® TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XVIII.	November 1977	Št.^
Ob prazniku republike
Za nami je naš največji praznik: 29. november, dan republike. Letos mineva že 34 let od zgodovinskega
II.	zasedanja AVNOJ-a v Jajcu, ki je pomenilo rojstvo nove Jugoslavije. Teh nekaj deset let je v življenju naroda kratka doba, nam pa je prinesla toliko novega in prelomnega, kolikor nismo doživeli poprej v tisoč letih. Izborili smo si svobodo in postali gospodarji lastne usode. Z našo revolucijo, ki nas je povezala v bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, smo pod vodstvom Komunistične partije in našega Maršala Tita dokazali, da so lahko tudi majhni narodi veliki, kajti narod, ki se ne vda nasilju in ne prizna poraza, ne more biti premagan. Nič nam ni bilo pretežko: ogromne žrtve, ki so padle za našo svobodo, požgani domovi in do tal porušena domovina — zavest in vera v našo revolucijo, nas je vodila do končne zmage. Živimo v svobodni, samoupravni in neodvisni socialistični državi, v kateri je delovni človek iz nič — postal vse.
Letošnji dan republike pa je za nas še posebno slovesen, saj ga praznujemo v letu jubilejev našega voditelja Maršala Tita. Njegovo ime je zablestelo v najtežjih trenutkih naše zgodovine Komunistične partije, postalo je pojem za človeka, ki govori tako kot misli, ki veruje v ustvarjalno in revolucionarno silo množic. Z njim in pod njegovim vodstvom se nadaljuje naša revolucija tudi še danes.
Štirideset let zgodovinskih izkušenj nam mora res nekaj pomeniti. Ob letošnjih obletnicah je objavljeno toliko zgodovinskega gradiva,
Proč od
Tovarniški tisk slavi letos 30-letnico svojega izhajanja, v jubilejnem letu, ko praznujemo 40-letnico Titovega prihoda na čelo partije in njegov visok življenjski jubilej.
Osrednja proslava ob 30-let-nici izhajanja glasil organizacij združenega dela je bila v Borovu, kjer izhaja naš naj-starejši tovarniški časnik. Slovesnosti so trajale dva dni: prvi dan so predstavniki
kot že leta ne. Če bo od tega ostalo le delček naših spoznanj, bojev in žrtvovanja za svobodo v zavesti mladih, ki imajo danes veliko nalog in prevzemajo veliko odgovornosti pri graditvi nove samoupravne socialistične družbe, so tisti, ki so začeli revolucijo, lahko prepričani, da je bodočnost v dobrih rokah.
Revolucija zato ni priložnost biti revolucionarna in na višini svoje naloge, če uspe rešiti tiste, ki so na-
lakiranja
glasil OZD iz cele Jugoslavije v pogovoru za okroglo mizo izmenjali izkušnje, zvečer je bila v Domu kulture v Borovu otvoritev razstave glasil OZD, naslednji dan pa je bila slovesna seja, na kateri sta predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak in predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Milutin Milenkovič uredništvom glasil, ki izhajajo najdlje, podelila pri-
loge njene dobe. Zavedati se moramo, da smo v prvi vrsti mi sami pripravljale!, nosilci in ustvarjalci naših lastnih proizvodnih in poslovnih dosežkov in da je v naši delovni organizaciji mogoče z vestnim, kakovostnim, solidnim in solidarnim delom še veliko več doseči. Le taka pot nam je zagotovilo, da bomo uspešni pri izpolnjevanju naših skupnih nalog, v korist družbe in vsakega posameznika.
znanje. Pokrovitelj slovesnosti in slavnostni govornik je bil tovariš Mika Špiljak.
Dileme ne more biti več: glasila organizacij združenega dela so sestavni del informativnega sistema pri nas in če še kdo dvomi v to, je preozko in tehnokratsko zazrt zgolj v probleme znotraj svoje organizacije združenega dela. Zakon o združenem delu je nedvoumen, svobodna menjava dela je ena temeljnih in neodtujljivih pravic delavcev, ki svobodno združuje svoje delo in v dogovoru z drugimi delavci svobodno razporeja sredstva, ki jih mi vsi ustvarjamo za zado-
voljevanje osebnih in skupnih potreb.
To je osrednja misel, ki smo jo na zvezni proslavi ob 30-letnici izhajanja glasil v OZD slišali na vsakem koraku in ob vsaki priložnosti: na okrogli mizi o vprašanjih obveščanja v združenem delu, govoru Božidarja Marko tiča, glavnega in odgovornega urednika glasila kombinata Borovo, ko je odpiral prigod-no razstavo glasil, govoru Djura Stevanoviča, predsednika zveznega odbora za pripravo proslave ob 30-letnici glasil OZD v Jugoslaviji in nagovoru pokrovitelja proslave, predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Mike Špilj-ka. Ne gre za pomanjšana zvezna in republiška glasila, gre za nov in tipičen zorni kot, ki naj ga ob obravnavanju splošnih in samo za konkretno organizacijo združenega dela pomembnih vprašanj, osvetle glasila OZD.
V Jugoslaviji izhaja približno 1500 glasil organizacij združenega dela, ki jih natisnemo v nakladi 3,5 milijonov izvodov vsako številko, od tega samo v naši republiki kar tretjino! Gre za dejansko sedmo silo, ki ne izziva samo začudenja in pa občudovanja, ampak nas vse, posebej pa sindikate, predvsem družbenopolitično zavezuje.
Glasila organizacij združenega dela niso v naši republiki samo najbolj razširjena — razstavni panoji, ki jih je organizator namenil posamezni republiki, so bili za glasila iz naše republike kar pretesni, saj so iz naše republike glasila predstavili predvsem z naslovnimi stranmi, na panoji nekaterih drugih predstavnikov pa je še zijala belina — organizatorji obveščanja, uredniki in novinarji glasil OZD so pri nas tudi organizacijsko in politično najtesneje povezani: združeni so v 12 regionalnih aktivov, ki jim vloga in pomen dnevno naraščata! Med organizatorji obveščanja, uredniki in novinarji glasil v OZD iz naše republike je tudi ob proslavi 30-letnice tovarniškega tiska v Borovu najbolj prišla do izraza želja in potreba po čvrstejši medsebojni povezanosti ter izmenjavi izkušenj — predlog za organiziran obisk proslave v Borovu je prišel iz vrst tovarniških novinarjev. Proslave v Borovu se je poleg delegacije, kot so jih poslale tudi druge republike, udeležilo na svojo pobudo (in v organizaciji komisije RS ZSS za obveščanje in politično propagando ter sekcije tovarniških novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije) še 35 organizator-
jev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil OZD iz naše republike!
