tem ustvarjali boljše medsebojne odnos v kolektivih in med njimi. ,g Ob reformi pa so se skrčila nadomestila za prevoza na d® in z dela. Tistih, ki se vozijo na delo, je v ljubljanskih org33' zacijah prometa in zvez 17 %, za regresiranje prevozov pa so v podjetjih razdelili poprečno na vsakega od teh delavcev P 33,590 N-din. Mestni odbor sindikata delavcev prometa in zvez je s P1-", blematiko in s svojimi stališči glede skrbi za družbeni sta3 dard seznanil vse delovne organizacije in med drugim, -poiic* ril, da v prihodnje ne bi smeh zmanjševati ‘ev za dr3* beni standaref in če ni mogoče izdatneje p »ti za te P“, trebe, bi morale delovne organizacije nameniti za standard v* enaka sredstva, kot so jih namenile v letu 1967. VSESTRANSKA AKTIVNOST Organizacija, metode in oblike dela ljubljanskega Mestnega odbora sindikata delavcev prometa in *veZ Iz obširnega poročila, ki ga je pripravil Mestni odbor sindikata delavcev prometa in zvez Ljubljana za svoj II. občni zbor, lahko razberemo vse o delu odbora v minuli mandatni dobi. To delo pa je bilo zelo uspešno. Mestni odbor sindikata delavcev prometa in zvez je imel v minuli dveletni mandatni dobi devet sej v plenumu in 21 sej predsedstva, enkrat pa se je sestal na izredni seji z Izvršnim odborom sindikalne organizacije podjetja Avtoob-nova. Razen tega je mestni odbor v minulem obdobju organiziral šest posvetovanj s pted-stavniki sindikalnih organizacij in samoupravnih organov o razreševanju perečih problemov v delovnih organizacijah in o razreševanju širših družbenoekonomskih problemov. Poleg sej predsedstva in sej plenuma so se na mestnem odboru posluževali tudi razgovorov v interesnih skupinah strokovnjakov za posamezna področja dejavnosti v prometu, ki so bile odboru v veliko strokovno oporo pri pripravi posameznih študij in analiz. Ta oblika dela se je izkazala kot zelo uspešna in jo kaže po mnenju mestnega odbora obdržati tudi v prihodnje. Niso pa zaživele posamezne komisije, ki so bile izvoljene na 2. plenarni soji odbora. Zaradi tega je predsedstvo predlagalo, da stalnih komisij v prihodnje ne bi imeli, marveč naj bi ustanavljali samo občasne komisije za posamezne naloge in za povsem določeno problematiko. ZA KOLEKTIVNO DELO »Vjagfrestnem odboru smo si prizadevali, da bi bilo delo čimbolj kolektivno,« je med drugim zapisano v poročilu. »To smo pri plenumu le delno uspeli, ker se tretjina članov rti redno udeleževala sej plenuma, tako da smo nekatere člane med mandatno dobo morali celo zamenjati. Bolj pa nam je uspelo kolektivno delati v predsedstvu. Člani predsedstva so namreč neposredno prevzemali zelo odgovorne naloge na vseh področjih in so jih tudi uspešno opravili...« ANALIZA OBČNIH ZBOROV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Za celovitejšo oceno razmer v sindikalnih organizacijah in zaradi boljše usmeritve pri delu. s sindikalhimi organizacijami je mestni odbor izdelal tudi podrobno analizo občnih zborov osnovnih sindikalnih organizacij, ki so bili opravljeni v letu 1967. Analiza je odkrila mimo mnogih kvalitet tudi številne slabosti v delovanju sindikata. Še posebej je analiza opozorila na premajhno in neučinkovito vključevanje sindikalnih organizacij pri razreševanju perečih problemov v delovnih organizacijah prometa in zvez. Mestni odbor sindikata delavcev prometa in zvez Ljub- ljane je v minulem delovnem obdobju pripravil, kot že rečeno, tudi posvetovanja z osnovnimi sindikalnimi organizacijami. Takšna posvetovanja so bila štiri, in sicer za osnovne sim dikalne organizacije v železniškem prometu, v PTT prometu, v cestnem orometu in cestnih podjetjih ter za izvršne odbore sindikalnih organizacij z drugih področij prometa. Na posvetovanjih so razpravljali o vsebini, obliki in metodah dela sindikalnih organizacij in njihovih izvršnih odborov. Pri tem je mestni odbor ugotovil, da sindikalne organizacije mnogokrat niso znale pravilno usmeriti svojega dela in da so bile zavoljo tega pogosto le opazovalec dogajanj v delovnih organizacijah. Prav tako je mestni odbor ugotovil, da so bili stiki med sindikalnimi organizacijami in mestnim odborom še vedno preskromni. nov. Osnovne ugotovitve s razgovorov so bile, da zaostr ■ei3 pogoji gospodarjenja zahtev3-, tudi od sindikalnih organiz3 večjo aktivnost pri razrešev3 nju problemov. Prav tako so 3 teh razgovorih udeleženci tavljali, da brez resnih not*n/ njih ukrepov v delovnih nizacijah ne bo možno najti hoda iz težkih ekonomskih 33 mer. Posledice reformnih pov so namreč v marsikalu, delovni organizaciji začeli “ titi šele sedaj. Ce ob zakliučku na kr s34- ob zaključku na •KIO'Lt; omenimo še drugo aktivrt1^ ljubljanskega mestnega sindikata delavcev prometa. , zvez, potem ne moremo 3313 ugotovitve, da se je ta 0 zelo vestno pripravil tudi prvi občni zbor Ijubljart®*®, sindikatov, da se je pripravil za sodelovanje, rt3 ^ kongresu jugoslovanskih sibj katov, da je bil aktiven " RAZGOVORI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH volitvah v predstavniške ne, da je organiziral no sodelovanje s sindikati P jp Mestni odbor sindikata delavcev prometa in zvez Ljubljane je v minulih dveh letih organiziral v več kot polovici delovnih organizacij prometa in zvez razgovore o problemih posameznih delovnih organizacij tako glede gospodarjenja, delitve kot tudi medsebojnih odnosov. Mimo članov izvršnih odborov sindikalhih organizacij so na teh razgovorih sodelovali tudi vodilni delavci v podjetjih ter člani samoupravnih orga- grada, Zagreba, Celja, Rek® Maribora itd. Za razreff.^ problemov v ljubljanskem jetju Avtoobnova je mestni' m bor organiziral skupno 5 jp predsedstva mestnega odbor izvršnega odbora te sindlkM^ organizacije. Skupaj z mest ^ sindikalnim svetom in z del pi sko univerzo »Boris Kidri.*'* Jjj je odbor pripravil semirt3^ za člane izvršnih odborov.® ^ dikalnih organizacij, ki se udeležilo več kot 100 sind1 nih delavcev. Posebna Izdaja V razoravo na II. občnem zboru sindikata delavcev prometa in zvez Ljubljane so posegli (od leve proti desni): Jože Pečnik, Ivo Pavlic, Franc Mozetič in tov. Kočevar tov. Dobnikar, Franc Sotlar, Franc Zajc, Alfonz Vrhovec, Novo vodstvo sindikata delavcevprometa j in zvez tjufcijane h J*3 bi bilo delo novega vodstva ! ^“pijanskega sindikata prometa in ; Čimbolj uspešno, so se dele- * S3® odlomili, naj poslej šteje novi l 33 aanov. Takoj po kon- : Ib 6111 Sedanju občnega zbora se ! sestal novoizvoljeni plenum in ■ ‘vvie izvolil za predsednika mest. J odbora Jožeta predikako in i jT^talnika Julko Zibent. V pred- S bni Vo so bili izvoljeni: Stanko ! Ij.JJbc — Telegraf telefon. Anton ; Pom1* ~ Sekcija za vleko, Franc ■ rljJJipa — Transportno podjetje J PREDSEDNIK MESTNEGA SINDIKALNEGA SVETA RUDI BREGAR NA II. OBČNEM ZBORU LJUBLJANSKEGA SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ: Llnvo ■ — Transportno pooj eirj e ; LiiTvt'ana» Sonja Gorenc — SAP S šivana, Franc Kočman — PTT S Janez Kralj — Pošta Ljub- i Ste slišali... • • • da je gradbeništvo po ^delejsbj v naTOdnem do-°dku Slovenije na četrtem ^estu. Po zadnjih p>odatkih ^ narodni dohodek za leto odpade na gradbeni-tv0 3^3 ^ y vsej državi e Pomen gradbeništva ne-^ večji, ker je vrednost gradbene proizvodnje nekaj ^ls3a. v letu 1968 je bila r&dnost proizvodnje grad-bePištvi ravvsej državi 13.263 od tega pride na 2300 milijonov klijem 111 • To je od leta 1967 ^0V6cainje v državi za 14 % ^oveniji pa za 17 %; je vrednost grad-po ref°rrni' nekaj z ,a ^lala približno enaka, 2ačej0m 1967 Pa se 3® SiPeit Šte^i VeSat;i- Pri tem se pa hih 0b'ravljenih delov- ^amo Ur ni povečalo, ampak sedaj že nekaj let Prihv- ua;) ze neKa; l0v l®° 50 milijonov vij0 Ur v gradnjah. Šteje v ?6lavcev pri gradnjah to k 6^u zelo padlo in je S, 0ra^ ^ četrtino, nato Ker Sa ^eta skoro enaka, dje 86 vrednost proizvod-io Vsa leta veča, pomeni merq+Veb''0 Produktivnost; 1964 6111 i® znašala v letu 46.667Tdnosb Sradbenih del je j. ^~din na delavca, se VefetZnessk v lertu 1968 P°-1 na 88.930 N-din; PRED TEŽAVAMI NE BOMO SMELI KLONITI »Pred celotno slovensko javnostjo je zahteva, da mobiliziramo vse sile našega znanja in ustvarjalnosti, da bi se lahko dokopali do resnično novih spoznanj o možnostih nadaljnjega družheno-ekonomskega razvoja« Llvk in*' Marian Marolt — J gvi-ljana-transport, Alojz Pajk — S Ljubljana, Franc Sotlar — i ko S? bneljetje Ljubljana In Bran- ■ s,,Trkulja — Kontrola dohodkov ■ z Ljubljana. članov predsedstva so bili ; [jvijeni v plenum mestnega od- i fj/a naslednje tovarišice in tova- S , ': brago Arh — Javna skladišča, S kT?6! Bau — Cestno podjetje Ljub- ; ana, Viktor Borštnik — Podjetje ; b-if^omattizacijo prometa, Janez ; br‘le — Ljubljana-transport, Ivan i Vn5g?van — Podjetje za popravilo • n strojev, Slavica Braškovič ■ bn.fCruženo PTT podjetje, Leon ■ jJTOlovič — Ljubljana-transport, ; OtM. Felkl — Železniško gradbeno S Kletje, Uroš Horvat —SAP Ljub- j Stanka Hribernik — Želez- • Postaja Šiška. Boris Lemut ■ rtj^AP Ljubljana, inž. Ana Moho- ; w~-- Podjetje za obnovo tirnega i i-'!. r:"In, Franc Mozetič — Ljub- S Šlo, trahsport, Martin Pečnik — ■ oJjPus službe podjeltlja za PTT « KriSlet’ 'lože Prašnikar, Tegrad, ; 6rootlna Rot> Podjetje za obnovo ; Karel Skubic — Železni- • Ij-. Postaja Ljubljana, Marjan S tlrjupuž — pošta Ljubljana n, ■ jT“PMd Vičič — Nadzomištvo prog ■ lian«.®’ Alfonz Vrhovec — Ljub- ; le>-f'Tansport in Jože Žorž — Ze- i uska postaja Medvode. Ko je na kratko ocenil delo mestnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez v minulem mandatnem obdobju, ko je izrekel vse priznanje dosedanjemu vodstvu, je predsednik Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana spregovoril o nalogah, ki nas čakajo v zvezi z načrtovanjem bodočega gospodarskega in družbenega razvoja v republiki. Tem vprašanjem je Rudi Bregar posvetil tudi pretežni del svoje razprave, kajti, kot je dejal, se bo sindikalno delo v prihodnjem obdobju v mnogočem odvijalo prav v znamenju oblikovanja osnovnega koncepta gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja. »Če govorimo o narodnosti, je poudaril tovariš Bregar, »potem je povsem jasno, da moramo govoriti tudi o nacionalni ekonomiki in o nacionalnem ekonomskem programu. Ne more namreč biti naroda, ki bi ne imel lastne ekonomike, lastne ekonomske baze in seveda tudi lastne ekonomske politike. Vemo pa tudi, da smo se do tega spoznanja dokopali šele v poslednjem času in da so nas morale šele izkušnje izučiti, da na osnovi jugoslovanskih poprečij ne more biti niti slovenske niti hrvaške niti makedonske niti katerekoli druge nacionalne ekonomike, ki bi zagotavljala uspešen razvoj proizvajalnih sil in sredstev. Uspešna pa ne more biti taka ekonomika predvsem zavoljo tega, ker ne upošteva posebnosti, doseženih razvojnih razlik in prednosti, ki jih te posebnosti porajajo. Zdaj pa mislim, da nam je slednjič vendarle jasno, da moramo v nadaljnjem razvoju slovenskega naroda izhajati predvsem iz naše strukture proizvajalnih sil in iz naših tisoč dolarjev narodnega dohodka.« Ne samo, da smo dosedanje programiranje družbeno-eko-nomskega razvoja gradili na nekakšnih imaginarnih poprečjih, za to minulo programiranje je bilo značilno tudi to, da smo vse programe gradili z vrha in ne narobe, da je bila država osnovni nosilec vseh idej in vseh praktičnih ukrepov za njih uresničevanje. Na izkušnjah iz minulih let pa se lahko najbolje prepričamo, kolikšne težave nam je potem povzročalo takšno načrtovanje bodočega razvoja. Tem novim spoznanjem moramo zato v sindikatih dati vso potrebno podporo, je poudaril tovariš Bregar. Nato pa je nadaljeval: »Pred našo celotno slovensko javnostjo je zato zahteva, da mobiliziramo vse sile našega znanja in ustvarjalnosti, da se dokopljemo do resnično novih spoznanj o možnostih nadaljnjega družbeno-ekonomske-ga razvoja in da v ta namen poiščemo tudi najbolj ustrezne rešitve. To pa obenem pomeni, da moramo temeljito proučiti vse probleme, ki se pojavljajo v našem družbeno-ekonomskem življenju, ter da na teh izsledkih zasnujemo naše odločitve. In mislim, da smo dolžni pri- znati, da je novo slovensko vodstvo v tem pogledu že storilo precejšen korak. Predsednik ljubljanskih sindikatov je za tem opozoril, da morajo sindikati zagotoviti polno politično podporo pri nadaljnjem programiranju ekonomskega razvoja osnovnemu izhodišču, da je potrebno še hitreje uveljavljati delovanje tržnih zakonitosti. To pa pomeni, da se moramo v sindikatih zavzemati za to, da ne bomo reševali tistih proizvodnih kapacitet, ki nimajo perspektive, ter da nasprotno z vso odločnostjo podpremo razvoj tistih dejavnosti, za katere se razkrivajo razvojne možnosti. Odprtost tržišča in vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela pa mora postati drugo temeljno načelo programiranja bodočega razvoja. Velja se namreč zavedati dejstva, da bo proizvodnja, ki bo vzdržala konkurenco na mednarodnem tržišču, konkurenčna tudi na domačem trgu. Pri tem si ne kaže delati utvar, da se ne bodo porajale težnje po ohranitvi posameznih proizvodnih kapacitet, tudi za ceno minimalne stopnje akumulativ-nosti. In prav temu bi se morali v sindikatih energično upreti ter podpreti vse tiste sile, ki si prizadevajo zasnovati program razvoja s širših vidikov in ki ne izhajajo iz ozkih lokalnih interesov. Samo tako bomo uspeli izkoristiti vse prednosti, ki nam jih daje geopolitični položaj naše republike, in se otresti tudi pritiskov, ki so in ki se še bodo porajali prav zavoljo takega položaja naše republike. Po drugi strani pa se bomo tako lahko otresli zastarelih pojmovanj o naravnih bogastvih, ki jih imamo in ki jih tako radi precenjujemo, čeprav jih je v resnici industrijska revolucija že zdavnaj razvrednotila ter bi njih nadaljnje izkoriščanje pomenilo prej gospodarsko škodo kot korist. Za tem pa je tovariš Bregar dejal: »Seveda pa se bomo v tem procesu snovanja našega prihodnjega razvoja srečavali še z drugimi problemi. Nekatere od njih lahko vidimo že zdaj. Mi- te se že odločili in izpolnili obveznico za 'odernizacijo železnice, ki ste jo dobili po ^šti? če se še niste, odločite se še danes slim predvsem na to, da imamo premalo kapitala, s katerim bi si lahko zagotovili pospešen gospodarski razvoj in prestruktu-iranje gospodarstva. Po vrhu vsega je ta naš kapital še razdrobljen in prav zavoljo tega neučinkovit. Zato mislim, da moramo v sindikatih podpreti vse tiste, ki teže za koncentracijo kapitala, s katerim bi bilo možno zagotoviti hitrejši razvoj tistih dejavnosti, ki lahko v najkrajšem možnem času zagotove najboljše ekonomske učinke. Drug tak problem je silna potreba našega gospodarstva po strokovnih kadrih in precejšen presežek nekvalificiranih delavcev. V sindikatih se moramo zato zavzeti, da delovne organizacije razvijejo sistem izobraževanja in izpopolnjevanja delavcev, da izboljšajo sestav zaposlenih, da jim pri tem ne bo žal ne sil ne sredstev ter da bo skrb za izboljšanje kadrovskega sestava v resnici postala sestavni del poslovne politike.