List 4.
Gospodarske stvari.
Prideluj mo več lanu in prediva!
Kar je amerikanska vojska vzela evropejskim fa-brikam doKaj pavole (bombaža), je poskočila cena pa-voljnatega blaga (pavoljneka) tako, da je sila. Naši bravci vejo to iz lanskih „Lfovica; gosp. Zupan je to dobro popisal.
Ni tedaj čuda , da v mnogih deželah so začeli več lanu sejati in prediva pridelovati. Od več strani se sliši glas: Pridelujmo več domače preje, pa nam ne bo treba ptuje pavoljnate, namesto pavoljneka; delajmo platno, pa bomo na dvojnem dobičku; eno je to, da si doma prihranimo dnar, ki je šel dozdaj za pavolo na ptuje, in drugo je to, da nosimo bolj trdno robo.
Poprej, ko je platneno blago za polovico cenejše bilo, je že nizka cena na videz ličnega blaga vabila veliko ljudi, da so si kupovali pavoljneka. Zdaj pa, ko se je cena njegova v poslednjih dveh letih od 22 kraje, podražila pri vatlu na 32 kraje, za 40 kraje, pa se že vatel dobrega platna dobiva, — zdaj pač bolje kaže, da se par krajcarjev doda, pa se kupi platneno blago, ki\yeliko veliko več strpi kakor pavoljnata roba. Vemo, da nam bo vsaka gospodinja to potrdila.
Ni tedaj čuda, zakaj zdaj vse bolj po platna gleda in je hrbet obrnilo pavoljneku, ki se je s tem prikupoval ljudem, da je bil dober kup. Ker pa je zdaj čedalje več kupca^za platno, se mu bo tudi brž ko ne cena podražila. Ce pa bo platno dražje, se bo tudi dražje plačevalo predivo, iz kterega se dela preja. To pa naravnost kaže, da bo gospodar dobro opravil, kdor seje več lanu. P a vola je poprej tlačila predivo, in gospodarji so jeli lan čedalje bolj opuščati; — zdaj pa bo stopilo predivo spet na vrh.
Naj gospodarji naši to^reč sami prevdarijo: ali ni to pametna špekulacija? Špekulant mora pa svoje oči zmiraj v prihodnjost obrnjene imeti, ne pa cincati sto korakov zadej.
Se divja neprenehoma amerikanska vojska; kdaj je bo konec, sam Bog ve. Pa če je bo tudi kmali, nasledki take nadloge se ne poravnajo v enem letu.
Zato gospodarji: Sej te več lanu!
Tako misli pametni nemški časnik „Kaufmanns-halle", — tako mislimo tudi mi. Menda se ne bomo goljufali.                                                   Jože Pleiweis.