Razstava glasil OZD v Domu kulture v Borovu je bila izjemna: 1500 glasil je število, ki tudi nazorno ponazorjeno na panojih presega enostavno predstavo — gre za veliko avlo, do zadnjega kotička napolnjeno s panoji samo z naslovnicami 15U0 glasil!
Organizator proslave Božidar Markotič je v otvoritvenem govoru med drugim zato dejal: »Tovarniški tisk Jugoslavije, kakor so se na začetku imenovala ta glasila, je avtentičen dokument časa. Vse do zdaj je ta tisk častno izvajal svojo družbenopolitično funkcijo. Bil je eden od mejnikov poti, toliko pomembnega obdobja naše države, v katerem smo gradili najnaprednejšo družbeno ureditev v zgodovini človeštva — samoupravno socialistično družbo. Tovarniška glasila so sredstvo povezovanja delavskega razreda. To je tudi najpomembnejša družbenopolitična naloga teh glasil. Obveščanje je pomemben dejavnik boja za samoupravljanje, glasila v organizacijah združenega dela pa pomembno sredstvo obveščanja.«
Osrednji del proslave ob 30-letnici izhajanja glasil OZD je bila skupna seja, ki so se je udeležili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in na kateri sta pokrovitelj proslave, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, ter predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Milutin Milenkovič podelila priznanja uredništvom glasil, ki v posameznih republikah in pokrajinah izhajajo najdlje. Iz Slovenije je to priznanje dobil jeseniški »Žele-zar«, ki s prekinitvijo med vojno izhaja že od leta 1937 dalje. Na slovesnosti, ki so jo delavci kombinata Borovo vzorno pripravili, sta govorila Djuro Stevanovič, predsednik zveznega odbora za pripravo proslave ob 30-letnici izhajanja glasil OZD, in pokrovitelj proslave, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak.
S slovesnosti, ki je lepo uspela — vsi udeleženci, tudi 35 organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil OZD iz Slovenije so jo ocenili kot koristno in spodbudo za podobna srečanja tudi v prihodnje — so poslali pozdravno pismo predsedniku republike, ki je v Borovo poslal svojo sliko z lastnoročnim posvetilom: Bralcem tovarniškega tiska Jugoslavije, Josip Broz-Tito, 2. XI. 1977.
V Borovu je bila 2. in 3. novembra zvezna proslava ob 30-letnici izhajanja glasil OZD
Poslovno poročilo za devet mesecev 1977
V tem poročilu so poleg ostalega prikazani predvsem naslednji za potek in razvoj gospodarskega poslovanja delovne organizacije pomembnejši dosežki, razmerja in stanja v prvih devetih mesecih tega leta kot na primer:	proizvodnja, zaposle-
nost, osebni dohodki, investiranje, domača prodaja in izvoz, preskrba s surovinami in materialom, zaloge, nekateri gospodarski kazalci, tekoči finančni odnosi, skupni ostvarjeni celotni prihodek podjetja in njegova delitev ter dosežem finančni rezultati temeljnih organizacij.
Ko po zaključku prvih devetih mesecev letošnjega leta razčlenjujemo, primerjamo in ocenjujemo naše proizvodne in poslovne rezultate, lahko v glavnem ugotovimo naslednje značilnosti: v proizvodnji je prišlo z novimi prstanč-nimi stroji do povečanega obsega izdelave preje, ki je pomagal k znatnejši vskla-ditvi skupnega proizvodnega procesa; po izrazito slabem pretoku blaga v lanskem letu se je v prvem obdobju letošnjih devetih mesecev razvijala prodaja bolj normalno, v drugem obdobju pa je spet moč zaznati določeno mlačnost in zadržanost pri prometu z bombažnimi me-tražmimi izdelki na domačem trgu; kar za pol leta zakasnela rešitev za premik prodajnih cen tekstilnim izdelkom vsaj zaenkrat še ni prinesla bombažni metražni industriji kaj prida olajšanja in boljšega položaja; lani povečane carinske dajatve na tekstilne surovine so se letos, namesto znižale na prvotno raven, ponovno zvišale; lani spomladi uveljavljeni predpisi o zavarovanju plačil so delovali dovolj ugodno in učinkovito; končno je bil v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarjen finančni rezultat, ki je sicer spet pozitiven a nikakor ne — kot tudi že ob polletju ne — dovolj zadovoljiv.
Načrtovani obseg celokupne proizvodnje je bil ustvarjen v višini 99 %. V okviru tega je znašala proizvodnja preje 9,4 % in proizvodnja gotovih tkanin 100,3 %. V primerjavi z lanskimi prvimi devetimi meseci je bilo proizvedeno blizu 200 ton ali 8 % več preje in 550 tisoč metrov ali 3 % manj gotovih tkanin. Kakovostna raven izbora gotovih tkanin ne dosega za letos načrtovane in pravtako ne lani ustvarjene. Obstoječe tržne prilike namreč narekujejo določen premik od izdelkov iz česane k izdelkom iz mikane preje, kar pa ni tehnološko ugodno za lani je delovna proizvodna samo predilnico. Napram lani je delovna proizvodna storilnost v povprečju delovne organizacije nazadovala za 0,8 %, vendar pa se stvar od tromesečja do tromesečja postopoma popravlja. K temu gre dodati, da je na podlagi že utrjenih kazalcev: predilnica povečala delovno storilnost za dobrih 5 % in zmanjšala učinkovitost stroj-
nega dela za preko 2 %, tkalnica povečala delovno storilnost za 5 % in učinkovitost strojnega dela za skoraj 3 % ter plemenitilnica zmanjšala delovno storilnost za blizu 6 %. Tehnična kakovost izdelkov je ostala nekako na isti ravni kakor lani oziroma je rajši kot ne nekaj nižja od povprečne ravni zadnjih petih let. Neugodno stanje v prvem tromesečju pri proizvodnji na področju dodelave tkanin se je proti koncu polletnega obdobja začelo obračati na bolje in računati je še na nadaljnje izboljševanje ...
