Robert Košar, vinogradnilk. SLS za vinogradništvo. Ako premotrivamo delovanje raznih strank Slovenije, ki so bile dosedaj na vladi, moramo pač priznati, da je SLS ideelno in praktično največ storila za dobrobit našega vinogradništva in vinske trgovine. Ni bila dolgo v vladi, a tudi v tej kratki dobi ima pokazati lepe uspehe: 1. Njen podjedelski minister dr. Kulovec je n. pr. takoj ob nastopu svojega resorja sklical jugoslovanske vinogradnike in trgovce, da zasliši mjih ranenje glede vinske krize, svest si, da je vinogradništvo važna panoga našega narodnega gospodarstva. 2. Izrečenih smemic se je držal in prvokrat se je tzgodilo, da je bil pod iijegoviiin miiiiiistrovaBJein navzoc pri pogajanjili z driigimi državami tudi ekspert za vinogradništvo. Z Avstrijo se je dosegel sporazum, da smemo iz Slovendje izvoiziti na leto 80.000 hl vina in mošta po polovični carini 30 zlatih kron, dočim je bila prej tarifna postavka 60zlatih kron, za 100 litrov vina pod 13% alkohola. Začetek je storjem in samo na vinski trgovini in organizacijah vinogradnikov je ležeče, da izkoristijo to veliko pridobitev —• ena vrata so tse že odiprla. 3. SLS je tudi podpirala dosledno vse domače organiri zacije in. prireditve vinogradnikov ter je tudi gmotno podprla vinske zadruge v svojem vzvišenem Cilju. 4. Dejansko pa je ipomagala vsakemu posameznemu vinogradniku s tem, da je odpravila carino na galico in na žveplo ter na čilski soliter, ki tvori važno gnojilo naših vinogradov. V sedanji hudi denarni kriai se to pozna in prihranjene svote rastejo v milijone. 5. Vinogradniki smo posebno trpeli vsled visoke oseb-i ne dohodnine. Kdor je pridelal 2—3 polovnjake vina, se je že ujel v oirežo dohodnine. V vinorodnili krajih Slovenije že skoraj ni bilo vinagradnika, ki ne ;bi plačal tega davkaZ zvišanjem ©ksistenonega minimuma se je oprostilo 40— 50% vinogradnikov tega plačila, ker prevladujejo pri naa majhna poseetva. Vsem drugim pa je olajšano plačilo z odpravkom 30% pribitka na osebno dohodnino, kar znaša lepo svoto letnih 12 milijonov dinarjev prdihranka samo za Slovenijo. 6. Naj še omenim tudi doseženi priapevek 4 milijonov dinarjev za popravo naših cest, ki so posebno v goričkih krajih v tako slabem stanju, da so že ovirale dovoz in izvoiz blaga. 7. Pridelanega vina nam tudi ni treba več javiti fimančni kontroli. S tem odpade marsikatera sitnost, prihranijo se pota in stroški. 8. Pri dedsoinah so se znižale takse in istotako pri nar kupu posestev. Vinogradi, ki imajo skoraj najvišjo cenilno vxednost, bodo to dobroto tudi občutili. Ti kratki podatki naj zadostujejo v dokaz uvodnim besedam! Pod PP vlado se je vpeljala carina na galico in sicer se jo obtežila za 1 Din 32 p pri 1 kg. Ker rabi Slovenija letno 75—80 vagonov galice ali 750.000—800.000 kg, znaša torej prihrauek vsled v.kinjene carine na galico It>tno 990 tisoc do 1,056.000 Din za Slovenijo. — Cela Jugoslavija je letos čo konca maja uvozila 602 vagoma galioe ali 602.000 kg. Prihranek znaša 7,946.400 Din. Čilski soliter, katerega je Slovenija letos porabila okrog 20 vagonov, je bil obtežen z 1 Din 10 p za 1 kg. Vsted ukinj n** carin> zuaša prihranek rari četrt nmijona I'in. Najhuj33 pa so zacarinjoni plugi in plužni deli: 40 zia*tih Din za pluge in 35 zlatih Din za pjužne dele za 100 kg. Ker ima -ielezni plug 65—70 kg, sa je plačalo od rsakoga komaila 250—300 Din carine. Z ijUjnjenjem te cariie so se v vcliki mori znižali strošld za kmetijsko produkci..;o.