« Predsednik mestnega sindikalnega sveta je pri tem opozoril, da bomo morali v nadaljnjem razvoju zagotoviti tudi ravnovesje med gospodarstvom in tako imenovano družbeno nadstavbo. Gospodarstvo potrebuje to družbeno nadstavbo; potrebovalo pa jo bo toliko bolj, kolikor bolj bo služila njegovim interesom, Zato se bo treba tudi zavestno odločiti, da za razvoj služb zagotovimo tudi ustrezna sredstva. Vendar ne kaže biti prevelik optimist, da bi lahko gospodarstvo že v bližnji prihodnosti zagotavljalo znatno višja sredstva za naložbe v družbene službe. Prav gotovo pa se precejšnje možnosti za pospešen razvoj teh dejavnosti razkrivajo v večjem združevanju zdaj še vse preveč razdrobljenih sredstev in v višji produktivnosti, ki jo lahko zagotovi spremenjena tehnologija dela. »Za vsak odstotek večja produktivnost dela in višji narodni dohodek pa že pomeni v absolutnem znesku bistveno večja sredstva za razvoj družbenih dejavnosti,« je poudaril tovariš Bregar. So posebej pa se je predsednik ljubljanskih sindikatov v svoji razpravi pomudil pri problematiki zaposlovanja. Dejal je, da mora biti naš cilj, da zaposlimo vso razpoložljivo delovno silo, čeprav je razumljivo, da se bodo naši delavci tudi v prihodnje zaposlovali v tujini. Toda to zaposlovanje mora postati organizirano in predvsem povezano s prodorom našega kapitala na tuja tržišča. Kar pa zadeva probleme, ki bodo nastali z opuščanjem nerentabilne proizvodnje, bi morali sindikati zagovarjati stališče, da je treba tako proizvodnjo sicer opuščati, da pa je hkrati potrebno zagotoviti, da nihče ne bo ostal brez dela. Zato velja v prihodnje energično podpreti zahteve po kreditih vseh tistih delovnih organizacij, ki lahko zagotove nova produktivna delovna mesta, hkrati pa moramo razviti sisteme, ki bodo zagotavljali učinkovito prekvalifikacijo odvečnih delavcev. »Hotel sem opozoriti, da se bomo v prihodnjem obdobju v sindikatih neizbežno srečali s številnimi zahtevnimi problemi, pred katerimi ne bomo smeli kloniti,« je zaključil ta del svoje razprave predsednik Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana Rudi Bregar. IZ RAZPRAVE NA II. OBČNEM ZBORU SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ LJUBLJANE Tako kot na dosedanjih občnih zborih ljubljanskih mestnih odborov strokovnih sindikatov, so tudi delegati na II. občnem zboru mestnega odbora sindikata delavcev prometa in zvez v svoji razpravi obravnavali najaktualnejše probleme svojih delovnih organizacij. Največ delegatov se je v razpravi zadržalo pri vprašanju, kako zaposlenim v podjetjih prometa in zvez izboljšati življenjske in delovne razmere. Po mnenju večine delegatov, ki so se oglasili v razpravi, življenjska raven delavcev tako v cest-no-transportnih kot v cestnih in v železniških podjetjih še vedno bistveno zaostaja za življenjskim standardom zaposlenih v večini drugih gospodarskih panog. Najprej je občni zbor pozdravil JOŽE PEČNIK, tajnik republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. Med drugam je dejal: »Ljubljanski mestni odbor sindikata delavcev prometa In zvez organizacijsko vključuje blizu dvajset odstotkov članstva vseh sindikalnih organizacij prometa in zvez v Sloveniji. Na področju Slovenije dela 8 pododborov, med katerima — lahko trdim___je zelo aktiven pri svojem delu prav vaš mestni odbor. To predvsem zato, ker je reševal vso tekočo problematiko,, prizadeval pa si je navezati čimbolj tesne stike s terenskimi .delovnimi organizacijami in z osnovnimi sindikalnima organizacijami prometa in zvez. V minulem letu je tako razreševal zelo težke probleme, ki so nastali v Avtoobnovi, v Tegradu, v Adria-avioprometu in še v nekaterih drugih delavnih organizacijah ...« IVO PAVLIČ, delegat iz podjetja Ljubljana-transport, se je v svoji razpravi omejil na problematiko samoupravnega dogovarjanja med cestnimi prometnimi in delovnimi organizacijami. Predlagal je naslednje oblike samoupravnega dogovarjanja: O konferenco samoupravljavcev v cestnem transportu, # plenum delovnih organizacij cestnega prometa^; tak plenum je že bil na Bledu in se je pokazal kot uspešna oblika samoupravnega dogovarjanja, O plenume delovnih organizacij iz posameznih republik, pokrajin, področij in mest, 9 samoupravne dogovore v odborih za cestni promet zveznih in republiških gospodarskih zbornic, 0 samoupravne dogovore, ki naj bi jih organiziral sindikat delavcev prometa in zvez, 0 skupnost za usklajevanje razvoja ekonomskih interesov med cestnim transportom in drugimi transportnimi panogami, 0 poslovne skupnosti in konzorcij^ proizvajalcev transportnih sredstev, rezervnih delov in gum. Tovariš DOBNIKAR, delegat iz ZŽTP, sekcije za vleko, je zatem, ko je spregovoril o problemih beneficiranja delovne dobe za zaposlene v prometu, posebej poudaril: »Ne morem si misliti, da bi lahko delavec, zaposlen v prometni panogi, pa naj bo to šofer ali strojevodja na železnici, zdržal ob sedanjih delovnih razmerah na svojem delovnem mestu do 60. leta starosti. Zdravstveno stanje mu tega ne dopušča. Nočno delo, modernizacija, ki zahteva večji psihični napor, večje hitrosti, povrh vsega pa še enojna zasedba, ki jo uvajamo na sodobnih vlečnih vozilih — vse to občutno vpliva na zdravje zaposlenih, zato menim, da je prva naloga vseh sindikalnih forumov, da se vsa zadeva okrog beneficiranja delavne dobe za, delavce, zaposlene v prometu, slednjič le premakne z mrtve točke.« FRANC SOTLAR, delegat Cestnega podjetja Ljubljana, je razpravljal o prometnih razmerah pri nas in dejal: »Dosedanji razvoj prometa na naših cestah je presenetil in dokazal, da ceste, ki jih imamo, brez večjih vlaganj ne bodo dolgo sposobne vzdržati in prenesti reke vse težjih in hitrejših vozil. Tudi krvni davek in ogromna materialna škoda, ki jo trpi naša skupnost zaradi prevelikega prometa, nujno terjata ureditev prometne propustnosti in nosilnosti naših cest...« FRANC ZAJC, predstavnik republiškega odbora združenja šoferjev in avtomehanikov, pa je v razpravi opozoril na tiste probleme, ki tarejo predvsem šoferje. To je nepretrgano delo šoferjev, ne glede na delovni čas, na praznike in nedelje, ne glede na dan in noč. Vse to, razumljivo, vpliva na zdravje in razpoloženje šoferjev, na njihovo kvaliteto dela. ALFONZ VRHOVEC, delegat iz podjetja Ljubljana-transport, je nato spregovoril o delovnih razmerah zaposlenih v cestnem prometu: »Vsem nam je dobro znano da se delavne razmere pri opravljanju delovnih nalog voznika v našem javnem cestnem transportu ne izboljšujejo skladno z delovnimi razmerami v preostalih gospodarskih organizacijah in ustanovah. Vozniki v cestnem prometu ne morejo uživati vseh tistih ugodnosti, ki jih drugod naši delovni ljudje že s splošnim zadovoljstvom koristijo; to velja na primer za 7-umi delavnik, za proste sobote, za nagrajevanje po delu itd. V zvezi s tem je nujno, da naš sindikat postavi resno vprašanje pred vse gospodarske organizacije, ki jim je glavna dejavnost cestni transport, da takoj začnejo razreševati vso omenjeno problematiko.« FRANC MOZETIČ, prav tako delegat iz podjetja Ljubljana-transport, se je v razpravi dotaknil vloge delovnih enot v podjetju. Med drugim je povedal, da so v marsikaterem podjetju-delovne enote ostale enake, kot so jih organizirali pred leti. včasih tudi ugotavljamo da delovne enote bolj škodijo kol koristijo skupnemu poslovnemu uspehu podjetja. Posamezne enote v okviru podjetja Ljubljana-transport si na primer med seboj tako konkurirajo, da to ne samo škoduje ugledu podjetja, temveč da je tudi poslovni učinek prav zaradi nelojalne konkurence znatno manjši. Po mnenju tovariša Mozetiča bi bilo potrebno analizirati vlogo delovnih enot ter jasno začrtati njihov nadaljnji razvoj in pristojnosti. Tako kot mnogi delegati, se je tudi tovariš KOČEVAR kot predstavnik republiškega odbora združenja šoferjev in avtomehanikov zavzel za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer šoferjev. Š Z občnega zbora so poročali: [ ‘i IVANKA VRHOVCAK, ! : MILAN ŽIVKOVIC in i POHIŠTVO BOJAN SAMARIN ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■ m m A LAMO 06-N najboljši mali iTUpls v krmni motor - %: ^jpmg v Evropi pr € DOPISNIKI POROČAJO O SLOVENSKE KONJIČE OTROŠKO VARSTVO V ZREČAH Kot vse kaže, se bodo zadeve glede otroškega varstva v Zre-Cah pri Slovenskih Konjicah postopoma začele urejati. Pristojni organi so za otroško varstvo odkupili poslopje nekdanje železniške postaje z zemljiščem v bližnji okolici. V izdelavi pa so tudi že načrti za preureditev prostorov. Ker imajo denar za obnovo prostorov že zagotovljen, računajo, da bodo z deli lahko kmalu pričeli. Vrteč bo lahko sprejel okrog 40 otrok, s čimer bo problem organiziranega otroškega varstva v tem kraju za sedaj rešen. V. L. © JESENICE ODBORI PRI DS ŽELEZARNE Odbori pri DS Železarne Jesenice že zasedajo. Odbor za poslovno politiko je na prvi seji obravnaval pogodbo o dolgoročnem poslovnem sodelovanju med železarno Jesenice, VERIGO Lesce in PLAMENOM Kropa tet o konceptu odgovora zveznemu sekretariatu za gospodarstvo o ekonomsko finančni politiki v črni metalurgiji. S konceptom pogodbe o dolgoročnem poslovnem sodelovanju navedenih podjetij se je strinjal in pooblastil difektorja Železarne, da jo podpiše. Š stališčem zveznega sekretariata za gospodarstvo se niso strinjali in so zahtevali pojasnila, kaj so ukrenili na zveznefn sekretariatu ža gošpodaf-stvo za reševanje ekonomsko finančnega položhja čine metalurgije. Na prvi seji odbora za plan in finance so vželi na -znanje poročilo o uspehih proizvodnje v II. dekadi maja in Ugotovili, da so rezultati boljši kot so bili v I. dekadi. Obravnavali so tudi finančne, rezultate v aprilu in ugotovili, da so. finančni rezultati prvih štirih meseceV boljši, kot so bili v istem obdobju minulega leta. Potrdili so tudi operativni plan za junij 1969. Rezultati prve dejavhoštl h6vih odborov DS dajejo pozitivno oceno reorganiziran j a dosedanjega upravnega odbofa v strokovne odbore. P- v- © TOLMIN UGODNI REZULTATI = = E i I I I | 5 E 1 1 E E KAKO V DELOVNIH ORGANIZACIJAH USKLAJUJEJO SAMOUPRAVNE AKTE S SPREMENJENIMI USTAVNIMI DOLOČILI PRVI KORAKI a* E MM ■■ Ustavni amandmaji in nekateri zakoni, ki so bili sprejeti proti koncu lanskega in v začetku letošnjega leta, pomenijo začetek novega obdobja v razvoju samoupravnih odnosov. Z uveljavitvijo ustavnega amandmaja XV dobivajo delovne organizacije širše samoupravne pristojnosti. Do teh pravic pa se morajo šele dokopati tako, da bodo temeljito proučile notranjo organizacijo samoupravnega sistema in uredile normativne akte v skladu s pozitivno zakonodajo in s svojimi razmerami in potrebami. To so velike obveznosti, ki terjajo ne le mnogo dela, ampak tudi tehten premislek, kako si urediti notranjo zakonodajo in iz nje izhajajoč ritem samoupravnega življenja, da ne bo zapletal notranjih samoupravnih odnosov, ampak jih sproščal in bogatil njihovo vsebino. Večino zakonskih novosti morajo delovne organizacije uskladiti s svojimi normativnimi akti do konca tega leta. Rok ni dolg, še posebno, ker so delovne organizacije še vedno v zagati, kako se lotiti tega velikega dela. Ne gre le za to, da mnogckje nimajb ustreznih strokovnih služb, ampak kot je že slišati, vlada na tem področju še vedno neka zmeda. Nova samoupravna zakonodaja poudarja, da je potrebho presaditi splošne predpise tako, kot velevajo razmere itt potrebe v delovni organizaciji. Že to pomeni, da nekega enotnega recepta, kako v posameznih delovnih organizacijah opraviti to nalogo, ni. Pri urejanju mnogih vprašahj pa se iahko nsdvomnb zgledujejo ene delovne organizacije pri drugih, ki pa so nekatera vprašanja dobro in učinkovito rešile. Zato smo se v našem uredništvu odločili* da bomo v nekaj naslednjih številkah časopisa spremljali nekatere delovne organizacije v teh prizadevanjih in poleg njihovih izkušenj pisali tudi o šfeviimh vprašanjih, ki spremljajo urejanje statutov in drugih samoupravnih aktov v delovnih organizacijah. # Začenjamo s Slovenskimi Konjicami in njenima Lesno industrijskim podjetjem ter industrijskim kombinatom »Konus«. NA POL POTI Lesno industrijsko podjetje ima pet dislociranih obratov. V tem podjetju so že v minulem obdobju posvetili mnogo pozornosti dobri organizacij 1 samoupravnega sistema in decentralizaciji samoupravljanja. Zato bi mogli reči, da so dobršen del vprašanj, ki jih načenjajo zakonske novosti na področju samoupravnega prava, že uspešno rešili. Zaradi tega tudi ne vidijo velikih težav r>ri usklajevanju zakonskih predpisov s samoupravnimi akti- O dosedanjih izkušnjah in o prvih obrisih notranje samoupravne organizacije in sistema je direktor Miomir Delovič dejal: »Poleg upravnega odbora se dvakrat mesečno sestaja strokovni kader in proučuje tekoče proizvodne in gospodarske zadeve. Po izteku meseca in mesečnih planskih nalog daje obračun upravnemu odboru. Ta skupina strokovnih sodelavcev se je iiHjilliiiiiillliiiliiiniiiiiiMilniiiiiiiiiiitniii Na 1.0 c i cer o Vrednost industrijske proizvodnje je bila v tolminski občini v pfvih treh mesecih letos za 21,6 % večja od lanske v istem obdobju. Rezultati bi bili lahko še bolj ugodni, če ne bi ponekod primanjkovalo reprodukcijskega materiala. Nekatere delovne organizacije imajo precejšnje težkoče zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Ko so na zadnji seji občinske skupščine obravnavali te podatke, so odborniki opozorili tudi na precejšnje razlike v osebnih dohodkih med posameznimi podjetji. Najvišje osebne dohodke imajo v klavnici in v elektrogospodarstvu, najnižje pa v tekstilni in lesni industriji. jš © SLOVENJ GltAbEC SPREJET OKVIRNI PROGRAM DELA Novoizvoljeni odborniki skupščine občine Slovenj Gradec so na prvi delovni seji sprejeli tudi okvirni program dela zš razdobje junij—december 1969. Na seji v juniju bodo v Slovenjem Gradcu ižvolili člane svetov in komisij, v juliju pa bodo obravnavali analizo gospodarjenja v delovnih organizacijah v prvem polletju in pa stanovanj sko-komunalno gospodarstvo v občini. (vš) @ VELENJE POSKRBLJENO ZA ODDIH IN RAZVEDRILO NAJMLAJŠIH Občinska zveza prijateljev mladine v Velenju si prizadeva, da bi tudi letos najmlajši veselo preživeli počitniške dni. Zdravstveno ogroženi otroci bodo tokrat prvič letovali, v Baški, nekaj sredstev za to pa bodo prispevali tudi delovni kolektivi. Prvič bodo mladi Velenjčani preživeli del počitnic tudi na Češkoslovaškem, in sicer v pionirskem domu Plassy blizu Plzna. Podobno kot lani bodo pripravili tudi letos v avgustu dnevna taborjenja najmlajših v Šoštanju. Pri organizaciji dnevnih taborjenj sodeluje z občinsko zvezo prijateljev mladine tudi taborniški Odred pustega gradu iz Šoštanja. (Uš) © DRAVOGRAD NAVZLIC KONKURENCI ZADOVOLJIV USPEH V edinem prevozniškem podjetju v Dravogradu, v tamkajšnjem »Avtoprevozu« so že nekaj let vlagali vsa razpoložljiva sredstva v izboljšanje strojnega pafka. Lani pa so pristopili tudi k ureditvi primernejših prostorov za mehanično delavnico, saj so večkrat morali zaradi pomanjkanja prostorov popravljati avtomobile kar na prostem. Uredili so zraven tega še pralnico in za to porabili 380.000 din. Kljub močni konkurenci, tako s strani sorodnih delovnih organizacij kot zasebnih avtoprevoznikov, dosega »Avtopfevoz« Dravograd zadovoljive poslovne uspehe. Iz leta v leto se veča količinski hbseg prometnih storitev po prevoženih tonskih kilometrih, predvsem na daljše relacije. Problem pa je v tem, ker ima dravograjski »Avtoprevoz« nizko tonažo vozil, zaradi česar ne dosegajo tolikšne akumulacije, kot bi jo lahko spričo povečanja prevozov na daljše relacije. V delovni organizaciji ugotavljajo, da se ekonomičnost poslovanja slabša. Svoje je k temu prispevala dokajšnja konkurenca saj cene ušlug ne naraščajo, občutno pa istočasno naraščajo'stroški. Ob tem pa je mogoče ugotavljati zadovoljivo gi- -banje ustvarjenega neto produkta ha zaposlenega, saj je le-ta s za 6,6 % večji, kot znaša v povprečju v naši republiki, (vš) ® DRAVOGRAD Gostinsko podjetje Hotel Koše-lijak obnavlja te dni švdje lokale v Šentjanžu, Otišketn Vrhu, Ha Meži ter nekatere prostore v HdtelU Košenjak. Vse lokale bodo prebe^ lili ter uredili riekaitere druge pomanjkljivosti; Nakupili bodb tudi hekaj novega ihVehtarja: miže in stole, posodo, prav tako pa bodo dopolnili inventar v sobah. Vsa dela financirajo z laštniihi sredstvi. • ROGAŠKA SLATINA Pred kratkiln so v Rogaški Slatini zaključili tridnevni seminar za predsednike in tajnike osnovnih organizacij sindikata. Pripravil ga je občinski sindikalni svet Šmarje pri Jelšah. Na seminarju je kvall. tetna predavanja poslušalo le 21 Slušateljev, saj nekatere organizacije niso poskrbele za udeležbo. 0 Trbovlje V trboveljski cementarni bodo letos proizvedli okrog 200 tisoč ton cementa. Gradbena podjetja bodo od tega dobila 91.625 ton, trgovske organizacijo 95.000 ton, ostalo pa je rezervirano za reprodukcijo, tk • SENOVO genovski rudarji bodo tudi letos od 1. julija do konca avgusta preživljali svoj dopiist na morju v VrsarJU, kjer ima sindikalha Organizacija svoj dom. Delovnim invalidom je kolektiv odobril 10-dnev-no brezplacho blvarije ila morju, ali pa v koči na Bohorju. izoblikovala v jedro, ki bo prevzelo delo in naloge upravnega odbora. Že doslej smo poudarjali pomeh dela centralnega delavskega sveta in obratnih delavskih svetov. CDS je pri nas gospodarsko družbeno politični organ. Na njegovih sejah so vselej sodelovali predstavniki vseh obratov ih družbeno političnih organizacij. Skupaj smo proučevali poslovno politiko in se zavzemali za enotna stališča. S tem smo zagotovili tudi učinkovito obveščanje vsega kolektiva, saj so delavci v obratih izvedeli za vse zadeve iz prve roke od sodelavcev, kii so se udeležili seje CDS. Obratni delavski sveti imajo velike pristojnosti. Obrati razpolagajo že s preko 20 milijonov N-dimarjev investicijskih sredstev, sredstev skladov skupne porabe in stanovanjskega sklada. V lijihove pristojnosti sodi vse, kar zadeva medsebojne odnose- Tako bo. tudi poslej. CDS je le neke vrste koordinator, skrbi za enotno gospodarno poslovno politiko in z enim očesom bedi rtad vsakim obratom, da se morebiti ne bi preveč oddaljil, v negativnem smislu, od naše »federacije«. Menim, da s sestavljanjem samoupravne zakonodaje ne bomb Imeli večjih težav. Vse dosedanje spfemembe smo sproti upoštevali. Vse delo v zvezi z notranjo samoupravno zakonodajo pa so pri nas opravile v prostem času komisije pri delavskih svetih. Take službe, ki bi sestavljala samoupravne akte, pri nas nimamo. Pii sestavljanju pravilnikov imajo besedo obra-'■ ti. Osrednja komisija mora le skrbeti, da ne bi prišlo do večjih razlik med posameznimi obrati. Osnovno vodilo pri našem delu in pri urejanju samoupravnih odnosov bo tudi poslej: strokovni ljudje naj bodo krea-torji poslovne politike in naj vložijo svoje moči v čimbolj .gospodarne rešitve in tako omogočijo samoupravnim organom, da bodo s sredstvi lahko upravljali, delili in investirali.