Pod pojmom dosežkov okoli tehnične kakovosti, ki je tu izražena le v obliki deklariranega odstotka regularnih proizvodov, pa se skriva dosti široka vsebina, ki vključuje še reklamacije s trga, popravljanje in ponavljanje neuspele proizvodnje, zaostajanje ali pa celo izpad posameznih vzorcev, ki pa sodijo po času in izboru v zaključeno celoto, kasnitev proizvodnih rokov in slično. Če bi se upoštevalo vse to, bi morali priznati dosti nižjo kakovostno raven od sicer ozko deklarirane in seveda neobhodno potrebno po njenem izboljšanju.
Zaposlenost se je letos napram lani znižala v povprečju za 1,3 %. Prihodi in odhodi sodelavcev pa so se od lani podvojili. Pri tem je zlasti opazen precej povečani obseg upokojitev in samovoljnih zapustitev delovnega mesta. Osebni dohodki delavcev so znašali letos 3.724 dinarjev na povprečno zaposlenega pri polnem delavnem času in so bili za 8 % višji kot lani v prvih devetih mesecih. Izplačana sredstva za osebne dohodke so bila v povprečju na ravni delovne organizacije v okviru s sporazumom dogovorjenih norm. Začetkom junija popravljeni osebni dohodki terjajo svoje pokritje v primerno izboljšanih proizvodnih in poslovnih učinkih.
Gospodarsko investiranje je letos v pretežni večini usmerjeno v delno zamenjavo dotrajanega in iztrošenega strojnega parka in njegovo modernizacijo v temeljni organizaciji plemenitilnica. Ta investicija je bila sicer predvidena že za pretečeno leto, a je bila pod silo nastalih razmer zaradi splošne gospodarske zaostritve ter naglega usihanja lastne investicijske sposobnosti in finančne moči začasno odložena. Že takoj začetkom leta pa se je pričelo s pojačanimi pripravami in delom za to nekaj širše investiranje v plemenitilnico, ki vsebuje nabavo investicijske opreme iz uvoza in njeno postavitev in usposobitev za obratovanje. Tako so bila tekom prve polovice leta pridobljena potrebna soglasja od republiške Gospodarske zbornice in posebna dovoljenja za uvoz strojev s strani republiške Medresorske komisije. Za samo izvedbo investicije v skupni predračunski vrednosti 22 milijonov dinarjev je dala svojo finanč-
no pomoč Ljubljanska banka v Kranju v obliki investicijske usposobitve in dodelitve investicijskega posojila v znesku 17,6 milijonov dinarjev. V tem okviru je bil prvi del opreme — širinski beliini stroj, barvna kuhinja, krtač-no otepalni odsesalni stroj in polimerizirna komora — postavljen že do konca meseca septembra in računa se, da bo drugi del — barvni fulard, širinski pralni stroj in razpenjalno termofiksirni sušilni stroj — stavljen v obratovanje tja do konca leta oziroma najkasneje tekom meseca januarja.
Potek prodaje je bil v letošnjih prvih devetih mesecih boljši od lani, vsaj kar se tiče količinskih pokazateljev. Po količinskem obsegu je bilo prodanih za dobrih 4 % več tkanin kot je bilo proizvedenih. Napram lani je bil količinski obseg prodaje višji za preko 6 % in vrednostni
za 24 %. Ker pa primerjava prodaje z lanskim letom, ko je bil pretok bombažnega metražnega blaga zaradi poznanih vzrokov izredno nizek ne daje prave osnove za ocenitev, je dosti stvarnejša ugotovitev, da je letošnja prodaja v prvem polletju še potekala približno na ravni predhodnega petletnega povprečja, da pa je v devet mesečnem razdobju nekaj pod njo. V zadnjih mesecih je namreč opaziti določeno zadržanost v pretoku blaga na domače tekstilno tržišče in to preko običajnih razmer, ki jih že itak povzročajo še vedno prevelik uvoz bombažnih metražnih izdelkov in zmanjšana kupna moč prebivalstva oziroma zaenkrat večja preusmerjenost k potrošnji drugih vrst izdelkov. Ocenjuje se, da je to posledica znatno zakasnele — napovedane za november/de-cember lani — in za proizvajalca časovno najbolj neugodne — koncem maja — izdaje soglasja za premik prodajnih cen tekstilnim izdelkom, saj kupec ni bil voljan imeti na zalogi in prodaji v visoki sezoni istega ali sličnega blaga po dvojnih cenah.
Čeprav je bilo vloženega precej truda znotraj in zunaj delovne organizacije za pospeševanje, popestritev vsebinsko kakovost in donosnost, kaže vse na to, da bo potrebno še dosti napora za primerne in kolikor toliko zadovoljive prodajne dosežke tako v prodaji kakor do sedaj ne gre prezreti ugodnega premika prodajnih tokov k kupcem za nadaljnjo predelavo bodisi tekstilnega bodisi drugega industrijskega značaja.
Prodaja v izvoz je bila količinsko sicer nižja od lanskoletne, zato pa kljub nekaterim preloženim dobavam na približno isti ravni v devizni vrednosti in je navrgla skoraj 3 milijone dolarjev v absolutni večini v konvertibilnih valutah. Tako je bila cenovno dosti ugodnejša deloma po zaslugi lastnih vloženih naporov deloma pa zaradi različnega gibanja cen
tekstilnim izdelkom doma in zunaj v svetu.
Oskrbovanje z osnovnim in ostalim reprodukcijskim materialom, ki je že lani postalo dosti boljše, urejenejše in bolj gotovo, je tudi letos potekalo dovolj normalno, tako, da tekom prvih devetih mesecev zaradi tega ni prišlo do kakih večjih zadreg in zastojev v proizvodnji. Sem pa tja je sicer prišlo do manjših občasnih napetosti pri preskrbi s kemičnimi vlakni ter barvami in kemikalijami, vendar so bile te vedno še pravočasno in zadovoljivo odpravljene. Nadejati se smemo, da tudi v bodoče ne bodo eventuelno možni in splošni gospodarsko upravičeno potrebni omejitveni ukrepi pri uvozu prizadeli delovne organizacije pri tistih materialih, ki pomenijo zanjo ritem in kakovost dela.