« mo iz lastnih razmer, se pravi, da jih moramo najprej temeljito proučiti. Rok za to je kratek, celo prekratek. Zaenkrat se bomo ravnali po obstoječi zakonodaji in začasnih sklepih samoupravnih organov. Take, skorajda polovične rešitve naš že o\Ti-rajo pri delu. Zato nas razmere silijo, da se strokovni delavci lotimo čimprej dela, da bi lahko pripravili temeljito razpravo v delovnem kolektivu-« OBČINSKI SINDIKAT V AKCIJI Komisija za gospodarjenje pri ObSS se je začasno združila s komisijo za idejno politična Vprašanja Občinske konference ZK. Skupno proučujeta ustavne spremembe in pripravljata gradivo, ki bi moglo s pridom služiti delovnim organizacijam. Obravnavali sta že različna vprašanja, vendar ju pri delu zavirajo različna tolmačenja amandmaja XV. V Zvezii s tem je predsednik komisij® ^ gospodarstvo in samoupfdviJ nje pri ObSS inž. Stane Ko|5eH povedal: _ , »Glede poteka uvelja^L XV. amandmaja je R9 ^z , sprejel' stališča. Ta stališča, razlikujejo od splošnih d0*® Thka neenotnost nas bega in držuje delo komisije. Zsveo^ mo se, da gre za izredno Pp membno politično akcijo, ki °1.) ra uspeti. Zato bi bilo prav, se vsi družbeno politični dej niki čimprej sporazumejo zvezni oziroma republiški * ni in z enotnimi stališči gočijo občinam in delovnim I ganizacijam, da bodo brez pletov opravile zaHtevne Rj-Jj ge- Naša komisija se bo P°l u dila in dala iz fdk gradiv®' . bodo ObSS in drugi dej»Vj, pridom uporabili pri oti nizaciji širših razprav v d®'1' nih kolektivih.« J Občinski sindikalni svet 3® 1 prvih predlogih komisije za 6 spodarstvo in samoupravlj®^, i o usklajanju samoupravnih tov s spremenjenimi ustaVrJj-j določili že razpravljal. »V kem bomo sklicali posvet predstavniki večjih delovnih ^,1 ganizacij, direktorji, predse®^, ki delavskih svetov ih stavniki družbeno-potitičnih /j cfarn^arMi ■« rVfVVPClPil »* -d ga ki s ganizacij,« je Langerholc, »kjer bi razpravljali o p: povedal * ■■-c predsednik Oh.v. organizacijo razp1^ gib komisije in se domenikjj nadaljnjo organizacijo m v delovnih organizacijah. C, ObSS bomo tudi imenovali r, sebno komisijo, ki jo bodo slavij ali strokovnjaki za saB upravno pravo in ki bodo l0ll„, zlasti manjšim delovnim ““j nizacijam, pomagali z nas ^ pri sestavljanju samoupra^, aktov.« I. VRHOVCA^ Kisitisf POHIŠTVa : ! 5 T/"6 . J/ ločilo letošnjih sprememb ' in dopolnitev zvezne ustave ni bilo deležno tolikšne pozornosti, Imt prav njen XV. amandma. Njegova vsebina je bila predmet številnih razprav v sindikalnih in delovnih organizacijah, na sejah delavskih svetov, skratka na različnih nivojih so obravnavali njegovo vsebino. Sicer pa je to popolnoma razumljivo, saj prav ta vsebina globoko posega v samoupravljanje na urejeno najpozneje do ko • letošnjega leta. . a Ravno na tem področju , so se v mnogih delovnih nizacijah, pojavila konkro r vprašanja, ki bi jih lahko rj; niti v naslednje skupine: ^ je delavski svet pooblaščen, ^ podaljša polovici, članov 1 m organa mandat še za eno Lji potem, ko so slednji že 7 (1 dve leti člani tega organa -to stori, kakšno veljavo sprejeti sklepi in odločitve Stl v primeru, če pride dO‘° Wm •m ■a m* i = 1 E • RIBNICA Obrat IDEK Ribnica Bo po končanem tečaju ža strokovno usposo-B/flev delavk konec jun!j‘a zaposlil predvidoma, vso delavke, ki bodo uspešno opravile tečaj, oziroma Uspešno prestale dobo za priučltev. • MARIBOR V mariborski tovarni avtomo. bilotv in motot-jev jc bila organizacijsko kadrovska komisija DS izredno dejavna. Lani si je v de-vetifi tečajih pridobilo nolkvalifi" kacljo lil člknov kolektiva. Razen tega so pripravili 43 izobraževalnih akcij strokovno funkcionalnega Značaja, v katere je bilo vključenih 1161 članov kolektiva. S področja družbeno ekonomskega izobraževanja so priredili 38 seminarjev, Ki se jih je udeležilo 1158 članov kolektiva. Raznih seminarjev in Simpozijev Se je Udeležilo več kot 200 članov kolektiva, Na delavski univerzi Maribor pa se je izobraževalo 145 Lamovih delavcev. Veliko so v TAM storili tildi ila področju izobraževanja o vdfstvu pri delu. V tovrstno izobraževanje je bilo tudi lani vključenib 952 delavcev, V lanskem letu so v TAM štipendirali kar 422 učencev na ši-ednjlh, višjih In visokih Šolah. Se bt lahko naštevali prizadevanja Za strokovno in družbcflo ekonomsko izobraževanje v TAM in pri« praVljehOst pomagati članom kolektiva. Ža Vsa področja izobraževanja so v tam porabili več kot 241 milijonov 700 tisoč starih dinarjev, A.2. NAJPREJ ORGANIZACIJA DELA Največje podjetje v Slovenskih Konjicah.»Konus« je v zadnjih letih preraslo v industrijski kombinat. Ta nagel razvoj terja, po‘mnenju Toneta Obru-la, direktorja splošnega sektorja v tem podjetju, najprej proučiti notranjo organizacijo dela. V okviru kombinath je približno petnajst delovnih enot in še več obratov- Večinoma so izven konjiške občine, nekateri med njiimi so le kratek čas pod Ko-mlsdvo streho. »V takih razmerah velja dobro premisliti,« je dejal tovariš Obrili, »da ne bi morebiti s prenaglimi odločitvami, okrnili samoupravljanja, ampak ga moramo tako organizirati, da bodo dobili samoupravni organi čim večjo avtoriteto in moč, da bi bili tako tudi bolj učinkoviti. Načelno so zadcVe v Zvezi z novimi zakonskimi predpisi jasne, Zels meglena pa so vprašanja, kako jih presaditi v prakso. Receptov ni. Izhajati mora- ODPRTA VPRAŠANJA različnih področjih in fazah od mandatne dobe, pristojnosti organov upravljanja do volilnega sistema. Razmeroma pozno sprejetje predpisa o volitvah organov upravljanja, s katerim so razveljavljeni številni členi ustreznega zveznega zakona, je v vmesnem času povzročalo razne komentarje, saj so prav v tem obdobju že v mnogih delovnih organizacijah pripravljali volitve polovice članov organov upravljanja. Seveda so pri tem uporabljali takrat še veljavna oz, ponekod, zlasti v začetku aprila, tudi že razveljavljena zakonska določila. Celotno akcijo so tvorno spremljale tudi sindikalne on ganizacije na različnih nivojih. Zelo konkretna oblika je bila npr. priporočilo, naj bi si delavski svet v dotakratni sestavi podaljšal svoj mandat za eno leto, ta čas pa bi uredil vso notranjo zakonodajo od statuta do različnih pravilnikov v skladu z novimi zveznimi predpisi. Ti nafnreč nalagajo obveznost delovnim organizacijam, da mora vse to biti na zadeva pred sodišče, kUr s1 delovnim “j,' lahko zgodi z --------- rom po izključitvi delav^ ji delovne skupnosti? Ah ^ upravni odbor še zakonih ^ gan upravljanja, čeprfl1' jj-zvezna ustava v XV. tim 1 maju izključuje? J Takih in podobnih je bilo kar precej v rlW ^ delovnih organizacijah, še potem, ko so bila ob}?* p na tolmačenja v nekaterih Jf Sopisili. Na sindikalnih sV smo dobivali vprašanje. storiti v delovnih organi ^ jah v zvezi Z volitvami V°l' ce članov delavskih sveto Res je sicer, da se z riom vsega ne da urediti 1%^ siti, Toda, če bi zvezni Za ^ imel še samo en stavek, s ^li terim bi reguliral zadevo o ^ podaljšanja mandata c delavskih svetov za eno ^1 bi bila stvar s pravne izvedena, odpadli bi 111 ““ ‘Stt' predsodki in težave, ki n keT J organizacijah še ni na novim zakonskim Fj’. ^ som. jajo prav zavoljo tega, ke* tranja zakonodaja v Ste se že odločili in izpolnili obveznico z11 modernizacijo železnice, ki ste jo dobili V° pošti? Če se še niste, odločite se šg dane5 fffNffKfJIltffllilflfffflMffffiJIffjmJilftMIfffffJffftffffJffflfffifff < ll■■IIIlHIIIIIIIIIII■llllllllllfOadV^& Z UPBAVUAVGI • POGOVOR Z OPRAViiJAVCI • POGOVOR Z UPRAVLJAVCJlIllltlllllMUlllllllllllillllHIIIIIIIIIHIllllllllllimilHI ČLOVEK m STflOJ V pisarno LUDVIKA KRAJ-ČlCA, vodje kadrovsko socialne službe prometne sekcije Transportnega podjetja v Mariboru, sem prišel ravno tedaj, ko je pregledoval predloge za invalidsko upokojitev štirih članov njihovega kolektiva. **iz dneva v dan iste težave,« je dejal. »V n&šem 860-član-skem kolektivu v zadnjih desetih letih nismo imeli prav nobenega primera, da bi se kdorkoli upokojil pod hoffhdt-nimi pogoji, človek ni stroj; ljudje he Zdržijo po 35 ali 40 let; prisiljeni so se upokojiti ali invalidsko ali pa predčasno. Kritična meja nastopa pri starosti 50 do 55 let...« >>Zhdho je, da železničarski poklici sodijo med najtežje poklice, da pa beneficiran delovni Staž velja samo za strojevodje. Lahko podrobneje opišete vzroke, ki vplivajo nd predčasno delanezmožnost železničarjev? »Vzrokov za to je precej, navedel bi le dve Skupini: delo V turnusu in Zaradi tega prekratek počitek ter neurejena prehrana, sicer pa vremenske neprilike v vseh oblikah in z vsemi nevšečnostmi. Posledice tega so razne poklicne bolezni, ki še posebej prizadenejo izvršilno osebje: ptemikače, zavirače, kretnike, strojevodje, kurjače, Sprevodnike in Vlakovodje. Dodatno so prizadeti tu- di progovni delavci ih še nekateri drUgi. Položaj je še toliko bolj neprijeten zaradi tega, ker za večino prizadetih njihove kvalifikacije veljajo Zgolj na železnici, četudi Se torej zaposlijo drugje, ker za delo na železnici niso več sposobni, morajo začeti znova kot nekvalificirani ali, v najboljšem primeru, kot priučeni delavci. Na železnici sami je namreč zelo omejeno število tistih delovnih mest. Kjer bi lahko zaposlili tiste, ki ne morejo več opravljati svojega poklica. Tako se vrtimo v začaranem krogu: z ene strani narašča število onemoglih in delovnih invalidov, z druge strani pa nam primanjkuje zdravih ljudi, predvsem izvršilnega osebja.« »Tako kot pripovedujete, je položaj malodane nevzdržen. Toda nekakšen izhod iz zagate bi moral obstajati. Kje in v čem ga vidite?« »Pravzaprav obstaja samo ta možnost, da bi širši skupini železničarskih poklicev priznali pravico do beneficiranega de- lovnega staža. Dejstvo, da praktično nihče iz vrst izvršilnega osebja ni upokojen pod normalnimi pogoji, zgovorno priča o tem, da bi bila umestna taka rešitev; toliko bolj Zato, ker očitno ne bo mogdče zmanjšati starostne meje in pokojninske dobe, ki ju prizadeti mora doseči, da je upravičen do polne pokojnine. Železničarji smo sicer izračunali, da za nas lahko ostane tudi 40-letna pokojninska doba, če bi nam priznali Ves čas, ki ga prebijemo na delovnem mestu. To pa spet ni mogoče zaradi tega. ker za nadure niso bili plačani tisti družbeni prispevki, kdt jih je treba plačevati za redno delo. Tako ne ostane drugega, kot da se potegujemo za beneficiran delovni staž za izvršilno asebm. progovne in še nekatere delavce. Ker naj bi poslej pokojnin?1:« zakonodajo sprejemale republike, mislim., da'bo te zahteve mogoče uveljaviti. Rad bi povedal še nekaj drugega: naš poklic je tak, da delo moramo opravljati ne glede na vremenske pogoje; delovni pogoji pa so spet taki, da naravnost terjajo delo V nadurah, oziroma v turnusih. Za tako delo železničarji niso. nagrajeni tako, kot bi bili V neki drugi panogi. Prizadeti torej niso zgolj na račun prostega časa, marveč tudi pri osebnih dohodkih, Še najbolj pa pri Zdravju. Razen tega je tudi gospodarski pbtožaj železnic tak, da novim sodelavcem ne moremo nuditi niti približno takih osebnih dohodkov, kot jih lahko pdhudi na primer industrija. Tako Smo prisiljeni, da znotraj sedanje strukture Zaposlenih z raznimi premiki, kvalifikacijskimi tečaji in podobnim, vzgajamo novo izvršilno Osebje. Taka pot pa ni samo draga, marveč tudi ni najbolj učinkovita, ker samo odlagamo na jutri vse tisto, kar bi moralo biti storjeno včeraj alt danes...« »Železničarji so se množično odzvali ha vpis posojila za modernizacijo železnic. Kot kaše, so akciji žete&ničarjev z. razumevanjem prisluhnile tudi delovne organizacije. Ali in kako po Vašem mišljenju tudi modernizacija železnic lahko pripomore k odpravljanju težav, o katerih se pomenkujeva?« »Navzlic vsej gospodarski revščini na železnici in iz nje izvirajočih nizkih osebnih dohodkov so železničarji dejansko množično vpisati posojilo in s tem pokazali svojo dobro voljo za modernizacijo in komercializacijo poslovanja. Če bo to našo akcijo poleg delavnih organizacij učinkoviteje podprla tudi družbena skupnost kot celota, res lahko računamo s tem, da se bo gospodarski položaj železnic izboljšal. To bi, razen drugega, pomenilo, da bi vrste železničarjev pomnožili novi in mlajši kadri. Če bomo hkrati uspeli v naših prizadevanjih Za beneficiran j e delovnih mest, za katero se zavzemajo tudi Sindikati, bi to pomenilo še dodatni magnet, če se lahko tako izrazim. Drugo k drugemu^ pa tole: na rezultate trajnejšega pomena lahko računamo samo tedaj, če bomo ■ vzporedno napredovali na obeh navedenih področjih. Kakršna koti drugačna odločitev bi razrešitev naših težav samo odložila na kasnejše obdobje. Kam vodijo polovične rešitve, smo se v povojnih letih dodobra prepričati, saj V nasprotnem primeru železnica ne bi prišla v takšno krizo, kakršno in ne po lastni krivdi preživlja zdaj.« -mG s ■HMHMMMHHHHflHHiimiH vodje, voaatno so pnzaaeti tu- pravico ----- r ........................................................................................................................umiiiiiihi Štajerski železničarji o novem pokojninskem sistemu Žive zahteve s ■■ ■■ mm m 1 S 2 Mi mm m m ■M E ■M E | m s s E 1 m 2 1 s | S 2 i E iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiimiiiiiiiiiHHiM Predstavniki 4300 štajerskih železničarjev so minuli torek na prvi sindikalni konferenci Transportnega podjetja Maribor med drugim razpravljali tudi O novem pokojnin-skem sistemu. Razgovor je vodil in na Vprašanja odgoVar-jal tovariš RADO KABNlCNIK, vodja Oddelka za pokojnine pri KZSZ v Mariboru. Predstavniki Štajerskih železničarjev so. na svoji sindikalni konferenci uvodoma ugod-no ocenili gradivo za javno razpravo o izpopolnitvi pokojninskega lit invalidskega Stšie-iha, ki ga je pripravila posebna ^kupjna pri skupščini SRS. Že-lijo pa, da bi gradivo še izpopolnili z vsemi tistinai podatki, ki nakazujejo posledice predia-Sanih rešitev, ki po novefn pte-kajajo v republiško pristojnost; fr a divo namreč te posledice večina prikazuje na osnovi podatkov za vso državo, ite pa ha osnovi podatkov, ki veljajo Za našo republiko, če tega n« bi storili, So poudarili, bi se °P odločitvah lahko temeljito nšteli, Posledica tega bi bila, bi tudi novi pokojninski ši-sWtn motali nariehiio Spreminjati, izkušnje kažejo, da bi s tem njegove najvažnejše namene in Cilje bržčas znova žattieg-nlš, kakor se' je Sicer zgodilo še vsakič doslej. Sicer pa 86 se predstavniki štajerskih železničarjev enotno ^•Vzelj za razširitev delovdih za katera velja benefici-anj delovni staž. Beneficirani ^ejovni staž trenutno namreč elia samo za strojevodje, čeprav se z enako upravičenostjo jnj potegujejo tudi kurjači, 'Pfemiikači, kretničarji, Sprevod-ilki, vlakovodje, progovni de-in še nekateri drugi, ki po eieaniškem izrazoslovju štejejo »izvršilno osebje-«. Utetne-Wev teh zahtev je želo eno-avna. med izvršilnim želez-hstahn osebjem praktično ni tarostnih upokojencev, ampak Večina upokojijo predčasno r;1 Pa invalidsko. Na njihovo predčasno delazmožnost pa vpli- vajo predvsem deloVni pogoji, ki se jim hi mogoče izogniti in ki so po vrsti neugodni: delo v turnusu, prekratek počitek, neurejena prehrana, stalne in vsakovrstne vremenske neprilike itd. Na sindikalni konferenci TP Maribor smo V zveži S tem Še slišali, da zgolj dejstvo, da se le minimalno število železničarjev lahko upokoji1 pod normalnimi pogoji, opozarja na to, da bi bilo treba delovno dobo in starostno mejo Znižati na raven, kot je bila določena s prejšnjim zakonom. Toda: če trenutne materialne možnosti