Stanje zalog v delovni organizaciji daje približno takšno okvirno sliko: nabavne zaloge osnovnih surovin in pomožnega izdelavnega materiala so se količinsko popravile in po sestavu izboljšale ter v glavnem zadovoljujejo, že prej previsoke zaloge nedovršene proizvod-
nje s še naprej tako pri preji kot pri blagu v predelavi nadalje višajo in zaloge gotovih tkanin — lani sredi leta že na kritični višini — so resda upadle, so pa še vedno zelo visoke in bi morale biti ob koncu meseca septembra vsaj za poldrugi milijon metrov nižje, to je na petletnem povprečju.
Letos so nekateri gospodarski in likvidnostni kazalci poslovanja pokazali v primerjavi z lanskimi devetimi meseci precej ugodnejšo sliko, ki je predvsem posledica ponovne normalnejše prodaje in s tem tudi večjega obsega dohodka. Tako je na osnovi ustvarjenega dohodka po fakturirani prodaji izboljšana poslovna in družbena rentabilnost približno za tretjino, gospodarnost poslovanja skoraj za četrtino in gospodarska storilnost za blizu polovico, hitrost obračanja obratnih sredstev za sedmino in osnovna finančna likvidnost za skoraj polovico. Slej ko prej pa obstaja odprto in vse bolj pereče vprašanje investicijske sposobnosti oziroma vprašanje potrebnega obsega trajnih obratnih sredstev. Ta zadeva daleč presega možnosti delovne organizacije — kakor tudi več ali manj vse metražne tekstilne industrije — in je praktično rešljiva samo preko sistemskih ukrepov, najučinkovitejše v obliki odstopljenih sredstev kakor je bilo to tudi v preteklosti že storjeno.
Na osnovi lani uveljavljenega sistema plačevanja oziroma zavarovanja plačil so se tekoči finančni odnosi močno popravili. Tako so se terjatve do kupcev in za prejete menice v povprečju zžinale v primerjavi z lanskimi devetimi meseci za dobro šestino ter obveznosti do dobaviteljev in za izdane menice celo za dve petini. Tekom leta se je obseg najetih kratkoročnih kreditov zmanjšal za dobro šestino, ker so bili že v prvem četrtletju Ljubljanski banki v Kranju in Skupnim rezervam SR Slovenije vrnjeni najeti krediti v skupni višini 26 milijonov dinarjev. Vendar pa znižanega obsega kreditnih sredstev delovna organizacija spričo izredno visoke podražitve osnovnih surovin, splošnih inflacijskih tokov in časovnega valovanja prodajnega obsega verjetno ne bo mogla trajnejše vzdržati.
Ustvarjeni finančni rezultat in njegova delitev za prvih devet mesecev letošnjega leta sta enako kakor že ob polletju spet pozitivna, še zdaleč pa ne zadovoljujeta in vsaj zaenkrat še ne dajeta osnove za kakšno večjo gospodarsko gotovost in sproščenost. To pa posebno še, ker doseženi finančni rezultat ni v celoti primerno podprt s količinsko, kakovostno in rokovno ugodno proizvodnjo, ampak tudi z višjim prodajnim obsegom od proizvodnega, torej delno odvisen tudi od prodaje tkanin iz zalog na račun lani izpad-
Na zborih delavcev v predilnici in tkalnici: koliko časa še tako?
lega prodajnega prometa. Skupni prihodek je pokril poleg za 13 % višjih skupnih materialnih stroškov še za 17 % večje obresti in 15 °/o večje dajatve in prispevke, za 8 % povečane osebne dohodke in prejemke ter končno tudi 8 milijonov ostanka čistega dohodka za sklade,
Ko ob pregibu v zadnje obdobje letošnjega leta lahko ugotavljamo, da smo v pretečenem delu leta na nekaterih področjih sicer vsaj nekaj izboljšali svoje delo in popravili skupni končni dosežek, da pa si še vedno nismo pridobili pred očmi in upoštevali nekatere domače in splošne okoliščine, ki so že ali pa naj še bi spremljale naše delo in gospodarjenje tja do konca leta in tudi v prihodnjem letu.
V zadnjih letih in tudi že letos je bil vložen lep denar v obnovo in modernizacijo strojnega parka, kar bo pač treba opravičiti s primernimi proizvodnimi in poslovnimi učinki. Začetkom junija so bili popravljeni osebni dohodki, kar je prav tako treba pokriti z odgovarjajočimi proizvodnimi in poslovnimi dosežki. Osvestiti se je, da je vsaka proizvodnja sama na sebi ob še tako dobrih tehničnih dosežkih več ali manj slaba, če ni v kar največji možni meri prilagojena pogojem in zahtevam kupcev oziroma tržne potrošnje in vse kaže na to, da je za potek proizvodnje na eni strani poglobiti pripravo, načrtovanje in organizacijo na drugi strani pa še posebej spremljanje ključnih pretokov izdelave po vsebinski, kako-
vostni in rokovni plati. Stare cenejše zaloge bombaža so postopoma pošle že pred koncem prvem polovice leja in pričelo se je uporabljati lahko le nove dražje. Pošteno in dobro gre premisliti vsakokrat kdaj, kako in zakaj se bodo uporabili in usmerili tako dragi materiali.
Za konec lanskega leta napovedano zvišanje tri leta zadržanih prodajnih cen tekstilnim metražnim izdelkom je bilo dovoljeno s strani pristojnih zveznih organov šele koncem meseca maja, torej pred porajajočim se usihanjem letne prodajne sezone, in še to samo na raven, ki upošteva le surovinska cenovna gibanja ne pa tudi splošnih notranjih in zunanjih inflacijskih tokov. Opaziti je, da se pri zadnja leta znižanem, dokaj stanovitnem, a še vedno znatno prevelikem uvozu tekstilnih izdelkov, letos njegov obseg ponovno povečuje. Obstojijo ocenitve, da v bližnji prihodnosti ni računati na možnosti za uveljavljanje napetejših odnosov pri deviznem poslovanju proizvodnih delovnih organizacij.