to preprečujejo, potem je nedvomno upravičenim zahtevam železničarjev vendarle mogoče ustreči s tem, da bi priBhdli beneficirani delovni staž ža navedene kategorije železničarskih poklicev. zahteva za Širše beneflclra-nje delovnih mest n& železnici je že stara. Podpira jo tudi centralni odbor sindikata delavcev prometa in zvez, ki je tudi izdelal dokaj konkretne predloge, kako naj bi praktično razrešili ta vprašanja, Ta podpora sindikatov, ki jo bodo sindikati nedvomno izkazali tudi ob predvidenih novih in ugodnejših družbenih razmerah, saj urejanje teh vprašanj prehaja v republiško pristojnost, štajerskim železničarjem pomeni jamstvo V6č, da v svojih pričakovanjih ne bodo razočarani. -mG • VELENJE V veB velenjskih delovnih organizacijah so že izvolili polovico novih članov samoupravnih organov. V večini delovnih organizacij so volUi nove člane delavskih svetov, na Rudniku lignita Velenje pa zraven članov osrednjega delavskega sveta šg člane 8 obratnih delavskih svetov ekonomskih enot ter Platle 21 odboiOV obračunskih enot ter 1 predračunske enote. v Velenju pa je beiavska univerza tildi že začela s seminarji za ndvoižvoijenB člane samoupravnih organov, V soboto se je na tradicionalni -Kmečki ohčeti« v Ljubljani, ki je bila že peta po vrsti poročilo 12 parov: 11 iz Evrope in eden iz Tunizije. Tri dni so trajale poročne slovesnosti na star kmečki ^V^netek |e bila v Mednem pri Ljubljani fantovščina, v hotelu Lev dekliščina, Prejšnji dan je bilo v dvorani Tivoli uradno -spoznavanje« letošnjih parov, v soboto pa se je po ljubljanskih ulicah v i Lla sv^vskl prevod V njem je sodelovalo okoli 2.000 narodnih noš, igralo je 10 narodno-zabavnih ansamblov, plesale so folklorne skupine, bilo pa je Še f[^anov in voz pa zapravljive o in, Skratka, polno vsega, kar sodi k pravi ohceti, polni starih ljubljanskih seg. Na šliHis tttlftdi pari po poroki pred Robbovim vodnjakom V Ljubljani. RAZPRAVE o POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM SISTEMU V TRBOVLJAH VELIKO ZANIMANJE OELAVLEV • tv. • __-J »v »•> v rivorlr-ii c n n o cfatV podjetij v revirjih. Med prvimi so taK posvet priprav prehudo obremenjevati V zasavskih premogovnikih, darstva, Glede virov ol v , ,. . - . Vika ttuiAAU«* 4 Vi pokojninskega itt invalidskega zavarovanj a. OELAVSKA ENOTNOST IfiSr? BM vemi.,e bu ustanovljen i«. no- MILAN POGAČNIK Liuhnv Uredništva id Uprave Post„ ana’ Dalmatinova Ul. I, Urprt"1., Predal 31S/V1, telefon 3l2-4M?tVa 316-672, 310-695, nUTJ* 310-033, uprave 310-033. , cun nri Nnmani s Ciuhi? Prl Narodni banki ’ viVni i’ ,tl NB 501-1-991,- de-in V?a6?n Prl kreditni banki P!i' -■ •»*:””>» "i: " tej.6*-!1? • - tisk opisov ne vračamo Pravica« l.jubljana 2a nedavni razgovor o teh vprašanjih v Zasavskih premogovnikih je značilno, da so že na Samem začetku poudarili velik pomen urejanja pokojninskega in invalidskega sistema. Zato SO sklenili seznaniti S predlogom obeh sistemov prav vse zaposlene in jim omogočiti, da bi tvorno Sodelovali pri obravnavi v posameznih osnovnih organizacijah sindikata. Dejansko kažejo ne Samo rudarji, marveč velika večina zaposlenih V Zasavju veliko zanimanje za izpopolnitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vodstva osnovnih organizacij sindikata imajo zatorej moralno obveznost, da temeljito pripravijo in izvedejo Vša posvetovanja, ki jih bodo na to temo imeli do konca junija. Sicer pa je trboveljsko občinsko sindikalno vodstvo še sklenilo pripraviti konec junija razširjeno posvetovanje, na katerem bodo na osnovi sedanjih razprav izoblikovali predloge in pripombe na predlagani »istem Oglejmo Si Še nekatere misli posvetovanja o teh vprašanjih na zasavskih premogovni kih. Udeleženci So podprli predlog delovne skupine slovenske republiške skupščine, ki se za- gospo- _______________ _____ oblikovanja rezerv in pokrivanja tekočih izdatkov za Usklajevanje pokojnin ž ekonomskimi gibanji So imeli samo nekaj bistvenih pripomb. Med drugim so predlagali, da bi kazalo med te Vire vključiti del državnega kapitala oziroma njegove obresti in dohodek oziboma dobiček de- lovnih organizacij. Prispevke od osnovnih Sredstev naj bi obračunavali na osnovi njihove vrednosti na zaposlenega, ne pa od celotne mase vrednosti teh Sredstev delovnih, organizacij. Na posvetovanju so prav tako soglašali s predlogom delovhe skupine, d'a del obveznosti, ki nastajajo zaradi Skrajšane delovne dobe, prenesejo kot element solidarnosti na vse zavarovance in to predvsem zavoljo tega, ker nekatera podjetja zaradi narave svoje proizvodnje he morejo odplaviti delovnih mest, na katerih zavarovanci ne dočakajo predpisane starosti za upokojitev. Pokojnina, so meni* 11. na nedavnem trboveljskem posvetovanju, naj bo tudi v prihodnje ekonomska kategorija, hkrati pa naj vsebuje tudi elemente socialne varnosti. Kot je videti, so predlogi delovne skupine slovenske republiške skupščine v zvezi z izpopolnjevanjem pokojninskega in invalidskega Zavarovanja naleteli na dober sprejem in odmev, saj odražajo naše možnosti pa tudi potrebe na tem pomembnem področju družbenopolitičnega življenja. VELEBLAGOVNICA nama E3 • priporoča potrošnikom filter, sodoben In cenen nakup vseh poirebtein za sebe m družino, za dom lo za «ospndinjstvo 0 potrošnikom nudi blago na obročno od-plačotanjei g «» tuje kupce je v bili menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a i^VVVVV'^^VVVVVVVMVVVVVVNr^VNrvAAAr^SA/VVVVVVVVSrs/VVVVVVVV'-r - PRVE OCENE LETOŠNJIH VOLITEV Temeljit premislek — dobra izbira Letošnje ■ skupščinske volitve imajo — po oceni občinskih družbenopolitičnih organizacij — velik pomen za nadaljnji razvoj družbeno ekonomskih odnosov, političnega sistema, mednacionalnih odnosov in samoupravljanja. Potekale so namreč v času uresv.ičevamja gospodarske in družbene reforme in v času, ~o se vse bolj utrjuje tak politični sistem, v katerem delovni liudje postajajo edini dejavniki družbenega odločanja. Na osnovi rezultatov o volilni udeležbi in drugih izrazov politične podpore razvoju samoupravljanja, ki jih je bilo mogoče opaziti v predvolilnem obdobju, so v razpravah ocenili, da znajo ljudje ločevati kratkoročne družbene naloge in probleme od dolgoročnih, to je, da znajo ločiti drobne, vsakodnevne probleme, ki jih vsak dan kritizirajo, od volitev kot pomembnega političnega dogodka v družbi, s katerim se opredeljujejo 'Za programsko usmeritev socialistične družbe. • Uspeh letošnjih volitev je tako ugoden predvsem zaradi j, dobro organiziranegaHn vsebinsko bogatega dela kandidacijskih ^ konferenc. Z njihovo pomočjo so občani na znatno bolj demo- % kratičen način kot v preteklosti izražali svoja mnenja o posameznih, za vsakodnevno prakso pomembnih vprašanjih, zlasti pa so na zelo demokratičen način razpravljali o kandidatih za odbornike in tudi za poslance. Za konference v delovnih organizacijah je značilno, da so bile razen redkih izjem vse zelo obiskane. Razprava na teh konferencah pa je bila premalo pripravljena in morda zato za navzoče nekoliko premalo zanimiva. Razen tega so sklicevali konference navadno ob koncu delovnega časa, ko so navzoči hoteli čimprej domov. V primerjavi s kandidacijskimi konferencami v delovnih organizacijah pa so bile konference na terenu po svoji vsebini, aktivnosti navzočih in kakovosti razprav znatno boljše. Največ enojnih kandidatur je bilo pri volitvah za zbore delovnih skupnosti. V nekaj primerih je res šlo za popolno zaupanje volivcev kandidatom; večkrat pa so kandidati ostajali sami, ker so drugi odstopali od kandidatur ali ker je na kandidacijskih konferencah le en kandidat dobil potrebno večino glasov od prisotnih. Slednje se je dogajalo zlasti v tistih volilnih enotah, ki jih je tvorilo skupaj več delovnih organizacij, a je bilo premalo predhodnega usklajevanja predlogov ter tehtnih obrazložitev in utemeljitev. Razen v primerih, ko gre za nesporne kvalitete kandidata in za njegov ugled med volivci, si bo v bodoče treba prizadevati za to, da bi bilo enojnih kandidatur vse manj, kajti odstotek neveljavnih glaso.vnic, ki je v teh primerih (razen izjem) vedno za polovico višji od povprečnega (v enem primeru celo 18 % — Koper) jasno priča o zahtevi po večjem številu kandidatov. Eden od elementov demokracije je gotovo tudi možnost večje izbire med predlaganimi, a težko bi trdili, da nimamo za kandidiranje primernih ljudi. Med odprtimi in nerešenimi problemi pa kaže posebej poudariti vprašanje načina, širine, javnosti, veljave in ev. tudi sankcioniranja nujno potrebnih in javnih poprejšnjih usklajevalnih družbenih dogovorov. Ti so bili nujni prav zaradi različnosti predlogov, pobud itd. za možne kandidate za združena volilna območja in zvezne volilne enote, ki vključujejo več občin (od 2 do 10). Javnost predhodnih dogovorov (na ravni odgovornih predstavnikov družbeno političnih organizacij in prizadetih občin) je delno že napredovala (objavljali so predloge, rezultate pogovorov ipd.) in jo je javnost ugodno sprejela. Niso pa vseh dogovorov uresničevali in tudi ne spoštovali, kar je povzročalo (med aktivi sodelujočih občin) napetost, neprinci-pialne pristope, poizkuse delitve mandatov in tudi poizkuse zagotoviti izvolitev posameznim osebam. V takih primerih so ponekod potisnili v ozadje deklarirana merila in principe, na račun neprincipialnega in škodljivega lokalizma in zapiranja v umetne meje ali skrivanje za parolami manjših skupin ali celo oseb. Takšno ravnanje lahko označimo kot politikantsko. Tudi sam tehnični postopek volitev je bil izredno zapleten. Volivce so na primer klicali na sestanke kar štirikrat pred volitvami in zato na zadnjih sestankih, ki so bili pomembni, saj so na njih nastopali kandidati, ni bila več dobra udeležba, za razliko od kandidacijskih in prvih sestankov evidentiranja, ki so bili zelo dobro obiskani. Povezano s politično oceno volitev je treba še omeniti, da bi si v bodoče v pripravah na volitve ne smeli dovoliti takšne časovne stiske, kot smo jo imeli letos, saj onemogoča kakovostno politično delo. Časovna stiska je ovirala delo zlasti v velikih občinah, kjer je bilo mnogo kandidatov, imela pa je škodljive posledice tudi zunaj občin, na širših območjih. Predpisi v zvezi z volitvami so slabi, tu in tam celo kontradiktorni; eliminiranje enega od zborov republiške skupščine je povzročilo, da so bile pri volitvah v delovne zbore republiške skupščine nekatere institucije izločene (sodišče, javna uprava), kar ni v skladu z ustavo. Sam sistem volitev ni bil do kraja premišljen, čeprav mu demokratičnosti ne gre odrekati. Se vedno ni dovolj jasna vloga SZDL in sindikata v našem volilneih sistemu. Kompliciranost sistema je tudi kriva, da se ljudje niso znašli pri kandidiranju; zato so eni ali drugi obliki dajali dokončno veljavo. Celo najbolj poučeni so se često v postopku zmedli. Vlogo kandidacijske konference je treba bolj natančno opredeliti, potrebno pa se bo tudi odločiti o alternativi: posredne ali neposredne volitve v zbore skupščine. — Tudi zoper odrejanje poslanskih mest v republiški skupščini je moč slišati ugovore. Upoštevan je namreč princip, ki ni niti teritorialni niti proizvodni. * Po predlogih družbeno političnih organizacij, predvsem občinskih organizacij ZK, bi morali s predvolilno dejavnostjo začeti leto dni ali celo poldrugo leto pred volitvami. Toliko prej bo treba sprejeti tudi osnutke programskih izhodišč in kriterije za izbiro kandidatov ter izkoristiti za predhodno predlaganje možnih poslanskih (pa tudi odborniških) kandidatov vsa redna in izredna letna sestajanja občanov na občnih zborih, letnih konferencah, skupščinah itd. Tu namreč razen obračuna svojega dela sprejemajo tudi programe dela za prihodnje, pa lahko zato predlagajo tudi ljudi, ki bodo znali njihove programe čim bolje usklajevati z drugimi v občinskih, republiških ali zveznih razmerjih ter ustvarjalno sodelovati pri opredeljevanju in uresničevanju splošnih družbenih interesov. Najmanj pol leta pred volitvami naj bi že sklenili prelaganje, vse predloge pa zbrali pri volilnih komisijah SZDL. Tu naj bi nato ločili »iniciativne predloge« od utemeljenih predlogov za možne poslanske kandidate. S slednjimi bi volilna komisija seznanila vse kandidacijske konference, da bi občani in delovni ljudje na njih lahko ali sprejeli vse predlagane možne poslanske kandidate ali utemeljeno predlagali morebitne nove, če niso sodelovali pri poprejšnjem predlaganju ali pa po predhodni utemeljitvi z večino navzočih glasov politično podprli posamezne možne kandidate. Na kandidacijskih konferencah naj bi imeli ljudje torej še pravi čas možnost izreči svoje utemeljeno (glede na kriterije i ---t._ .•_!—možnimi ^ in programska izhodišča) nesoglasje s posameznimi kandidati. Kajti le temeljit premislek zagotavlja dobro izbiro. VINKO BLATNIK PRED OBČNIM ZBOROM MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI LJUBLJANA O ZAHTEVNIH NALOGAH -PRIZADETO IN ODGOVORNO! Za občni zbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ljubljane, ki bo v torek, 10. junija ob 9. uri v Festivalni dvorani na Trgu VII. kongresa ZKJ, je mestni odbor ^pripravil izčrpno poročilo o dejavnosti ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti v času od ustanovnega občnega zbora aprila 1967 pa do drugega občnega zbora. Namen poročila je prikazati dosedanje delo mestnega odbora, njegovih organov in sindikalnih organizacij pri uresničevanju intencij družbene in gospodarske reforme, nadaljnjem razvoju samoupravljanja, družbenem vrednotenju dela in delitve po uspehih dela, delo pri izobraževanju sindikalnih delavcev ter krepitev vloge sindikata in oblikovanje najustreznejših metod dela. Poročilo vsebuje tudi dejavnost sindikata pri njegovi zaščitni vlogi ter izboljšanju življenjskih in delovnih razmer delavcev. Hkrati pa opozarja na nekatere še vedno pereče probleme in na bodoče naloge, ki bodo zahtevale še večjo prizadevnost vseh sindikalnih delavcev in slehernega člana. Občni zbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ljubljane naj bi kritično in z vso odgovornostjo ocenil dosedanje delo odbora in njegovih organov, hkrati pa naj bi opredelil programska izhodišča za nadaljnje delovanje mestnega odbora sindikata in osnovnih sindikalnih organizacij, izhajajoč iz potreb in interesov članov, njihovega položaja v družbi ter usklajevanja teh interesov z realnimi možnostmi naše družbeno politične skupnosti in njenih materialnih pogojev. Delovanje mestnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti in njegovih organov se je odvijalo v zadnjih dveh letih na osnovi programa, sprejetega na plenarni seji junija 1967, ki je izhajal iz sklepov in ugotovitev ustanovnega občnega zbora. Takrat so mimo programskih izhodišč tudi sprejeli sklep, da se je treba, če hočejo izpolniti vse naloge, organizirati tako, da bo delo sindikata kar najbolj učinkovito — predvsem v osnovnih sindikalnih organizacijah. Pred ustanovitvijo mestnega odbora, sindikata delavcev družbenih dejavnosti je v Ljubljani delovalo 5 občinskih sindikalnih svetov, v vsaki ljubljanski občini po eden. Le pri nekaterih ObSS so imeli tudi. odbore sindikata družbenih dejavnosti. Interesi članov sindikata družbenih dejavnosti in posameznih grupacij znotraj le-teh (šolstvo, zdravstvo, kultura itd.) so v vedno ostrejši meri začoli''presegati občinske meje, kar je zahtevalo enotnejše reševanje v okviru mesta. Ljubljana je namreč kot vse bolj zaokrožena gospodarska, družbena in politična enota zahtevala enotnejše reševanje vseh vprašanj. Z združitvijo petih občinskih sindikalnih svetov v mestni sindikalni svet in z ustanovitvijo strokovnih sindikatov, med katerimi je bil tudi sindikat delavcev družbenih dejavnosti, so ljubljanski sindikati dosegli bolj enotno obravnavanje problemov in izva- janje bolj enotne politike. Mestni odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti je zaradi potrebe večjega povezovanja z osnovnimi sindikalnimi organizacijami in članstvom po strokovnih grupacijah, zaradi potrebe po bolj strokovnem utemeljevanju stališč ob oblikovanju politike ljubljanskih sindikatov ter zaradi tega, ker mestni odbor družbenih dejavnosti vključuje 262 osnovnih sindikalnih organizacij, v katerih je včlanjenih 22.668 članov, iskal najustreznejše oblike in metode dela. Zato je na plenarni seji junija 1967 ustanovil pojdodbore ža posamezne dejavnosti kot svoje organe, prek katerih je vzpostavljal stike z osnovnimi sindikalnimi organizacijami in bolj strokovno in učinkovito reševal probleme posameznih grupacij. Mestni odbor sindikata družbenih dejavnosti ima poleg predsedstva še 5 odborov, in sicer: za zdravstvo in socialno zavarovanje, za šolstvo in otroško varstvo, za kulturo, za javno upravo in pravosodje, za bančništvo in zavarovalništvo. V pododborih so vsi člani mestnega odbora, ki izhajajo iz navedenih dejavnosti, razen tega pa še drugi člani sindikata iz ustreznih dejavnosti. S tem, da je mestni odbor sindikata družbenih dejavnosti vključil v svoje delo širok aktiv sindikalnih delavcev, je bila dana možnost spoznavanja problematike posameznih dejavnosti in sindikalnih organizacij. Čeprav je za oceno dela mestnega odbora in njegovih organov dveletna doba relativno kratka, pa lahko kljub temu ugotovimo, da je bila dejavnost uspešna. Zaostreni pogoji gospodarjenja po gospodarski reformi so povzročili tudi na področju družbenih dejavnosti vrsto težav. In v reševanje teh težav so se tako predsedstvo mestnega odbora kot tudi pododbori aktivno vključili. Oblike delovanja so bile najrazličnejše, tako z osnovnimi sindikalnimi organizacijami, kakor tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi, skupščinami in drugimi dejavniki, ki sodelujejo in odločajo o najrazličnejših vprašanjih, ki se pojavljajo v družbenih službah v sedanjem obdobju. Sindikati so se v minulem obdobju zavzemali predvsem za ureditev materialnega položaja družbenih dejavnosti, za oblikovanje novega načina finansiranja, podpirali so težnje družbenih dejavnosti pri vključevanju v reformna prizadevanja po vsebinski strani-ter pomagali pri tem, da bi osnovne sindikalne organizacije delovale bolj samostojno in bolj\učinkovito. Ob pogledu na obdobje med obema občnima zboroma in ob kritični oceni dosedanjega dela vsebuje poročilo, ki ga bodo prejeli delegati za II. občni zbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti, tudi vrsto napotkov za nadaljnje delo tako predsedstva kot pododborov. Za področ- je šolstva je vsekakor najbolj pomembna priprava in sprejem družbenega dogovora o vrednotenju dela in sredstvih za delo vzgojno izobraževalnih zavodov za leto 1970 in vztrajanje pri njegovi realizaciji. Mimo tega bo financiranje dopolnilne dejavnosti in vsebinska problematika ter izobraževanje odraslih terjalo od sindikata več zavzetosti in konkretne akcije ter stališč. Prav tako bo morala biti stalna skrb sindikalnih organizacij in mestnega odbora oziroma pododbora za šolstvo notranja delitev dohodka in osebnega dohodka na področju vzgojno izobraževalnih zavodov ter skrb za življenjske in delovne pogoje delavcev v teh zavodih, med slednje pa prav gotovo sodi reševanje stanovanjskih vprašanj. Družbeni dogovor je aktualen tudi za področje zdravstva. Za njegovo realizacijo si bodo morali prizadevati tako zdravstveni delavci, predvsem pa sindikalne organizacije. Prav tako bodo morali sindikati sodelovati pri oblikovanj)! republiške zakonodaje. Treba bo sprejeti najbolj primerne rešitve, zlasti pri oblikovanju skupnosti zdravstvenega zavarovanja ter regionalnih zdravstvenih skupnosti in drugih ustreznih samoupravnih in strokovnih teles ter služb. Poročilo vsebuje tudi konkretne predloge za področje javne uprave, pravosodja, kulture in bančništva ter zavarovalništva. Prav gotovo bo občni zbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti dal še vrsto konkretnih predlogov za to, da bi bilo delovanje sindikalnih organizacij na področju posameznih grupacij čim bolj učinkovito. Podrobneje o dosedanjem delu mestnega odbora in njegovih pododborov ter o občnem zboru in o razpravi na njem bomo poročali v naslednji številki Delavske enotnosti v posebni izdaji, ki jo je naročil za vse sindikalne organizacije delavcev družbenih dejavnosti mestni odbor. -ar. 011 T(HI‘I\ mi I ® MURSKA SOBOTA ; Na seji obeh zborov skuj>š<9»® i občine so razpravljali tudi o pr*' ■ pravljenosti delovnih organizaciji ■ da bi finančno podprle izgradnJ0 ■ vodovoda in štipendiranje na dar j J*' S ne mladine. Od skupaj 82 delovni1' ■ organizacij je dogovor o prispevK 3 za izgradnjo vodovoda podpisal® 3 komaj petina, zlasti manjših K0' ■ lektivov. Tudi podatki o prispe^' S kih za štipendiranje ne dajejo S še slike. Za Mursko Soboto pa 3 tako strokovni kadri kort vodovo® 5 problema, ki bosta brez sodelova' ■ nja delovnih organizacij nerešljiv* 5 čeprav bi ju v kratkem morali r®-3 šiti. [ 9 ŠMARJE PRI JELŠAH Odbor za proslavo 25. obletnic® 3 kozjanskega odreda, ki bo 4. juliJg ■ v Sedlarjevem ob Sotli, se je ^ ■ drugič sestal. Prireditev v Sedla*' / 3 jevem bo manifestacija brežišlj®’ 3 krške, sevniške, laške. Šentjur«1^ 3 in šmarske občine ter občin S bok, Krapine in Klanjec iz st* ■ Hrvatske. Osrednja slovesnost s 5 bo začela z otvoritvijo mostu bra®' 3 stva in enotnosti čez Sotlo, na fcJjT 3 ju, kjer je reko prekoračila ■ divizija pri pohodu na štajersk®' j O SLOVENJ GRADEC 5 Med pomembnimi odjemalci I*' ! delkov tovarne usnja Slovenj Gt*' S dec je tudi italijanska avtomobi*' ! ska industrija Fiat. Letos bodo 5 tovarni usnja dosegli proizvodih ■ v vrednosti najmanj 40 milijone ; dinarjev. Da so predvidevanja fr' S alna, kaže gibanje letošnjega četr^ S letja, saj So proizvodnjo v primat' ; javi z lanskim istim obdobjem P** 5 večali za četrtino. Večjo proizvod' ; njo kot lato dni poprej so dosego S v vseh treh proizvodnih enotah. J S obratu usnjarne, gumirane žime **; ; galanterije. Izvoz bodo v primerja' • vi z lani povečali za več kot e". ■ krat, in sicer bodo izvozili za * i milijonov izdelkov. V glavnem *2' S važajo izdelke iz gumirane žime ^ S potrebe avtomobilske industrij?* • med glavnimi odjemalci pa sta F* 5 at in Mercedes. v’ : • TOLMIN Kazen v Kobaridu, kjer so 1®®! ! zgradili novo šolo, je v tolmin**" ! občini večina šolskih poslopij P", ■ trebna večjega popravila oziron3jj • obnove. Trenutno je stanje najbe-j i kritično v Podhomcu in v i grapi, kjer so po nalogu gradben ! inšpekcije morali šolo zapreti, * ■ je dotrajana zgradba ogrožala ! nost učencev. Pouk imajo sedal ! čakalnici železniške postaje, S ska skupščina pa si prizadeva. ; bi zagotovila potrebna sredstva * popravilo šole. “ Ulil....... VPISUJTE OBVEZNICE ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNICE! Gospodarske organizacije! Obveznice za modernizacijo železnice vam omogočajo 6-odstotne obresti in 3-od-stotni popust od vrednosti obveznic — pri prevozu blaga na vseh relacijah Jugoslovanskih železnic h .os. prihodnje leto in leta 1971! Obveznice lahko vplačate takoj ali v 10-mesečnih obrokih Delavci! Odločite se za izredno ugoden način varčevanja! Vpisane obveznice vam prinašajo: — obveznice v vrednosti ‘00 din — 1 brezplačno sarto za potovanje v 1. razredu vseh vlaikov v obe smeri po Jugoslaviji in — 6-odstotne obresti, to je okrog 150 din; — obveznice v vrednosti 1000 din — 3 brezplačne, brezimenske karte 1. razreda za vse vlake za potovanje po Jugoslaviji v obe smeri in — 6-odstotne obresti, to je okrog 300 din Sodelovali boste tudi v nagradnem žrebanju in lahko zastonj potovali za 5 ali 10 dni v inozemstvo ter letovali na našem morju Obveznice lahko vplačate takoj ali v največ 24-meseč-nih obrokih Poslužite se ugodnega varčevanja in vlaganja sredstev! Vpisujte obveznice za modernizacijo železnice! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiffluiiiiiiiiiiii^ V podjetju TALIS-VINAG Maribor, ki zdaj posluje v sklopu ljubljanskega podjetja Slovenija-vino, so pred časom odpustili večje število delavcev. Odpuščenim so takoj izplačali tudi odpravnino, ki je dosegla po več sto starih tisočakov, . v nekaterih primerih tudi. milijon starih dinarjev. Mariborski sindikati so proti odpustom takoj protestirali; toliko bolj zato, ker delavcev nihče ni poučil o tem, da so s sprejemom odpravnine izgubili vse pravice iz, naslova začasne brezposelnosti, ki bi jih sicer lahko uveljavljali pri zavodu za zaposlovanje in v okviru sindikatov. Za prizadete se je na srečo vse skupaj vendarle, dobro končalo, saj so se vsi zaposlili v drugih delovnih organizacijah, kjer tudi zaslužijo bolje, kot' so v prejšnjem podjetju. Zato pa je v podjetju TALIS-VINAG nastal zanimiv položaj: preostalim delavcem je žal, da se tudi oni niso znašli na spisku odpuščenih. Če bi namreč bili odpuščeni, tako vsak pri sebi računajo, bi se tudi zaposlili v drugih podjetjih in bi imeli boljše osebne dohodke, pa še odpravnino bi spravili v žep. Predstavnik sindikalne or-t ganizacije podjetja TALIŠ VI-NAG pa je na zadnji seji plenuma občinskega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije v Mariboru predlagal, da bi poslej morali pri zaposlovanju imeti prednost tisti, ki so se znašli na cesti brez odpravnine. Če bi sindikalna organiza- = cija podjetja TALIŠ VINAG |j s tem mislila samo na socialno j§ pravičnost pri politiki zapo- g slovanja, takšnim predlogom g bržčas nihče ne bi oporekal, g Toda slišali smo lahko, da bi g tako morali ravnati zategadelj, g da v kolektivih med preosta- g Umi delavci ne bi prišlo do g notranjih trenj in do želja, da' g bi bili odpuščeni po enaki poti. g Če pa je tako, potem orne- js njene zahteve sindikata v tem @ podjetju dobivajo drugačno |j vsebino. Namreč to, da se je p prizadeta sindikalna organiza- g cija spustila v razreševanje g postranskih zadev — pa če- g prav kalijo ljubi mir v hiši g — namesto da bi se zagrizla jj v temeljno vprašanje: kje je g vzrok, da zaslužki njihovega g kolektiva niso boljši in zakaj g je sploh treba odpuščati de- g lavce! C kli ) KOMBINAT LESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE DOLENJI LOGATEC telefon Dolenji Logatec št. 74-260 -mG Vrtne mize in klopi V Mize in klopi imajo kovinska podnožja, ki so lakirana v črni ali zeleni barvi. Sedež, naslonjalo in mizna plošča so izdelani iz letev, prevlečenih s plastiko. Ta ščiti les, nadomešča barvanje in lakiranje. Klopi kakor tudi mize so izdelane v dveh dolžinah; 1,5 in 2 m. Dobava v razstavljenem stanju, ker je montaža enostavna. Po želji dobavimo izdelke v enotni ali kombinirani barvi. Barve so naslednje; modra, rumena, bela, rdeča in zelena. Kompletne garniture kakor tudi posamezne klopi so primeren izdelek za vrtove, terase, balkone, parke, nasade itd. »MlMmillliiiiiiiiiiiiniiliiiiiliiiliiiilll Možnosti industrije gradbenega materiala !l!!!S!!ltll!!9!!!l!!!!!l! . Ustvarjalna podpora PRAZNA SKLADIŠČA DVIGUJEJO CENE Kakor je znano, so surovine za proizvodnjo gradbenega materiala razsejane po vsej Sloveniji, prav to pa je omogočilo nastanek številnih obratov za proizvodnjo posameznih vrst gradbenega materiala. Njihove zmogljivosti so, razumljivo, majhne, tehnološki procesi zastareli, stopnja mehanizacije pa zelo nizka. 2e od leta 1962 je čutiti v ^i republiki neskladje med kCbudbo in povpraševanjem ^ gradbenem materialu. Po-waševanje, ki ga drži na viso-** ravni pospešena stano-Vanjska gradnja, stalno prese-ponudbo. Cene gradbenega ^teriala zaito stalno naraščajo, Prav tako tudi cene gradbenih storitev. Zaradi neustrezne stiuikture zmogljivosti v indu-5friji gradbenega materiala v Moveniji nismo bili sposobni koristiti ugodne konjunkture in zadovoljiti povpraševanja- Najbolj kritična je bila ves čas preskrba s cementom. Letni primanjkljaj cementa — 120.000 ton — smo pokrili z uvozom iz drugih republik in iz tujine. Samo leta 1964 smo porabili v naši republiki 50.000 ton cementa iz uvoza. Ob tem pa je treba vedeti, da znaša poraba cementa na prebivalca v naši republiki le 290 kg, v Avstriji, Italiji in v Čehoslovaški pa 405 kg. Kaj storiti, da bi neskladje med proizvodnjo in porabo Avtomobili renault po meri vaših *ahtev in vaših možnosti Renault IG GL komforten; funkcionalen; siguren ^ 1470 CCM, 63 KM 1$ (SAE), diskaste zavore v* in ležalni sedeži Cena- 1.644,71 USA S Ndin 18.965- rabili kar doma in sicer za proizvodnjo salonita. V Trbovljah bo treba zgraditi še eno cementno peč z zmogljivostjo 300.000 ton letne proizvodnje- V okolici Celja pa bi po načrtih izkoriščala bogata nahajališča surovin nova cementarna z letno zmogljivostjo 300.000 ton proiz-vo dnje. Strokovnjaki tudi predvidevajo, da bomo v vedno večji meri uporabljali nove gradbene materiale kot so pomi beton (sipores) ekspandirana glina, penjena žlindra, mavec, izdelke iz elektrofiltrskega pepela, mineralizirane lesne odpadke in še druge materiale. Ker pri izdelovanju teh proizvodov uporabljamo predvsem odpadne materiale drugih industrij, bo treba tovrstno proizvodnjo razviti pri virih surovin, torej ob železarnah, termoelektrarnah, ob lesni industriji, flotacijah kremenovih peskov in ob bazni kemični industriji. Obseg te proizvodnje bo seveda odvisen od količin surovin in od možnosti prodaje. Industrijski način stanovanjske gradnje zahteva tudi vzporeden razvoj zmogljivosti za proizvodnjo montažnih gradbenih elementov in to v neposredni bližini mest, kjer se tudi največ gradi. Obseg teh zmogljivosti bo neposredno odvisen od obsega gradenj v posameznih mestih. Največji tak obrat bo v Ljubljani, manjši v Mariboru, smotrno pa bi jih bilo graditi še za potrebe gradenj v Kopru in Novi Gorici. Zaradi koncentracije gradenj bo slej ko prej treba misliti tudi na gradnjo centralnih betonarn in maltam. Ceste v Sloveniji so v primerjavi z našimi sosedi razmeroma slabe, zato bo treba tudi za gradnjo cest in za njihovo vzdrževanje organizirati industrijske cestne baze. Takšne baze bo treba postaviti v bližini večjih mest, kot so Ljubljana, Celje, Maribor, Koper dn Nova Gorica. Kakor govore te napovedi, ima industrija gradbenega materiala velike možnosti za razvoj- V. B. o H n. h) O H M > K K O H < H g S O M (Nanaljevanje s 1. strani) di njegove nizke stopnje izobrazbe in sploh premalo razvitih proizvajalnih sil, drugi pa, da bi ga »zaščitili-" pred tako imenovano »tehnokratsko elito". Med vzroki za takšne pojave najdemo tudi najbolj preprosto resnico, ki je v tem, da imamo še marsikje premalo razvito samoupravljanje, poslovnost, strokovnost in organizacijo dela. To je po oceni razpravljal-cev na seji CK ZKS le nekaj vprašanj, ki zaslužijo konkretno proučevanje in reševanje predvsem znotraj delovnih organizacij. Ze danes pa prevladuje v praksi spoznanje, naj v prihodnje sprejemajo delavski sveti s pomočjo svojih organov in ljudi iz vodstev ter strokovnih služb - zlasti odločitve s področja samoupravne zakonodaje in o vprašanjih, ki imajo dolgoročen značaj za celovito razvojno in poslovno politiko ter za urejanje notranjih odnosov (statuti in drugi splošni akti, razvojni koncepti, plani in programi, zaključni računi, sistem ustvarjanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov, načela organizacije de»: la in poslovanja, socialna in kadrovska politika itd.). Pri teh strateških odločitvah je širše družbeno-ekonomsko in politično vrednotenje prav tako pomembno in potrebno kot uporaba in upoštevanje po^ lUiZEIlVIIIUO ZA Sr\\OV\A.)SKO f,«SPOOARSTYO STANDARD sebnih strokovnih znanj. De* lavski svet mora tudi pri centralnih poslovnih odločitvah vedeti, kakšni so motivi, cilji in možne posledice takšne ali drugačne odločitve; kdo je izdelal predlog in kdo bo nosilec uresničevanja in kdo bo odgovoren za praktične rezultate. To zahteva na eni strani viso* ko stopnjo moralno-politične odgovornosti članov delavske* ga ! sveta, a na drugi strani konkretno opredeljene postop* ke glede priprave, sprejema* nja, kontrole in sankcioniranja samoupravnih odločitev. Le tako lahko delavski svet uspešno opravlja svojo celovito, usmerjevalno, kontrolno in sankcijsko funkcijo. Izvršilni organi delavskega sveta in ljudje iz strokovnih vodstev pa naj v tem okviru sprejemajo odločitve sprotne poslov* ne politike (ki zahtevajo specialno znanje, strokovno koordinacijo dela in hitro reagira* nje), usmerjajo delo strokov* nlh služb ter organizirajo, pro* ces dela in celotnega poslovanja. Razmere v praksi potemtakem narekujejo takojšnjo, odločno in sistematično akcijo . komunistov, predvsem v sin* dikatih, v samoupravnih organih. Zvezi mladine, v vodstvih "delovnih organizacij in v strokovnih službah. Opozoriti na to pa je bil tudi poglavitni na* men zadnje seje CK ZKS. VINKO BLATNIK ‘Ar Zastopstvo tujih firm Renault, Alfa Romoo, M A. n. Gibo Same, Alpina . *, . Mubljana, Celovška 32, telefon: 313-141 'D 51-455 Različni tipi stanovanjskih hiš SŠ 9 Koseze ffilMMI •••da se je intenzivna Ffdnja stanovanj začela po 1960, tako da je sedaj Idako leto zgrajenih po 9 ,s'>a novih stanovanj. V unjjh desetih letih je bilo Ra republiki zgrajenih ■U8.0 stanovanj in to po- vAv’ irnsmo 18,2 % , san stanovanj starih manj ^ deset let; let ’' ^ cene v gostinstvu W?'ne rastejo v takem Ctm11 kot splošni indeks UmJ .