Po vsem tem je moč na kratko in brez ovinkov zaključiti: Naj bodo splošne razmere še tako ostre ali pa ugodne, najbolje izvozile in največ dosegle bodo vedno tiste delovne skupnosti, ki so dovolj ustvarjalno kakovostne, solidne in prilagodljive. Že v polletnem poslovnem poročilu je bilo omenjeno, da kakšnega posebnega pomaganja od drugod ni pričakovati, o čemer obstojijo tudi
bogate in prepričljive izkušnje iz preteklega leta. Čisto enostavno je potrebno, da smo dovolj zreli, pri delu učinkoviti in disciplinirani, solidarni in korektni ter da
Koncem oktobra so imele vse naše osnovne organizacije ZK volilne konference. Izvoljena so bila nova vodstva in sekretarji OO, ter sveta ZK. Na vseh konferencah so bila podana tudi poročila o delu osnovnih organizacij v minulem mandatnem obdobju, obenem pa so sprejeli tudi program dela za naslednje leto. Obravnavali so se tudi podatki o 9-mesečnem poslovanju oziroma gospodarjenju posameznih TOZD, izpolnjevanju sanacijskih programov in nalogah, ki nas čakajo do konca leta. 0 vsem naštetem je na konferencah potekala široka razprava, o kateri vam posredujemo glavne povzetke:
00 ZK TOZD Predilnica
Ugotovili so, da se je kadrovska komisija pri 00 premalo angažirala pri svojem delu glede sprejemanja novih članov, zato so predlagali večjo povezavo in sodelovanje z mladinsko organizacijo in sindikalno organizacijo v TOZD, saj bi na ta način lahko pridobili več novih članov v organizacijo ZK.
Po podatkih oddelka za gospodarstvo občine Kranj so ugotovili, da ima TOZD pre-
smo s kakovostno in pravočasno narejenimi izdelki čim hitreje pri kupcih. Do konca letošnjega leta je še vse, kar se le da, postoriti za zboljšanje končnih letnih re-
dilnica najnižje osebne dohodke v kranjskem bazenu. Navedena ugotovitev pogojuje fluktuacijo delovne sile, s tem pa tudi kršenje delovne in tehnološke discipline. V zvezi s tem so na konferenci sprejeli sklep, da se napravi revizija oziroma eventualni popravek internega cenika. Iz 9-mesečnega poročila o poslovanju TOZD predilnica je razvidno, da obstaja možnost
zultatov, a vzporedno tudi že vse pripraviti za uspešen in ugoden potek poslovanja v prihodnjem letu, ki bo kot vse kaže v odnosu na letošnje najmanj toliko zahtevno.
povečanja osebnih dohodkov, zato so predlagali strokovnim službam, da to možnost proučijo in o tem izdelajo podrobno analizo v primeru, da do povišanja OD ne bi prišlo.
V razpravi so se dotaknili tudi perečega problema naraščanja bolniškega staleža, ki je v nekaterih primerih tudi neupravičen. Ugotovili so, da obratna ambulanta ne izvaja
(Nadaljevanje na 4. strani)
Janez Božičevič, novoizvoljeni sekretar Sveta ZK
00 ZK volilne konference
Proste sobote za leto 1978
JANUAR (21)
FEBRUAR (22)
MAREC (23) APRIL (22)
MAJ (22)
JUNIJ (2 3)
N'	1	8 15	22	29		512	19	26
P	(2)	1 9 16	23	30		6 13	20	27
T	(3)	10 17	24	31		7 14	21	28
S	4	11 18	25		1	8 15	22	
e	5	12 19	26		2	9 16	23	
p	6	.13 20	27		3	10 17	24	
s	7	mm	m		m	H 0	25	
5 12 19 26	29 16 23 30
	6	13 20	27	3	10	17	24
	7	14 21	28	4	11	18	25
1	8	15 22	29	5	12	19	26
2	9	16 23	30	6	13	20	©
3	10	17 24	31	7	14	21	28
SO EHH				1 m i5		22	Ü
7 14 21 28	4 11 18 25
C1)	1 8 15 22 29		5 12 19 26
	1 9 16 23 30		6 13 20 27
	10 17 24 31		7 14 21 28
4	11 18 25	1	8 15 22 29
5	12 19 26	2	9 16 23 30
6	0013	3	tìniÈÉ
	JULIJ (21)	AVGUST (23)	SEPTEMBER (23) OKTOBER (23)	NOVEMBER (21)	DECEMBER (22)
N	2 9 16 23 30	6 13 20 27	3 10 17 24 1 8 15 22 29	5 12 19 26	3 10 17 24 31
P	nn	10 17	24 31		7 14 21	28	4	11	18	25	2	9 16	23	30		6	13	20	27	4 11 18 25
T	0	ill 18	25	1	8 15 22	29	5	12	19	26	3	10 17	24	31	O	7	14	21	28	5 12 19 26
S		12 19	26	2	9 16 23	30	6	13	20	27	4	11 18	25			8	15	22	(2§)	6 13 20 27
Č	6	13 20	27	3	10 17 24	31	7	14	21	28	5	12 19	26		2	9	16	23		7 14 21 28
P	7	14 21	28	4	11 18 25		1 8	15	22	29	6	13 20	27		3	10	17	24		1 8 15 22 29
S	1 8		M	130011			20	16	Ü	m	7	010	0		4	0	m	25		2 H]0 jBJ [ŠČj
Rekapitulacija
B prosta sobota praznik - delovnih dni
- nedelje_______
Skupaj
36
10
266
53
365
Plan prostih sobot za leto 1978 je potrdil odbor za splošne zadeve na 7. seji dne 3.11.1977.
00 ZK volilne konference
(Nadaljevanje s 3. strani)
dogovora, na podlagi katerega bi vsak mesec sproti z obratovodstvi pregledali visok stalež, oziroma obravnavali primere, ko delavec izsili stalež zaradi naslednjih vzrokov: začasne premestitve na delovnem mestu, neodobravanja dopusta itd. Predlagali so tudi, naj se poveča kontrola delavcev na domu, ki so v bolniškem staležu.
V razpravi je bil omenjen tudi problem odziva nekaterih delavcev, ki so vabljeni na preventivne zdravniške preglede. Velik procent delavcev je vezanih na normo in se zato vabilu za preventivni zdravniški pregled med delom ne odzovejo. Konferenca je sprejela sklep, naj se s pristojno zdravniško službo prouči možnost, da bi lahlko taki delavci opravili preventivni pregled po delovnem času.
V razpravi so se člani dotaknili tudi problema informiranja v našem kolektivu. Glasilo Tekstilec izhaja preredko, da bi lahko prinašalo sveže in aktualne if ormaci j e, ki bi zagotovile učinkovito informiranje. Prav zato bo potrebno izdelati načrt, kako bi sistem informiranja v našem podjetju izboljšali.