^Pak nekoliko bolj . bujeno; pri tem je razli-Vf. vso državo in Slo-v A0’ kajti porast cen je st-A '®niji tudi v gostin-Večji kot V vsej dr- strošl^ Se letos življenjska kot A . Povečujejo hitreje cih 7?’1 v Prvih treh mese-hadn- ko tako tudi pri-Vis 'le mesece, bo letos po-kov Je življenjskih stroš-1903 v®’ kort ie MM v letu ž.in< ■ je bilo letno pove-Ae ? Za 5'4 To poveča-letom ?rimeirjavi z lanskim je k;i in z istim mesecem ja 7 o/ 4)0 Mosscih: januar- Marča n ^rU?rja * Tn danAA7 A kar da dose-8,2 jMošuje povečanje za skn d. r° torej presega lan-___Povečanje za 5,4 %; gradb^iega materiala odpravili? Po načrtih ljubljanskega inštituta za ekonomska raziskovanja, ki se ukvarja z načrtovanjem dolgoročnega gospodarskega razvoja Slovenije, naj bi s proizvodnjo gradbenega materiala zadovoljevati predvsem potrebe gradbeništva v Sloveniji in le v manjši meri potrebe obrobnih predelov sosednje Hr-vatske. Apno, salonitne izdelke, cement in okrasni kamen pa naj bi prodajati tudi v druge republike in izvažali. Ker so nahajališča surovin raztresena na celotnem področju Slovenije in ker od potrebnih surovin nimamo le azbesta in asfalta, je možno vse nove tovarne gradbenega materiala graditi v bližini potrošnih središč, s tem pa zmanjšati Visoke transportne stroške- Zaradi vse večje uporabe sodobnih gradbenih elementov se bo po računih strokovnjakov v prihodnjih tridesetih letih proizvodnja opečnih izdelkov povišala za kakih 50 odstotkov torej na 420 milijonov normalnih opečnih enot. Najmanjša,še rentabilna avtomatizirana _ opekama proizvaja le 10 miilijanov normalnih opečnih enot letno pri 40 zaposlenih, to pa pomeni, da bo večje število opekarn verjetno zaradi nerentabilnosti moralo prenehati z delom. Cementa bomo v Sloveni]! potrebovali 1,200,000 ton letno. To pomeni, da bi morali zmog-liji vos ti potrojiti. V Anhovem bo-do morati povečati zmogljivost cementnih peči na 300.000 ton. Pretežni del cementa naj bi po* Kot smo poročali v zadnji številki Delavske enotnosti, bosta v Kosezah in v Draveljski gmajni v Ljubljani zrasli dve novi stanovanjski soseski z blizu 1000 družinskimi stanovanjskimi hišami in z več kot 2000 stanovanji v blokih. Gradnja se začne 15, junija letos. Kakšni bodo tipi družinskih stanovanjskih hiš v omenjenih soseskah, smo na kratko že povedali. Danes pa vam bomo predstavili dva osnovna tipa družinskih hiš. PRITLIČNA HIŠA 100,30 m1 Pritlična hiša, razsežnosti 12,10 x 9,90 m, ima štirisobno stanovanje z veliko kuhinjo, s prostorom za pranje, sušenje in likanje perila, tako imenovanim utilityjem, dalje s kopalnico in shrambo. Kuhinja in dnevni prostor sta preko velikih steklenih sten podaljšana v teraso, kjer družina ob suhem in toplem vremenu lahko preživi svoj prosti čas. Garaža je na vrtu in meji na sosedovo garažo. V tlorisni zasnovi so — v skladu s številom družinskih članov — možne nekatere spremembe: lahko se združita sobi 8 in 9 ali pa sobi 7 in 8; graditelj lahko opusti shrambo in tako poveča sobo 9. V tem primeru je shramba na dvorišču, gospodinjska shramba pa v kuhinji sarmi, ki je dovolj prostorna. 12 09' '29 *09 51 -*r- -2'91 ■ •09 — •29 '29 -**• ^ l'5i VSI — Ul' •29 Hiša je izredno racionalno projektirana, ves razpoložljivi prostor pa maksimalno izkoriščen; ima vse prostore, ki jih danes zahteva visok stanovanjski standard, veliko dnevno sobo s teraso,, veliko kuhinjo s. prostorno kopalnico, pet sob in shrambo. Ce zmanjšamo dnevni prostor, dobimo še eno sobo, na primer za študij ali pa za delovno sobo. ENAINFOLETAŽNA HIŠA 173,30 m* V enainpoletažni hiši' je pri-. tlična etaža »hrupna« (utility, kuhinja itd.), zgornja etaža pa mirna s spalnicami in kopalnico. Velika dnevna soba se nadaljuje v vrt s teraso, prav tako tudi kuhinja- Terasa je namenjena in urejena za različna delovna opravila, za počitek, igre itd. Kuhinjska oprema je Marles coctail z vgrajeno pečico, hladilnikom in strojem za pomivanje posode. Jedilna miza je velika im povsem zadostuje za osem pogrinjkov. Predsoba je do-datno osvetljena preko dnevne sobe.. V njej je tudi garderobna omara za goste. Utility je predviden za opremo s pralnim strojem, koritom za namakanje perila, omaro za -umazano perilo in z delovnim pultom za šivanje, tikanje in druga opravila. V pritličju je še WC, shramba in kabinet. Toda, če shrambo na primer opustimo, združimo ta prostor s kabinetom in dobimo sobo. V nadstropj-u je izkoriščeno podstrešje; višina prostorov je normalna, le strop je poševen. Stopnišče je osvetljeno. Sobe so velike, Dve sobi nad vhodom imata balkon, če pa stoji hiša samostojno, je lahko balkon na obeh straneh. Se nekaj podatkov o površini stanovanja: pritličje: 1) predsoba 11,80 m8, 2) dnevna soba 36,70 m8, 3) kuhinja 20,15 m2, 4) utility 6,80 m2, 5) WC 1,70 m2, 6) shramba 4,80 ms, 7) kabinet 7,60 m2, 8) stopnišče 6,40 m2; nadstropje: 9) soba 15,50 m2, 10) soba 16 m?, 11) kopalnica 4,90 m2, 12) soba 15,40 rrf, 13) soba 14,40 m2, 14) stopnišče 6,40 m2 in 15) predsoba 4,75 m2- 31-?»i —-ifiii mi —55* froS— S'4t —31—"171--------IfllM' ' f*1 f n Z • S •rt-Doll— Ki----11—'J-il —Tin* *------------— kj------------------i' Izobraževanje in kultura KOMENTAR Živimo v času izrednega razvoja in izrednih dosežkov znanosti in tehnike in v času brezobzirne alternative: ali iti v korak s tem razvojem ali pa zaostati in ga nikdar več ujeti. Ta alternativa je čedalje bolj prisotna tudi na takoimenovanem negospodarskem področju, to je v šolstvu, zdravstvu, socialnem varstvu, kulturi, bančništvu, zavarovalstvu, upravi, pravosodju in podobnih dejavnostih. Tudi na teh področjih je sodobna organizacija dela in ustrezna kakovost iz dneva v dan bolj odvisna od moderne tehnike ter drugih pripomočkov za delo. Navedene resnice so dovolj očitne in jih ni treba posebej dokazovati. Spomnimo se npr. samo na nujnost modernih aparatur v zdrav- Zapostavi iem amortizacija stvu, na neobhodnost modernih učnih pripomočkov v šolstvu, na velikanske možnosti za racionalno in učinkovito delo s pomočjo elektronskih računalnikov itd. itd. Prav zaradi tega ima v sodobnih razmerah tudi amortizacija izjemen pomen in izredno vlogo. Z realnim odpisovanjem vrednosti zgradb in opreme ter z ustreznim akumuliranjem sredstev je amortizacija najbolj normalen vir za nadomeščanje potrošenih vrednosti oziroma za njihovo obnavljanje na vse višji tehnični ravni. Ob tem se kar čudno sliši, da za posamezne dejavnosti amortizacija sploh še ni uvedena (državna uprava, sodišča, tožilstva, pravobranilstva, carina), da je amortizacija na posameznih področjih komaj omembe vredna (npr. v arhivih 0,2 v gledališčih 0,3 %, v muzejih, zbirkah in galerijah 0,5 %, v spomeniškem varstvu 0,7 %, v zavarovalnicah 1,4 °/c celotnega dohodka), da se za večino družbenih dejavnosti ne obračunava amortizacija zgradb itd. Sele letos je skupščina SR Slovenije z zakonom določila revalorizacijo sredstev delovnih organizacij s področja šolstva, znanosti, kulture in socialnega varstva (ne pa tudi za državne organe?) in amortizacijske stopnje. In že se čujejo glasovi, da ti predpisi niso uresničljivi, ker ni sredstev, da se je skupščina zaletela in podobno. Za take pomisleke je prav gotovo potrebna izcedna kratkovidnost, če ne tudi naivnost. Sindikat delavcev družbenih organizacij se odločno upira navedenemu nenormalnemu . odnosu do amortizacije in s tem do modernizacije. Na utemeljen način zahteva, da mora biti amortizacija na vseh področjih družbenih dejavnosti, vključno v upravnih in pravosodnih organih, kalkulirana v ceni dela in obračunana po stopnjah, ki so normalne v gospodarstvu. Predlaga pa smotrno združevanje teh sredstev in njihovo porabo na podlagi dobro premišljenih in ekonomsko utemeljenih letnih in perspektivnih načrtov. SLAVKO GRČAR Preko 200 gledaliških amaterjev v Brežicah Od 2. do 8. junija so Brežice gostitelj XII. srečanja dramskih skupin Slovenije. Ta tradicionalna kulturna manifestacija, na kateri slovenski gledališki amaterji leto za letom polagajo obračun svojega dela, je letos na odru Prosvetnega doma v Brežicah predstavila kolektivne uspehe preko 200 gledaliških amaterjev. Amaterski gledališki ustvarjalci, ki največkrat delujejo v nemogočih' delovnih razmerah, pripravljajo vsako leto vse večje število kvalitetnih kulturnih prireditev. Zal pa je njihova dejavnost preveč anonimna in ne prodre preko ožjih območij, kjer žive in snujejo svojo kulturno akcijo. Zaslužili bi, da bi slovenski kulturni prostor o njihovih uspehih, neuspehih, pa tudi o širših dilemah slovenskega gledališkega amaterizma, kaj več izvedel. Za letošnje srečanje v Brežicah je značilno, da so se poleg znanih gledaliških skupin iz Celja, Trbovelj, Maribora in Kranja po daljšem premoru ali celo prvič širše afirmirale mnoge druge skupine iz Brežic, Idrije, Velenja, Prevalj, Horjula, Kontovela in Raven. Poleg običajnih kritičnih razgovorov o predstavah bo tudi na zaključku letošnje prireditve v Brežicah vsakoletna tribuna gledaliških amaterjev, na kateri bodo ustanovili Združenje slovenskih gledaliških amaterjev. To bo organizacija, ki naj bi poslej tesneje, načrtneje in po samoupravnih načelih združevala slovenske gledališke amaterje, ki jih je vedno več, tako iz vrst delavcev, mladine, kot tudi inteli- SKUPNA SEJA DVEH PARTNERJEV O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA S PODROČJA IZOBRAŽEVANJA______ DRUŽBENI DOGOVOR DVEH PARTNERJEV - BREZ TRETJEGA ..... : ■ gence. S laHiiiBiaaasiBiaaDoaaaiaaaiaatBBMiiBa«*! Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti je nedavno tega dalo pobudo za skupno sejo z izvršnim odborom izobraževalne skupnosti SRS. Pobuda je bila zelo dobro sprejeta. Tako so lahko skupaj ocenili uresničevanje dogovora o vrednotenju dela vzgojnih in izobraževalnih zavodov ter zasnovali izhodišča za nadaljnjo sanacijo materialnega položaja na tem področju. Naj takoj uvodoma povemo, da je bilo dosedanje uresničevanje' družbenega dogovora o vrednotenju dela šolskih zavodov in uresničenje sanacijskega načrta skupščine SRS in njenega izvršnega sveta v letih 1968 in 1969 zelo pozitivno ocenjeno. Vsi so poudarjali, da je bil dosežen velik korak naprej, reševanje nekaterih problemov je že v teku, z nekaterimi pa bo potrebno družbeni dogovor o vrednotenju dela šolskih zavodov za 1970. leto še razširiti. Ker bosta oba foruma v kratkem v skupni izjavi za javnost tudi konkretno ovrednotila doseženo stanje v zadnjih dveh letih, si tokrat oglejmo le tisti del skupne razprave, ki je načrtovala prihodnjo politiko obeh partnerjev, in ki bo prav tako sestavni del skupne izjave za javnost. Predsednik izvršnega odbora izobraževalne skupnosti SRS tovariš Zajc je med drugim opozoril, da bi se v nadaljnji skupni politiki moorali resneje lotiti tudi problematike izobraževanja odraslih, izrednega študija, permanentnega izobraževanja, seveda pa si zastaviti tudi jasnejšo politiko V zvezi z investicijami v šolstvo. Opozoril je, da se tudi temeljne izobraževalne skupnosti ne morejo načrtneje lotevati investicijske politike vse dotlej, dokler Slovenci ne bomo razpolagali z dolgoročnejšim načrtom celovitega družbenega in ekonomskega razvoja v naši republiki. Dejal je tudi, ta v letu 1970 ob nadaljnji sanaciji osebnih dohodkov nikakor ne bi smeli zopet potisniti ob stran sredstev za materialne in funkcionalne izdatke šolskih zavodov. Tovariš Slavko Grčar pa je med drugim ugotovil, da ob skupni pozitivni oceni prehojene poti ne gre zdaj le za vse tisto, kar naj bi v letu 1970 še storila širša družbena skupnost, da bi dohodek šole pomenil resnično plačilo za opravljeno delo po obsegu in kvaliteti. Sindikat si že prizadeva, da bi delovni kolektivi tudi znotraj lastne hiše napravili red in da bi se zlasti zavzeli za večjo kvaliteto vzgojnega in izobraževalnega dela. Ko je tovariš Grčar govoril o elementih politike, ki naj bi jo začrtavali v razširjenem družbenem dogovoru za leto 1970, je najprej dejal, da bi morali pri osebnih dohodkih upoštevati katalog enotnih osnov in meril za vrednotenje dela, upoštevati torej načelo enakopravnega družbeno ekonomskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih. To pa je tista politika, ki je — ovrednotena v katalogu — dobila s strani sindikalnega članstva skorajda plebiscitarno podporo. Tovariš Grčar pa je opozoril tudi na to, da so prosvetni delavci občutili letošnje sanacijske ukrepe praktično prvič šele maja, medtem pa so osebni dohodki v gospodarstvu v letošnjem prvem tromesečju divje porasli. Načrtovali smo 9 % povišanje osebnih dohodkov, je dejal, to povišanje pa je v prvih treh mesecih naraslo kar na 18 %, to pa ni dobro, ker se ob tem le še bolj odpirajo škarje med osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu in onih v prosveti. Tovariš Grčar je tudi dejal, naj bi se v skupni izjavi obeh forumov zavzeli za to, da bi v letu 1970 zagotovili sredstva za materialne stroške v višini, ki bo šolam omogočala normalno kakovost dela v uresničenem obsegu dela; poleg sredstev za plačila prispevkov družbeni skupnosti (zavarovanje, zaposlovanje, izobraževanje) bi morali upoštevati kot element dohodka tudi sredstva za amortizacijo po predpisanih stopnjah, pa tudi najmanj 1 % od celotnega dohodka v rezervnih skladih; v skladih skupne porabe pa naj bi poleg dosedanjih sredstev za stanovanjsko izgradnjo tudi šolski kolektivi imeli možnost zbiranja 2,5 % od bruto osebnih dohodkov za dopuste in druge oblike rekreacije, ter za strokovno izpopolnjevanje in skupine kulturne potrebe prosvetnih delavcev. V nadaljevanju razprave, tudi nekoliko polemične, se je krog aktualnih vprašanj še razširil. Janez Železnik je vprašal, ali ne kaže proučiti sedanjega sistema dopolnjevanja sredstev temeljnih izobraževalnih skupnosti, po katerem 39 slovenskih občin prejema dopolnilna sredstva. Igor Ponikvar je vztrajal, da se sredstva skladov skupne porabe vkalkuldrajo kot element dohodka, ne pa da se obravnavajo kot rezultat prihrankov na račun osebnih dohodkov. Dr. Ocepek je z zadovoljstvom podprl zahtevo po sredstvih za amortizacijo, toda istočasno je podvomil, ali bomo tolikšna sredstva sposobni zbrati. Slavko Grčar je menil, da je zakon o amortizaciji sprejela skupščina in ni razloga, da bi se amortizaciji za šolsko področje odrekli, saj je po teh sredstvih že leta 1967 bila postavljena zahteva, prav tako kot zahteva, da se skladi skupne porabe obravnavajo kot element dohodka. Tovariš Galič je opozoril na problem izrednega študija prosvetnih delavcev, ki si morajo pridobiti z zakonom predpisano izobrazbo. Obravnaval je to vprašanje kot eno najpomembnejših za dvig kvalitete dela v šolah, istočasno pa ugotavljal, da bi morala tako strokovni sindikat kot izobraževalna skupnost SRS ta problem celovito oceniti, saj to izobraževanje očitno nima prave dinamike. stroške tega šolanja — mesečno tudi do 300 din — pa v glavnem nosijo prosvetni delavci sami. V nadaljevanju razprave je Geza Čahuk opozoril na določene uravnilovske težnje pri nagrajevanju dela prosvetnih delavcev. V tej zvezi pa je Ludvik Zajc dejal, da verjetno tudi osnove kataloga še vsebujejo določene uravnilovske težnje, saj so zasnovane na primerjavah iz gospodarstva, kjer je v neki meri uravnilovka tudi še prisotna. Ob koncu naj omenimo še tehten pomislek Mladena Tan-cerja o tem, kdaj se bo lahko ta družbeni dogovor realiziral (med sindikati in izobraževalno skupnostjo SRS), saj je tu še skupščina, kjer pa poteka odločilna razprava o odnosih med gospodarsko in družbeno dejavnostjo. Njegov pomislek je očitno veljal razmišljanju o tem, da sta sopodpisnika družbenega dogovora končno vendarle le dva, tretji partner in s tem tudi njegove odločitve pa so praktično še vedno izven tega dogovora. Obveščamo bralce, da bomo izjavo s te skupne seje objavili v eni prihodnjih številk DE. S. G. NA ŠESTEM STOLPCU Drobna vest — veliko dejanje Prejšnji teden smo bili ^ dnevnega tiska obveščeni, da so v prostorih ljubljanska mestne hiše podelili priznanj3 dvajsetim mladinskim mentorjem iz vse Slovenije^ ki delujejo med mladino na najrazličnejših interesnih področjih' V znak priznanja so prejel' grafike akademskega slikarja Janeza Bernika. Drobna vest o tem dogodku, kakršen bi lahko bil v naš sredini pogostejši, saj je mnogo ljudi,' ki na različne način« v svojem prostem času brez posebnih nagrad razdajajo svoje znanje in svoje srce, pa je zabeležila tudi humano dejanje umetnika — Janeza Bernika. Grafik mednarodnega slovesa se je odločil, da bo gra' fike — priznanja mentorjem mladine — poklonil. Tako j® to v mesecu maju že drugi primer darila umetnika, saj s®0 nedavno tega pisali tudi o darilu Jožeta Horvata-Jakij® mozirski šoli. ,Noč‘ in ,dan< na razdalji 9 kilometrov PRVI MATURANTI NA VELENJSKI GIMNAZIJI Za mnoge edina možnost Pred štirimi leti so na velenjski gimnaziji prvič vpisali dijake v prvi razred. Letos pa bo ta prva generacija dijakov, ki je srečno preskočila vse ovire med štiriletnim šolanjem, stopila 10. junija pred izpitno komisijo, da opravi zrelostni izpit. Gimnazija Velenje, na kateri se v šolskem letu 1968/69 šola 230 dijakov in dijakinj z območja občine Velenje, nekaj pa Signal TRAJNO VARUJE VAŠE ZOBE Ne oklevajte! Še danes kupite odlično zobno kremo »SIGNAL« — svetovni izdelek. Vsebuje med drugim HEKSAKLOROFEN in fosfate. Za Jugoslavijo izdeluje VEDROG — Ljubljana IIIIIIIIIIIIIIIIIIM tudi iz sosednjega Slovenj Gradca, predstavlja pomemben dejavnik v prizadevanju vse naše skupnosti, da bd si kar največ mladih, posebej še nadarjenih, pridobilo potrebno izobrazbo za nadaljnje šolanje ali za delo. Mnogim, zlasti še tistim mladim, ki izhajajo iz delavskih, upokojenskih in kmečkih družin, pa pomeni pravzaprav edino možnost za nadaljevanje študija, saj šolanja v drugih krajih zaradi precejšnjih stroškov sami ne bd zmogli, pa tudi internatske kapacitete so vse premajhne. V Velenju si prizadevajo, da bi zagotovili gimnaziji kar najboljše pogoje za delo. Občinska skupščina Velenje je od velenjskega Rudarskega šolskega centra odkupila zgradbo za potrebe gimnazije. Problemov glede prostorov ni, v prihodnjih letih pa bo treba zbrati le še denar, potreben za dopolnitev zbirk in za opremo kabinetov, pri čemer računajo na gimnaziji še zlasti na razumevanje in pomoč de- lovnih kolektivov iz šaleške doline. Za konec naj zapišemo še tole: pred štirimi leti, ko so se v Velenju odločili, da ustanovijo gimnazijo, je bilo slišati več pripomb glede te odločitve. Mnogi so se pri tem opirali na vprašljivo ekonomičnost, drugi spet na to, da ne bo zadosti dijakov, tretji so se spraševali, zakaj prav gimnazija in ne kakšna druga srednja strokovna šola itd. Po štirih letih dela gimnazije Velenje je mogoče — za Velenjčane seveda z veseljem — ugotavljati, da so se vsi tisti, ki so prerokovali temu zavodu kratko »življenje«, krepko ušteli. Vsako leto je za vpis v prvi razred precej več prijav, kot pa lahko sprejmejo dijakov, tako da morajo mnoge odsloviti. Ce se v Velenju ne bi odločili pred štirimi leti za ustanovitev gimnazije, potem bi se morali prav gotovo zdaj. Hiter razvoj gospodarstva in pa potrebe po novih kadrih bi takšno odločitev nedvomno podprli, Zato v Velenju danes menijo, da je prišla odločitev o ustanovitvi gimnazije v pravem času! MARIJAN LIPOVŠEK Milan Vidic iz Trbovelj na® poroča, da se je od januar) do konca maja tu zvrstilo na 100 glasbenih, gledaliških, klnh" skih, pevskih in drugih P131^ ditev, ki so jih dopolnjeval® gostovanja številnih osrednj'3 slovenskih umetniških ansa®' blov, likovne razstave in tu® srečanja pevskih zborov iz z3' mejstva in tujine. Osrednje mesto v kulturne® življenju Trbovelj pa letos z3' vzema gledališko življenje, $ so ga poleg predstav domačeg3 odra popestrile predstave ®3' riborskega, celjskega, šentj3' kobskega in ljubljanskega®13' dinskega gledališča. Imeli s° 1013 abonentov, od tega 500 vrst mladine. Dvanajst g®J3/ liških predstav in en glasb®® večer so omogočim Pol3j vstopnine) delovni kolektb* (6500 din) in občinska skupš®: na (10.000 din) za mladins® gledališki abonma, ostalo P sklad za pospeševanje kultu" nih dejavnosti SRS. Tovariš Vidic piše, da b°^J ob razpisu novega abonmaja jeseni povabili k sodelovanj’ tudi hrastniško delavsko ® srednješolsko mladino, sal Hrastniku danes niti en Pr° štor ne omogoča gostova® večjega ansambla. Pred 14 dnevi, ob rcdijske^ prenosu zaključne oddaje znavajmo svet in domov®0 neposredno iz Hrastnika, sj, se lahko ponovno preprič3 ’ da so možnosti za kulturno z1,, Ijenje v tem zasavskem res mizerne, zato sta povezo^, nje in solidarnost v kult:ir.1l akciji med Trbovljami , Hrastnikom res potrebna. razdalji 9 kilometrov obstal, neverjetno nasprotje rn ^ »dnevom« v Trbovljah ^ Hrastnikom, kjer vlada ,, prava »kulturna noč«. ničani sicer upajo, tako s0/ gotavljali, da bodo do skega praznika prihodnje 10 . že imeli skromnejšo kv.ltut dvorano, nekoč, pa pravijo. f di večji delavski kulturnij. A življenje teče, teče brez Wl' turnega razvedrila, zato ie L, misel o sodelovanju med " . bovljami in Hrastnikom dobrodošla. Morda bi jo lfl'1 si še bolj razširili. Milan Vidic tudi piše, da ^ v Trbovljah prizadevajo, da ^ v prihodnji sezoni vključil'^ program vsaj dve preds;3 ljubljanske Opere in ljubi)®,, sko Dramo, ki je pred leti ^ f krat gostovala pri njih, do3 ni postala za Trbovlje "P draga«. Občinska zveza ku11 no prosvetnih organizacij bovlje se nadeja, da bodo . lovni kolektivi tudi poslej P prli to kulturno akcijo. ^ Lahko pa tudi upamo, bodo morda tudi hrastniškl . lektivi in občinska skupscl ^ Hrastnik kaj prispevali, cg^e. se zamisel o kulturnem P0-^ zovanju med sosednjima oD nama še bolj razmahnila. Šport • I(iii'|iiiiiiiiiiiiiI,,m,mn,m,m,miiiiiini j> * S KRATKOIN JEDRNATO j V okviril Vlil. tedna ; bratstva in prijateljstva ob-« Čakovec, Koprivnica, l Ormož, Ptuj, Slovenska Bi-i strica in Varaždin je orga-; riiziral medobčinski odbor j za rekreacijo velike delav- : sfc0 športne igre, ki so se ! tth udeležili predstavniki s vseh šestih občinskih sindi-: kalnih svetov. Igre so bile na sporedu 8 vse od 19. aprila pa tja do i 25. maja. * Vsekakor so na srečanjih > Poželi največ uspeha za-5 stopnifci ObSS Ptuj, ki so 8 osvojili tako prehodni po-8 kal bratstva in prijateljstva 8 kot pokal, ki je bil podeljen ■ ^ počastitev 1900-letnice s Ptesta Ptuj. b »Ko zaključujemo naš s Program VIII. tedna brat-i stoa in prijateljstva občin š Čakovec, Koprivnica, Or-8 mož, Ptuj, Slovenska Bistri-5 ca in Varaždin, obenem za-8 ključujemo tudi medobčin-: sfce delavske športne igre in 5 dajemo ob tem priznanje s vsem, ki so sodelovali na j farah, posebno pa tistim, ki : So dosegli najboljše rezuU » tete...,« je dejal na za-\ ključni slovesnosti pred-! Javnik Medobčinskega od- ) Športniki | Ptuja ( zasluženo ( osvojili • • V • najvisje priznanje 5 j s bora za delavske športne : fare in rekreacijo. »Sodimo, « “a so športne igre dosegle l svoj namen, saj se jih je 5 udeležil širok krog delav-; ?ev ■— športnikov, ki so na 5 ?Portnem polju pokazali ta-: ko vnemo in borbenost, kot \ 1° kažejo v proizvodnji, kot 5 to kažejo zaposleni na svo-5 delovnih mestih. Isto-5 oasno so športniki veliko s doprinesli k še bolj tesne-i tou sodelovanju bratskih 5 °b«in...« ! Nastopajoči in organiza-; '/ji so si po končanih igrah 8 nBli.v r°ke z željo, da bi se 8 o Prihodnje Srečali bolj po-8 jSto in da bi predstavljale j P°rtne igre v okviru ted-: j a bratstva in prijateljstva 5 ,e nekakšen finale medse-a °inega sodielovanja. 5 in^rehodni pokal bratstva \ no Prijateljstva je to pot \ °Sv°M ObSS svet Ptuj s s o k?* točkami naskoka pred » ® Slovenska Bistrica, ki a ni, ^svojil 45 točk. Slede ! o?^ Koprivnica 41 točk, 8 Varaždin 37 točk, 8 te Čakovec 34 točk, med- 5 s(.m> ko se je na šesto me-« 7n°, Uvrstil ObSS Ormož z \ 10 točkami. 5 n^/di v tekmovanju za 8 Li^dni pokal, ki je bil 8 letv.ien v počastitev 1900-8 cer?. rnesta Ptuj, je s pre-8 prj/tirn naskokom osvojila s pt * mesto ekipa ObSS l Sipi' Priborila si je 35 točk. 8 stri °bSS Slovenska Bi-; J?°a. 28 točk, ObSS Ko-5 rol T11^ 26 točk, ObSS Va-5 2i točk, ObSS Cako- 5 kij,19 toČk in ObSS Ormož, 5 osvojil 6 točk. S Ij ^/stopajočl so se pomeri-s teni«, Sijanju, namiznem 5 ste U’ el jan ju na glina-8 žra^ ®o!°be, streljanju z 8 žj)nw Ptiško, avto-moto 5 Jj1 in šahu. s odpi?hVake Športne igre. 8 pestr° vsem zaposlenim 8 svojpL ^žnosti, da se v 8 Uvuiot prostem času udej-5 Podrol? todi na športnem s dij0 r1!1: Športne igre nu-8 hannrtotoo razvedrilo po 8 shem fizičnem in um-8 Stun^eUi, utrjujejo tovari-' PovPJ!t'.delavci in obenem S nost delovno storil- S nih '• sn°vni namen šport-S dile x?r ie> da bi spodbu-5 lauce,,1?' večje število de-S Pan v, * rednemu udejstvo-a h in i10 Športnem področ-\ refcrp “a. bi Postala športna 8 trebn g130 vsakodnevna po~ 8 cen Slr°kega kroga delav-8 Kosi"* nam ie dejal Janko 8 *a j Predsednik komisije I ^ ObSS Ptvišportae igre •"Ml,... —a. Občni zbor planincev pri PTT podjetju Celje Po daljši razpravi so na občnem zboru sklenili, da se planinci osamosvoje in ustanove svoje samostojno društvo Konec maja je bil v Celju na sedežu PTT podjetja XV. redni letni občni zbor Planinske skupine Celje, ki deluje v okviru Planinskega društva PTT Ljubljana. Iz poročila predsednika planinske skupine Jožeta Božič-nika povzemamo, da je skupina v minulem obdobju uspešno opravila svoje delo. Osnlovne naloge v preteklem letu so bile: 0 povečati število članov Planinskega društva za 100 % pri PTT podjetju Celje; 9 poživiti izletništvo v na-, ravo in gore ter se udeležiti vseh planinskih zborov in manifestacij; ® urediti vse potrebno za gradnjo koče na Golteh. Z dobro organizaciio je od lanskega občnega zbora stopilo v vrste PTT planincev pri PTT podjetju Celje 93 Članov, tako da šteje danes skupina IVS članov, in sicer: 150 članov, 11 mladincev in 14 pionirjev. Skupina je organizirala številne izlete na Krvavec, Mrzlico, Paški Kozjak, Goro Oljko, Kum, Bohor, Logarsko dolino in na Triglav. Udeležba na teh Izletih je bila do 34 članov. Koča na Golteh je ob podpori celotnega kolektiva v zaključni fazi izgradnje in bo še letos služila svojemu namenu. Občni zbor je pozdravil tudi priznani delavec na področju planinarstva in dolgoletni predsednik Planinskega društva PTT Ljubljana, tov. Jože Dobnik, ki je pohvalil skupino planincev. Po daljši razpravi je občni zbor sklenil, da se skupina osamosvoji in ustanovi Samostojno društvo. Imenovan je bil sedemčlanski pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za Sklic ustanovnega občnega zbora. Planince PTT Celje, bo še nadalje vodil.tov. Božičnik Jo- že, ki je izredno požrtvovalno vodil skupino v preteklem obdobju. Poleg dosedanjih nalog so planinci PTT Celje prevzeli še vzdrževanje vseh rekvizitov nove »transverzale kurirjev in vezistov NOB Slovenije-"« na področju PTT podjetja Celje. Ta transverzala se bo pričela v Gančanih v Prekmurju, potekala bo po teritoriju vseh devetih PTT podjetij v Sloveniji in se bo končala na Slavniku. Speljana bo po najpomembnej- ših področjih iz NOB in bo dolga približno 750 kilometrov ter bo zahtevala najmanj 25 dni hoda. Svečana otvoritev te transverzale bo 13. junija 1969 v Ljubljani. Po uspešno zaključenem občnem zboru sta tov. Jože Dobnik in Dominik Koci iz Planinskega društva PTT Ljubljana imela kratko predavanje s prikazi barvnih diapozitivov najlepših gora Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. J. LAMPRET SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE V SLOVENSKIH KONJICAH Nov korak v množičnost te ribnica OKNA VRATA POLKNA PRODAJA NA KREDIT Letošnje sindikalne športne igre v Slovenskih Konjicah posvečajo organizatorji 50. obletnici KP, Zveze komunistične mladine in sindikatov. Pokrovitelj tokratnih športnih prireditev, ki se bodo vrstile do konca junija, je Lesno industrijsko podjetje iz Slovenskih Konjic. Ekipe osnovnih sindikalnih organizacij se bodo pomerile v osmih disciplinah: v nogometu, rokometu, odbojki, košarki, streljanju, namiznem tenisu, šahu in gasilstvu. Glede na število tekmovalnih disciplin in ekip so letošnje športne igre najbolj množične. To ie, mimo dobre organizacije pokrovitelja, ob sodelovanju Občinske zveze za telesno kulturo in Občinskega sindikalnega sveta ter skrbnih predpriprav osnovnih organizacij sindikata na tekmovanje osnovna odlika letošnjih sindikalnih športnih tekmovanj. Organizatorji so s potekom tekmovanj nadvse zadovoljni Sleherni dan je nekaj tekmovanj, kajti odločili so se za sistem, da tekmujejo med seboj vse ekipe. Na tekmovanjih je videti borbenost, nekatere ekipe so poskrbele za presenečenja, ko so premagale favorite. Ob tem pa organizatorji poudarjajo, da je potrebno to športno vnemo ohraniti preko vsega leta in tako poskrbeti, da bo živel šport v sindikalnih or- PRIPOROČAMO VAM VELUX 150 Kovinska konstrukcija, nov, izboljšan objektiv in cena pod 200,00 dinarjev so njegove odlike vega Ljubljana, Kotnikova 18, tel. 311-129 ganizacijah preko vsega leta in hkrati vabil na igrišča in športne prostore nove in nove športnike. Konkretno: v LIPu se že pripravljajo na tako športno dejavnost. Letos so nakupili več športnih rekvizitov. Organizirali bodo športno dejavnost, ki bo temu mlademu kolektivu v razvedrilo v prostem času. V. Drago Perko potnik na polfinalno dirko SfltehjJjC-Kt -« ' V odlični organizaciji AMD Gornja Radgona In pod pokroviteljstvom podjetja Avtore-mont, so bile na dirkališču Trate v Gornji Radgoni minulo nedeljo velike motorne dirke na peščeni stezi za četrtfinale evropskega conskega prvenstva. Nastopilo je osemnajst tekmovalcev: iz Zvezne republike Nemčije 6, Cehosiovaške 4, Avstrije 5 in Jugoslavije 3. Blizu 10.000 obiskovalcev so z drzno in tehnično dovršeno vožnjo navdušili zlasti tekmovalci iz Zvezne republike Nemčije, od katerih so se kar štirje uvrstili v polfinalno evropsko consko tekmovanje. Izreden je bil tudi član AMD Gornja Radgona, Drago Perko, ki je zbral 15 točk, ter se tako uvrstil na drugo mesto. Uspeh mu daje vstopnico na polfinalno evropsko consko prvenstvo, ki bo še ta mesec v Scheesselu (ZRN). Prvo mesto si je priboril enaintridesetletni Josef Unter-holzner iz Miihldorfa (ZRN), ki je zbral 18 točk, ter postavil rekord steze: 112,500 kilometrov na uro. Na treningu je bil sicer hitrejši Ceh Ladecky s hitrostjo .115,7 tom/h, vendar uspeha na dirki ni ponovil. Na odličnem drugem mestu je pristal s petnajstimi točkami član AMD Gornja Radgona, za katerega smatrajo poznavalci moto športa, da je na višku svojih moči in kariere: jutri (8. VI.) bo nastopil na polfinalna dirki svetovnega prvenstva v speedlwayu za evropski kontinent na Poljskem, čez teden dni v četrtfinalni evropski dirki v speedwayu v Mariboru in 22. junija v polfinalni dirki za evropsko consko prvenstvo v Zvezni republiki Nemčiji- Po tekmovanju za evropsko consko prvenstvo je bila mednarodna dirka in dirka za pokrovitelja tekmovanja, podjetje Avtoremont. V dirki za evropsko consko prvenstvo so vozili tri kroge (3000 metrov), tu pa štiri kroge, oziroma 4000 metrov. V obeh dirkah je bil najboljši Čeh Ladecky, nastopili pa so poleg že zapisanih držav še tekmovalci iz Švedske in Velike Britanije. Po odlični organizaciji kandidira AMD Gornja Radgona za organizacijo prihodnjega polfinalnega evropskega conskega prvenstva na peščenih stezah. JERNEST RUŽIČ • RAVNE NA KOROŠKEM Komisija za rekreacijo in oddih v tukajšnji železarni je pripravila prvenstvo v nogometu, kjer nastopa deset ekip. Prvenstvo, za katero je med sodelavci tovarne veliko zanimanje, bo končane sredi junija. Moštva so razdeljena v dve skupini, najboljše ekipe pa se bodo pomerile še v finalu. V tekmah predtekmovanja so bili doslej doseženi naslednji rezultati: I. SKUPINA: Livarna II : SEVO 1:7 (0:2), Šolski center : Mehanična I 1:0 (0:0), SEVO I : Šolski center 7:2 (2:1), Kladivarna : Livarna II 2:0 (2:0), Kladivarna : Šolski center 1:4 (1 Mehanična I : SEVO I 1:0 (1:0). Vodi ekipa SEVO I pred Mehanično I s 4 točkami, pred Kladivarno in Šolskim centrom 2 in Livarno 0 točk. II. SKUPINA: Valjarna : Mehanična II 1:1 (1:5), Uprava : Li- varna I 4:0 (2:0), Mehanična II : Livarna I 7:1 (4:1), Uprava 1 SEVO II 1:1 (1:0), SEVO II : Mehanična II 1:4 (1:2), Livarna I : Valjarna 1:0 (1:0), Mehanična II : Valjarna 1:1 (1:0). Trenutno vodi ekipa Mehanične II s 5 točkami, pred Upravo 3, Livarno II 2 ter Valjarno in SEVO II 1 točko. I- PRAPROTNIK e ŠMARJE PRI JELŠAH V tem mesecu bodo v šmarski občini tradicionalne delavsk« športne igre. Sindikalne ekipe bodo tekmovale v nogometu, odbojki košarki, malem rokometu, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in šahu. Občinski sindikalni svet bo najboljšim razdelil lepe nagrade. • POSTOJNA Na V. internem tekmovanju z malokalibrsko puško za leto 1968 se je zbralo na.strelišču v Postojni kar 40 strelcev SD Gozdarja iz Postojne. Zmagovalna ekipa Transporta iz Postojne je nastreljala 650 od 1200 možnih krogov. Drugo mesto je osvojila ekipa Snežnik s 460 krogi, tretje pa je pripadlo upravi iz Postojne s 629 krogi. Sledijo Knežak, obrat Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana, Cerknica In Bukovje. Najuspešnejši posameznik je bil med 40 Strelci Faganel z 218 krogi. © SLOVENJ GRADEC Člani slovenjegraških delovnih kolektivov bodo tudi letos počastili občinski praznik — 4. junij z vrsto Športnih prireditev in tek« mo vanj. . Na sporedu so tekmovanja sindikalnih moštev v rokometu na igrišču v Slovenj Gradcu, šahovski turnir, tekmovanja v jnalem nogometu, nastop odbojkarskih ekip v Mislinji _ in Pamečah ter kegljaško tekmovanje ekip sindikalnih organizacij na kegljišču v Slovenj Gradcu. ^ Sindikalna podružnica Tomos osvojila šest prvih mest Zaključek letošnjih tradicionalnih športnih iger obalnega območja je bil v prostorih OSS Koper. »Dvorana je bila kar premajhna za vse tiste, ki so želeli prisostvovati svečanemu zaključku letošnjih iger in podelitvi priznanj...,« nam je po končani slovesnosti povedal Robert Stropnik, predsednik komisije za šport pri OSS Koper. »V prihodnje moramo poskrbeti za večje prostore. No, ne glede na to, smo organizatorji veseli dejstva, da so bili predstavniki sindikalnih organizacij zadovoljni z letošnjimi igrami in da st želijo v bodoče še več takih in podobnih možnosti za rekreacijo...