OO ZK TOZD Tkalnica
OO ZK TOZD tkalnica je v minulem mandatnem obdobju posegala v vsa dogajanja, bodisi znotraj TOZD, v delovni organizaciji in tudi navzven, tako na družbenopolitičnem kot tudi gospodarskem področju. Sekretar OO je v poročilu obširno obdelal celotno dejavnost OO, pohvalil je kadrovsko komisijo in skrb za idejno-politično usposabljanje članstva. Obširni del poročila pa je posvetil gospodarjenju v TOZD tkalnica in spretno nanizal problematiko, o kateri je tekila tudi obširna razprava. Problem št. 1 bi lahko označili pomanjkanje delovne sile, ki pesti skoraj vse naše proizvodne obrate. Pogojuje ga visok bolniški stalež, ki je večkrat tudi neupravičen, in pa fluktuacija delovne sile, katere vzrok so premajhni osebni dohodki, pa tudi slabi pogoji dela. Povprečna starost zaposlenih v tkalnici
presega 40 let, kar je zaskrbljujoč podatek, novo kvalitetno delovno silo pa je težko pridobiti. V razpravi je bilo iznešenih več umestnih predlogov in sicer, da bi moral izobraževalni center pospešeno priučevati nove delavce za proizvodnjo in to tako, da bi dal glavni poudarek praktičnemu pouku, nadalje, da naj bi kadrovski sektor v okviru možnosti poizkušal pred razporeditvijo na delovno mesto vsakega novosprejetega delavca testirati, itd. Sprejet je bil tudi sklep, naj se na prvi seji kolegija pregleda izpolnjevanje sanacijskih programov za vse TOZD, kjer maj se ugotovi, zakaj določene naloge niso bile izpolnjene.
OO ZK TOZD Plemenitilni-ca:
Iz poročila sekretarja OO je razvidno, da so komunisti TOZD plemenitilnica uspešno
posegali v vsa dogajanja, tako na družbenopolitičnem, kot tudi na gospodarskem področju, še posebej v ožji sredini, t. j. TOZD plemenitilnica. Posebno skrb so posvečali izpolnjevanju nalog akcijskega in sanacijskega programa za izboljšanje gospodarskega stanja tako te-
Janez Zrimšek, sekretar OOZK TOZD Tkalnica
melj ne, kot delovne organizacije. Osnovna organizacija je posvečala veliko skrb tudi krepitvi samoupravnih odnosov ter ostro posegla v poskuse dezinformiranja ter preprečila morebitne ustavitve dela, kar se je dogajalo
v preteklem obdobju. Vsi no-vosprejeti člani ZK v tej osnovni organizaciji so se udeležili seminarja za idejnopolitično usposabljanje, ki ga je organiziral OK ZKS, nekaj članov pa so poslali v politično šolo A in B programa. Člani ZK pa so budno spremljali tudi gospodarjenje in proizvodne rezultate, kateri so ob koncu devetih mesecev kar zadovoljivi. Popravili so planske zadolžitve in rezultate kvalitete ter znižali število napak. Znižali so tudfkoli-čino zamujenih dispozicij od aprila do septembra od 312.000 tm na 124.000 tm. DE plemenitilnica I je bila v tem pogledu celo nekoliko boljša od plemenitilnice II; vzrok temu pa so neusklajeni operativni plani z razpoložljivimi kapacitetami v plememi-tilnici II, kar povzroča večje zaloge nedovršene proizvodnje. Tudi razprava na konferenci je bila živahna. Dotaknili so se sistema nagrajevanja, za katerega so menili, da bo moral vsebovati taka merila, pri katerih bodo elementi kvalitete in asortiman imeli največji vpliv na višino osebnega dohodka. Menili so, da bo treba tudi v strokovnih službah poskrbeti za merila nagrajevanja po delu. Kritično so ocenili tudi delegatski sistem, ki še ni zaživel tako kot bi moral. Enotni so bili vsi komunisti tudi z ugotovitvijo, da bo potrebno izboljšati sistem planiranja, ki bo moral biti usklajen s proizvodnimi kapacitetami obratov, ne pa da se planira proizvodnja le z vidika komercialnih zahtev.
OO ZK DS skupne službe in TOZD Prehrana in oddih
Iz poročila sekretarja je razvidno plodno in učinkovito delo te osnovne organizacije. Posebno pozornost je posvetila sklepom 5. seje CK ZKS, ki je dala vsem osnovnim organizacijam nalogo, da ponovno prouče gradivo VII. in X. kongresa ZKJ, ki sta prinesla veliko programskih dogovorov, določil in sklepov, in ki imata revolucionarni pomen za nadaljnjo organizacijsko, idejno in kadrovsko usposobitev ZK, kakor tudi za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Posebni poudarek je bil dan v tem obdobju uresničevanju nalog zakona o združenem delu. V poročilu so bile navedene naloge, ki stoje pred nami, s posebnim poudarkom na izdelavo novega sistema nagrajevanja, kjer bo potrebna pospešena angažiranost vseh komunistov. Večjo skrb bo v bodoče potrebno posvetiti tudi delegatskemu sistemu, predvsem pri oblikovanju stališč in izboljšanju informiranja. Tudi v tej osnovni organizaciji je kadrovska ko-komisija dobro delovala, saj je bilo na novo sprejetih 9 članov v tem obdobju.
Sekretariat osnovne organizacije je predlagal, da bi morali člani ZK poleg rednega idejno-političnega izobraževanja, dati več poudarka na samoizobraževanje. V poročilu je bil velik del posvečen tudi gospodarskemu položa-
ju delovne organizacije, ki se je na splošno precej popravil, z njim pa tudi finančni rezultat, razviden iz 9-meseč-nega poslovnega poročila. Z nadaljnjim investicijskim vlaganjem smo dosegli bolj usklajen proizvodni proces in popravili kvaliteto izdelkov. Opazen je tudi premik v smislu tržne prilagodljivosti, kar se odraža v povečani prodaji: na domačem tržišču smo v tem času prodali za 20 % več kot v istem obdobju lani, skupen prodajni obseg pa je presegel proizvodnega za 7 %. Razveseljiva je tudi ugotovitev, da se naša prodaja usmerja h kupcem za nadaljnjo predelavo, t. j. v konfek-
cijo. Finančni rezultat je pozitiven in je pokril za 13 % večje materialne stroške, za 16% večje obresti, dajatve in prispevke, za 8 '% večje OD in še 8 milijonov din ostanka večjega dohodka za sklade.