« Ena izmed redkih pripomb, ki jo je bilo slišati na zaključku športnih iger v Kopru, je bila, da so bila tekmovanja preveč skoncentrirana na nedelje. Zaradi tega so naletele manjše sindikalne organizacije na težave, saj so morali njihovi zastopniki nastopiti včasih v enem samem dnevu v nekaj športnih panogah. »Pri organizaciji prihodnjih iger se bomo potrudili, da bomo srečanja kar najbolj porazdelili...,-« nam je zagotovil Robert Stropnik. »S tem bomo napravili v organizaciji iger znova korak naprej, saj bomo posamezne tekmovalce razbremenili in obenem nudili možnost nastopanja tudi drugim...« Od 38 prijavljenih sindikalnih organizacij se je letošnjih iger udeležilo 35 ekip različnih delovnih kolektivov. Na vseh tekmah je nastopilo blizu 700 tekmovalcev. V skupni uvrstitvi je največ uspeha požela sindikalna organizacija Tomosa, ki je v ekipni in posamezni konkurenci osvojila kar šest prvih mest. Dragocen pokal, ki ga je organizator tudi letos podelil najbolj športni ekipi, pa je prejel predstavnik Delamarisa. Prvaki v posameznih disciplinah bodo zastopali Obalni sindikalni svet Koper na troboju, ki bo jutri v Postojni. Predstavniki obalnih sindikalnih organizacij so se v skupni končni uvrstitvi razvrstili takole: 1. Tomos 54, 2. Primorski tisk 21, 3. Obrtni delavci 19, 4. Stavbenik 18, 5. Delamaris 12, 6. Elektro 12, 7. Invalid 12, Občina Koper 10, 9. Slavnik 7 itd. % RAVNE NA KOROŠKEM Komisija za odbojko pri Občinski zvezi za telesno kulturo j« organizirala občinsko ligo mladincev v odbojki. K tekmovanju s« je prijavilo kar deset ekip iz Raven, Prevalj, Mežice, Žerjava ir Črne, kar dokazuje, da je odbojka zelo priljubljen šport v tej pokrajini. V tekmovanju sodelujeta tudi ekipi mladine ravenske železarne in Šolskega centra pri tovarni, ki sta doslej dosegli že nekaj lepih rezultatov. Namen tekmovanja je popularizirati ta šporl med mladimi in s tem ustvariti ugodno zaledje za ekipe, ki tekmujejo v najrazličnejših ligaških tekmovanjih. 1. PRAPROTNIK • NOVA GORICA S finalnim tekmovanjem v malem nogometu so se pred dnevi končale delavske športne igre novogoriške občine. Na igrah je letos sodelovalo več kot 400 športnikov iz številnih novogoriških delovnih kolektivov. O tem, da so letošnje novogoriške sindikalne igre lepo uspele, gotovo ni potrebno še posebej pisati. Srečanja so razgibala vrsto delovnih kolektivov in ne pretiravamo, če trdimo, da se je v maju skoraj vsa športna dejavnost v Novi Gorici odvijala v znamenju tekmovanja tamkajšnjih delovnih kolektivov. Borbe za najboljša mesta so bile zelo zanimive in včasih tudi izredno borbene, kar je dalo posameznim nastopom še posebno privlačnost. Predstavniki sindikalnih organizacij so se pomerili v devetih disciplinah. Največ interesa je bilo za šah, streljanje, kegljanje in balinanje. Po uspehih so daleč pred drugimi športniki Salonita Anhovo, ki so osvojili kar deset ekipnih prvih mest. Sledijo predstavniki Elektro Gorica, Iskre in Grosista. PREDSTAVLJAMO VAM HE ZLATOLIČJE ® PREDSTAVLJAMO VAM HE ZLATOLIČJE ♦ PREDSTAVLJAMO VAM HE ZLATOLIČJE # PREDSTAVLJAMO VAM HE Z' AT DL ^ajvečji gradbeni objekt v Sloveniji Samo en agregat HE Zlatoličje je močnejši kot doslej največja dravska elektrarna V Sloveniji smo zgradili po vojni devet večjih hidroelektrarn. Dve na Savi in sedem na Dravi. Sedma dravska elektrarna je zrasla šele nedavno sredi ravnega Ptujskega polja ob vasici Zlatoličje, po kateri je prevzela tudi svoje ime. Objekt predstavlja v sistemu Dravskih elektrarn nekaj povsem novega: H E Zlatoličje je namreč prva elektrarna rečno-kanalskega tipa v Jugoslaviji, glede na opravljena dela pa predstavlja doslej največji gradbeni objekt v Sloveniji. STROKOVNJAKI SO SE LOTILI POVSEM NOVE NALOGE Ko smo si pred dnevi ogle-'dlovali v Mariboru, Zlatoličju in na Ptujskem polju to veliko novo pridobitev za naše gospodarstvo sploh, smo imeli srečo. Milan Lukane, vodja HE Zlatoličje, je poskrbel za prijetno presenečenje. Seznanil nas je namreč s predstavniki Litostroja in Rade Končarja, ki imajo danes velike zasluge za to, da je gradnja prve jugoslovanske hidroelektrarne kanalskega tipa v celoti uspela. In to kljub dejstvu, da so se lotili naši strokovnjaki povsem nove naloge, ob kateri so naleteli na 'številna še neraziskana vprašanja. Poleg Milana Lukanca, vodje HE Zlatoličje, so torej sodelovali v razgovoru z nami še inž. Miloš Rašeta, strokovnjak v tovarni Rade Končar, ki je prevzel vodstvo celotnih preizkušenj na generatorjih in s tem v zvezi potrebne meritve, dalje inž. Franc Gregorič, glavni projektant za turbini s pomožno opremo — strokovnjak ljubljanskega Litostroja, in inž. Savo Rakčevič, glavni projektant avtomatske regulacije ter izumitelj in konstruktor regulatorja pretoka — prav tako strokovnjak Litostroja. Za originalne izvore informacij o HE Zlatoličje torej nismo bili v zadregi. Strokovnjaki, ki so sodelovali in tako rekoč prispevali levji delež k temu, da proizvaja strojnica v Zlatoličju nove milijone prepotrebnih kilovatnih ur, so nam radi postregli z vsemi podatki, ki so značilni in pomembni za najnovejšo pridobitev na Ptujskem polju. KOMBINIRANA REČNO- KAN AI.SK A ELEKTRARNA HE Zlatoličje pomeni velik korak naprej v izgradnji elektrarn na Dravi. Dokaj nenavadno pri naši novi elektrarni je predvsem to, da leži sredi polja... Zanimivo pa je, da je tu Drava prav tako zanimiva za gradnjo elektrarne, saj znaša njen padec 1,3 promile, to je 1,3 metra na en kilometer, kar povsem ustreza padcu v zgornji polovici toka reke Drave. Hidroelektrarna Zlatoličje je torej kombinirana rečno-kanal-ska elektrarna, ki ima jez v Melju pod Mariborom, dovodni kanal na desnem bregu Drave, strojnico in odvodni kanal. Jez v Melju zajezuje Dravo na 7,5 metra nad gladino srednje vode. Tako je nastal v Dravi bazen dolžine 5 km, ki sega do elektrarne Mariborski otok ^in je po vsej dolžini na področju mesta Maribor, Na desnem krilu jezu je vtok v dovodni kanal dolžine 17 km, ki dovaja obratno vodo do 450 kubičnih metrov na^se-, kundo k strojnici v Zlatoličju. Od strojnice teče voda po 6 km dolgem odvodnem kanalu, ki se en km nad mestom Ptuj izliva spet v Dravo. Od HE Zlatoličje teče energija 110 kilovoltnem daljnovodu dolžine 7 km v transformatorsko postaj o Cir-kovci, ki je z daljnovodom 220 kilovoltov vezana na skupno jugoslovansko prenosno mrežo. INVESTICIJA, KI SE OBRESTUJE Glavni deli HE Zlatoličje so torej: 5 km dolg bazen v Mariboru, jez v Melju visok 8 m, 17 km dolg dovodni kanal, strojnica v Zlatoličju in 6 km dolg odvodni kanal. HE Zlatoličje ima 2 agregata in je projektirana za moč 133 megavatov z letno proizvodnjo 658 milijonov kilovatnih ur. . komandni plošči v osrčju strojnice Velikost objekta najbolje ponazarja primerjava z drugimi dravskimi elektrarnami. Samo en agregat HE Zlatoličje je močnejši kot doslej največja dravska elektrarna. HE Zlatoličje proizvaja danes več energije kot HE Ožbolt in HE Vuhred skupaj. S tem se je povečala proizvodnja električne energije v Sloveniji za 18 %, v Jugoslaviji pa za 3,5%. In cena elektrike, ki prihaja danes iz strojnice v Zlatoličju? Takoj moramo povedati, da je veljala našo skupnost gradnja nove elektrarne na Dravi blizu 450 milijonov novih dinarjev. Vendar, kljub neugodnim kreditnim pogojem, bo cena energije iz te elektrarne, kakor zatrjujejo v vodstvu elek-tro gospodarstva Maribor, nižja od povprečne cene termoelektrarn pa tudi nižja od povprečne cene savskih in drugih slovenskih hidroelektrarn. Pri dobi . za odplačevanje investicijskega, kredita, ki. ustreza trajnosti objekta, znaša proizvodna cena blizu 5 dinarjev za kilovatno uro. Ne glede na to, da lahko izračunamo ceno električne energije, ki jo daje HE Zlatoličje, po tej ali oni poti, in da -ob tem nastanejo določene razlike, lahko trdimo, da je danes Drava tisti vir cenene energije, ki omogoča naši industriji — Kidričevo, Ruše, Ravne, Store itd. — dobavo elektrike, po tako nizki ceni, da tovarne sploh lahko, delajo. HE ZLATOLIČJE ' NAŠ ' NAJVEČJI ' ' GRADBENI OBJEKT Naštejmo le nekaj podatkov, ki so značilni za gradnjo HE Zlatoličje: • Glavna gradbena dela so se začela- jeseni 1964 in so bila zaključena štiri leta pozneje v letu 1968. 9 Potrebno je bilo opraviti izkopov za 9,250.000 kubičnih metrov. Gradbena podjetja so prestavila več kot 13,000.000 kubičnih. metrov zemlje, kamnita obloga bazena meri 63.000 kvadratnih metrov, v celoti pa je bilo zgrajenega skoraj 300.000 kubičnih metrov betona! 9 Površina 17 km dolgega dovodnega kanala, ki je obložen z vodotesno betonsko oblogo, meri za tretjino več, kot površina avto ceste Ljubljana— Zagreb. 9 Preko dovodnega in odvodnega kanala je zgrajeno 9 mostov, skupne dolžine 617 metrov. 9 Za preskrbo področja, kjer se je znižala, talna voda, je položeno 10 km glavnega vodovoda in obnovljenih 950 vodnjakov. 9 Kot nadomestilo za poplavljena . stanovanja zaradi dviga gladine reke Drave v Dvajsettonski žerjav, delo mariborske Metalne, na vrhu v Zlatoličju strojni iiiiiiiipiiiiiiiiipiiM ___ Naš politični jezik, tovariši, je poln tujk, fraz in nesmiselnosti. To ni več slovenski jezik; to je aktivistična latovščina... Ploskanje. ___ Ali je potem kaj čudnega, če naši sklepi, naša stališča, naše resolucije, ki so namenjene najširšim plastem naših delovnih ljudi kot konkretni napotki za delo, ne dosežejo pravega učinka?! Naši ljudje niso proti socializmu, tovariši, so pa proti posploševanju, proti besedam, ki jih ne razumejo več, so proti našemu večnemu frazarjenju, tovariši... Viharno ploskanje. _ Zato predlagam, da resno proučimo metode našega dela, tovariši. Da se vprašamo ... Čez pol ure povabi predsednik delovnega predsedstva občinsko dvorano na glasovanje. — Kdor je za, naj, prosim, dvigne roko! Malo morje rok! XXX _ Sami tega dela ne bomo I zmogli, čeprav je neodložlji- vo, pravi teden dni kasneje predsednik komisije za sklepe skrušenim članom. — Sklep pa moramo uresničiti! Najtežja je pot od besed k dejanjem, od ideje do realizacije, tovariši. Razen tega se moramo problema konkretizacije sklepa oziroma metod našega dela lotiti študijsko, sicer jih bomo spet slišali. Predlagam, da naročimo nekje ustrezno študijo. zvezah časovne in prostorne koincidence, akcidence in sukcesije (to so problemi o pripadanju, sovpadanju, križanju, prekrivanju, izločanju, podrobnosti, različnosti, trajnosti, minljivosti, zaporednosti ipd. delov in celot); ti problemi se rešujejo s čutnim zaznavanjem in kombiniranjem samih čutnih nazornih predstav (seveda tudi s pomočjo simbolov, abstrakcije, ki po- dar ne po zaporedju, ki ga kažejo sami objektivni pojavi in zveze (in same Stopnje problemov), temveč modificirano s strukturo in zakonitostjo (gibanjem) spoznavnega procesa. Enako zaporedje in prepletanje spoznavnih procesov se nam pri reševanju problemov kaže tudi, ko načrtno in sistematično uporabljamo celoto metod logične analize: meto- bazenu in gradnje kanala je bilo zgrajenih 190 novih stanovanj. OBJEKT V CELOTI DELO DOMAČIH STROKOVNJAKOV V , strojnici Zlatoličje sta vgrajeni dve Kaplanovi turbini, eni največjih na svetu sploh, izdelek Litostroja, moči 2 krat 90.000 KS. Zatem sta vgrajena dva sinhrona generatorja moči 2 X 75 megavatov — izdelek Rade Končarja iz Zagreba, dva transformatorja moči 2 X 75 megavatov — prav tako izdelek podjetja Rade Končar, ter priključek po 110 kilovoltov na relejno transformatorsko postajo Cirkovce. Skratka, HE Zlatoličje je v celoti delo domačih strokovnjakov. Za edinstvene projekte in zahtevno gradnjo pa gre zasluga številnim delovnim organizacijam in posameznikom. Na j na tem mestu omenimo le nekatere: inženirski biro Elektroprojekt Ljubljana in glavni projektant inž. Anton Stergaršek, gradbeno podjetje Tehnogradnje Maribor, Litostroj Ljubljana, Rade Končar Zagreb, Metalaia is Maribora, Hidromontaža Maribor, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane, Iskra Kranj, Gradis Ljubljana, Konstruktor Maribor, Tehnika Ljubljana, Splošna vodna skupnost Drava—Mura Maribor, Geološki zavod Ljubljana, Geodetski zavod Maribor, vodo-gradbeni laboratorij Ljubljana, Tehniška fakulteta Ljubljana, Eiektro inštitut Ljubljana, itd. itd. Torej izgradnja HE Zla^ ličje pomeni danes, enega nan večjih uspehov naših domač1 strokovnjakov in operah1' Nasa industrija je izdelala X potrebno opremo, sami smo 1 delali potrebne projekte in d mača podjetja so zastavlj611 delo tudi uspešno opravila. HE Zlatoličje danes že pesno obratuje. Letno bo nuo' la na stotine milijonov kilova nih ur prepotrebne električni energije, ki bo služila za ustva janje novih vrednosti v ind striji in za pokrivanje potrj? potrošnikov. S tem pa bo vehf prispevala k naši nadaljnji ^ gradnji sploh. . A. ULA^ lil i -■ % ■ Milan Lukane, vadja HE Zla*f ličje VAŠ ADUT OD TOD DO VEČNOSTI — Ja, le kje neki? — Kaj, ko bi zaprosili za pomoč kakšnega znanstvenika. XXX Čez tri mesece je prejela komisija za realizacijo sklepov zajetno študijo, ki je vsebovala več koristnih napotkov, kako razreševati aktualne probleme našega časa in prostora, med njimi npr. tudi ugotovitev, da je za reševanje problemov treba načrtno in zavestno izhajati iz že znanih dejstev o sestavinah problema in iz znanih objektivnih zvez, ki so možne sn nujne med pojavi. Zato, da bi verjetno lahko razlikovali probleme po stopnji sestavljenosti in težavnosti zvez, ki se v njih pojavljajo oziroma ki jih z njimi odkrivamo. Tako imamo najenostavnejše probleme o posamičnih maga k dovolj točnim, trajnim in kombiniranim predstavam; količinske probleme funkcijskih in korelacijskih zvez, to je razmerja med spreminjanjem količin dveh ali več pojavov oziroma lastnosti, ki odkrivajo stopnjo možne (verjetne) zveze; vzročno-posledične probleme in od teh problemov »-sile-«, »moči« vplivanja oziroma učinkovanja (učinkovitosti) določenega pojava (vzroka) na drug pojav (posledico); probleme strukture dejavnikov (faktorjev) in njihovih posebnih (funkcionalnih) zvez, ki samo v takšni celoti oziroma kvaliteti tako deluje (kot »vzrok«); in še probleme splošnih odvisnosti (pogojenosti) v sistemu pojava in z drugimi sistemi; celota dialektičnih kategorij in zakonov. Problemi višje stopnje se rešujejo s pomočjo rešitev problemov nižje stopnje. Ven- do skladnosti — edine razlike — skladnosti in razlik — korelacijskih variacij — izjeme, odstopanja. XXX —• Naš znanstveni jezik, tovariši, je poln tujk, fraz in nesmiselnosti! To ni več slovenski jezik, to je znanstvena latovščina, tovariši! In mladi diskutant trešči študijo po mizi. — Naj ga umirim? šepne delovni predsednik sosedu. — Pusti ga, naj govori, naj se ohladi! Za božjo voljo pa ne predlagaj spet kakšnega sklepa. Če ga bo hotel vsiliti, mu vzemi besedo! Po tej poti že ne bomo prišli do cilja, saj se med seboj vsak dan manj razumemo. Me boš poslušal, Janez? . — Brez skrbi! Samo enkrat sem se ujel v zanko, drugič se ne bom. — Ali je potem kaj čudnega, 'tovariši... VINKO BLATNIK nilii!!i;!i!l!!ll!!!llill! liiilJT DELAVSKA ENOTNOST w ŠL « 7^’196(