Na splošno vse kaže, da bomo letošnje leto zaključili s pozitivnim finančnim rezultatom, kar pa nas seveda ne sme zadovoljiti, ampak nam mora biti spodbuda za še boljše delo vsakega posameznika.
Program dela osnovnih organizacij ZK za obdobje 1978
1.	Uresničevanje zakona o združenem delu
—	Spremljanje izvajanja programa za izvajanje Zakona o združenem delu;
—	sodelovanje OO Zveze komunistov pri uresničevanju predlogov osnutkov sa-
moupravnih splošnih aktov TOZD in delovne organizacije;
—	aktivno vključevanje komunistov pri samoupravni organiziranosti TOZD in ustanavljanju novih TOZD v sklopu delovne organizacije;
—	aktivno delovanje komunistov pri formiranju novih družbenoekonomskih odnosov v skladu z intenci jo Zakona o združenem delu;
—	zadolžitev vseh članov OO ZK pri pojasnjevanju novih družbenoekonomskih odnosov v javni razpravi (t. j. na samoupravnih organih, zborih delavcev in v svoji delovni sredini);
—	idejno usmerjanje komunistov pri pripravljanju predlogov novih dohodkovnih odnosov tako, da bo imel delavec resnično odločujočo vlogo pri ustvarjanju in delitvi dohodka ter sredstev za OD. Komunisti so dolžni, da se zadolžitve v skladu s programom in zakonskimi določili o dohodkovnih odnosih spro-vedejo do 31.12.1977;
—	pri razvijanju samoupravnih odnosov se komunisti zadolžujejo, da vodijo politiko medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja med TOZD in DSSS po principu vzajemnosti in solidarnosti.
2.	Kadrovska politika
—	Pri izvajanju kadrovske politike morajo komunisti vplivati, da se izvaja kadrovska politika v skladu z družbenimi dogovori o kadrovski politiki in pa s sklepi 5. seje CK ZKS;
—	komunisti v OO ZK so dolžni delovati v smeri kadrovanja delavcev z ustrezni-
Vera Kastelic, sekretar OOZK skupnih služb
mi moralno-političnimi kvalitetami, posebno za odgovorna delovna mesta;
—	komunisti na odgovornih delovnih mestih morajo skrbeti za nenehno dopolnjevanje strokovnih delavcev v proizvodnji in strokovnih službah v skladu s splošnimi načeli kadrovske politike.
3.	Ideološko izobraževanje
—	Pri sprovajanju programa ideološkega usposabljanja se morajo OO ZK pridrževati celotngea programa ideološkega usposabljanja ObK ZKS Kranj.
4.	Sprejemanje v ZKS
—	Pri sprejemanju v ZKS mora osnovna organizacija ZK, kadrovska komisija pri OO ZK in vsi člani OO skrbeti za vključevanje vseh struktur delavcev, ki imajo jasna idejnopolitična stališča do našega družbenopolitičnega sistema v ZK. Pri tem morajo sodelovati z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami kot so ZSMS, sindikat, ZB in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami na terenu.
Vili Legat, sekretar OOZK TOZD Predilnica
5.	Informiranje
—■ Informiranje mora potekati tako, da so delavci sproti obveščeni o potekih in dogajanjih v delovni organizaciji in TOZD. Glasilo Tekstilec izhaja premalokrat, da bi bilo to učinkovito informativno sredstvo. Prouči naj se možnost izdajanja tedenskega informatorja v ciklostil tehniki, ki bi obveščal o aktualnostih in problematiki v TOZD in delovni organizaciji.
6.	Delegatski sistem
—	Pri uveljavljanju delegatskega sistema komunisti opažamo, da ta sistem še ni zaživel v takšni obliki kot je začrtan in da se pri odločitvah delegatov v organih upravljanja v TOZD in skupščinah SIS še ni dovolj izraženih stališč tiste sredine, ki je delegata izvolila, ampak se še vedno opažajo osebna stališča delegatov;
—	naloga Sveta ZK in 00 ZK je, da poživi delo konferenc delegacij na nivoju delovne organizacije tako, da bo delegat polno seznanjen z gradivom in da bo zastopal avtentična stališča svoje TOZD;
—	pri volitvah delegatov v letu 1978 se morajo evidentirati kandidati, ki bodo resnično zastopali sredino, katera ga je izvolila.
7.	Družbena samozaščita
—	Komunisti v OO ZK morajo biti aktivni nosilci druž-
bene samozaščite v svoji delovni sredini tako, da preventivno delujejo in opozarjajo ustrezne odbore in samoupravne organe na negativne pojave in lažne informacije, kakor tudi razne tehnobiro-kratske in šovinistične izpade.
8.	Angažiranost članov ZK
—	Pri evidentiranju kandidatov v samoupravne organe in delegacije morajo OO ZK skrbeti, da so vsi njeni člani ustrezno angažirani v organih upravljanja in delegacijah samoupravne interesne skupnosti;
—	posebno skrb moramo posvečati angažiranosti mladih komunistov v organizaciji ZSMS in njihovem delovanju v skladu s stališči OO ZK;
—	stalno moramo spremljati in ocenjevati delo komunistov v samoupravnih organih, organizaciji ZSMS, sindikatu in krajevnih skupnostih.
Vedno, kadar obiščem modno manifestacijo, pričakujem v določeni meri vtis v smislu nove mode.
Najbolj me je seveda zanimal tisk in moram priznati, sem bila razočarana; vsi so prinesli vse, kaj bo pa med temi deseni tisto novo za naslednje poletje, pa ni bilo moč ugotoviti, oziroma je bilo tako malo, da nisi mogel dobiti nikakršne orientacije.
9.	Zadolžitve komunistov v zvezi z gospodarjenjem v podjetju
-	Komunisti v OO ZK, predvsem vodilni in vodstveni delavci so zadolženi za striktno sprovajanje sanacijskega programa in izdelavo periodičnih poročil o izvajanju ukrepov in rezultatih programa;
-	v skladu s sklepi problemske konference o stabilizacijski in gospodarski politiki našega podjetja moramo komunisti v naslednjem obdobju usmeriti vso svojo angažiranost pri realizaciji tistih sklepov, ki jih do danes še nismo uspeli realizirati;
-	osnove in konkretne zadolžitve OO ZK po TOZD so:
-	kvaliteta,
-	asortiman,
-	izpolnjevanje plana,
-	prihranek na materialnih stroških,
-	organizacija dela,
-	delovna in tehnološka disciplina, itd.
Več novega je bilo vsekakor v ostalih izdelkih, pleteninah, ki so vedno najlepše, v težki konfekciji ter usnjenih izdelkih.
Levji delež nagrad so pobrala slovenska podjetja: Almira iz Radovljice za pletenine, Peko Tržič za moške in otroške čevlje, Beti Metlika za komplet spalnih srajc Jeans v Safari stilu, Konus Slovenske Konjice za usnjeno konfekcijo in plašče, industrija usnja Vrhnika za usnjen bluzon, Lilet Maribor za ženske čevlje, Konfekcija Sloga Zrenj anin za spalne srajce iz domačega platna »iz babičine skrinje«, Jutranjka Sevnica za kolekcijo otroških oblek, Teteks Tetovo za zimske tkanine za »double face«,
itd. Preveč bi bilo, če bi naštevali vse po vrsti. Nagrajencev je bilo še več tudi iz drugih republik, ker so se letos nagrade delile za Zlate in srebrne košute ter zlate lane za otroške izdelke.
Od metražnihi eksponatov je bila pač najlepša kolekcija tkalnice iz Vižmarij v aktualnih barvah, od roza do vinsko rdečih tonov.
Neverjetno močno je bil zastopan Jeans v Safari stilu, to je bila pravzaprav edina nit, ki je povezovala kot noviteta, čeprav na zapadu že izginja in se pojavlja nov športni stil v svetlejših barvah, seveda pa bodo mladi pri nas še vedno v Safariju. Blue Jeans počasi, a vztrajno izgublja privržence.
Manj kot lansko leto je bilo tudi indijskega platna. V svetu se bo pokazal »Indian Look« v popolnoma novi obleki.
Za tisk, kot že rečeno, nič posebnega; Čakovec je prinesel kolekcijo za romantično kmečke obleke v temnih barvah.
Naš paviljon se je lahko po kvaliteti meril z ostalimi razstavij alci. Pripravili smo štiri desenske skupine, ki so bile aktualne po vsebini in na solidnem nivoju. Za res učinkovit vtis oblikovati razstavno kolekcijo, res ni tako lahko. Treba je sistematično priprave že pri desenski izbiri oz. nakupu v čimbolj enotnem stilu, najbolje v enem, kar bi bilo tudi pri tako širokem desenskem asortimanu mogoče.	MaK
Dopisujte v glasilo!
PREKLIC
Preklicujem izjave, ki sem jih dajal o sodelavcu Vilfanu Stanetu za neresnične.
Jože Volf
Določitev kolektivnih dopustov in leto 1978
Odbor za splošne zadeve je na 7. seji dne 3.11.1977 sprejel naslednji
sklep:
Za leto 1978 se določijo koldktivni dopusti po naslednjem razporedu;
TOZD PREDILNICA, TOZD TKALNICA
I. izmena od 10.7. do 28.7.1978 = 15 obratovalnih dni
II. izmena od 31. 7. do 18. 8.1978 = 15 obratovalnih dni
TOZD PLEMENITILNICA
DE Plemenitilnica I
od 24. 7. do 11. 8.1978 = 15 obratovalnih dni
DE Plemenitilnica II
od 17. 7. do 4. 8.1978 = 15 obratovalnih dni
Vsi TOZD in DSSS imajo kolektivni dopust tudi 28. aprila 1978.
Obe plemenitilnici pričneta v pripravljalnih fazah obratovati že zadnji teden kolektivnega dopusta.
OD za oktober 77
Povprečno izplačani osebni dohodki za mesec oktober in primerjava z 10-mesečnim povprečjem letošnjega leta:
Delovna enota	oktober 1977 din	jan.-oktob. 1977 dim
TOZD Predilnica	3.494,62	3.308,11
DE tkalnica I	3.581,20	3.356,11
DE tkalnica II	3.582,50	3.375,79
TOZD Tkalnica	3.581,96	3.367,68
DE plemenitilnica I	3.815,78	3.604,78
DE plemenitilnica II	3.738,74	3.542,21
DE gravura	4.387,86	4.085,24
TOZD Plemenitilnica	3.849,33	3.633,46
TOZD Prehrana in oddih 3.955,04		3.782,91
DS Skupne službe	4.588,99	4.359,72
V mesecu oktobru je bil povprečno izplačan osebni dohodek v delovni organizaciji 3.945,07 dinarjev. Najnižji OD pa je znašal 2.304,85 dinarjev.
J. S.
Mladinci!
Vsak mladinec je te dni prejel anketni list KOO ZSMS, ki poleg splošnih osebnih podatkov za anketiranca vsebuje še vrsto vprašanj in sicer na katerih področjih bi želel posameznik sodelovati in ali je pripravljen plačevati članarino ali ne. Na podlagi vrnjenih in izpolnjenih anketnih listov bo mladinska organizacija oz. osnovne organizacije po TOZD lažje opredelila delo po posameznih dejavnostih in vključila tudi vse mladince, ki bi se želeli aktivno vključiti v delo.
Svet KOO ZSMS naproša vse mladince, ki bodo prejeli anketo, da le-to čimprej izpolnijo in vrnejo predsednikom osnovnih organizacij ZSMS po obratih!
Sejem mode za sezono 1978 v Beogradu
|e štipendiranje del kadrovske politike?
Kopač Rafael
ke proizvodnje ter s tem povezano mentaliteto v širši družbeno političnii skupnosti; vplivajo na reden dotok kadrov tudi individualni kadrovski aspekti, ki so marsikje kljub »idealnosti« stanja še vedno škodljivo prisotni.
V Sloveniji imamo več srednješolskih centrov za poklicno izobraževanje (Murska Sobota, Maribor, Celje, Sevnica, Kranj, Metlika, Ljubljana) in dva srednješolska centra (Kranj, Maribor). Vse omenjene šole imajo omogočeno bivanje svojih učencev v dijaških domovih. Možnost absolventov srednjih tehničnih šol in celo poklicnih šol je tudi v nadaljnjem izobraževanju na Visoki tehniški šoli v Mariboru ter na VTO tekstilna tehnologija FNT Ljubljana, kjer je možen prvo in drugo stopenjski študij. V vseh naštetih šolskih centrih za tekstilno izobraževanje obstajajo pogoji za celovit in uspešen vsestranski razvoj mladega človeka. Tukaj lahko mladi temeljiteje spoznajo cilje naše samoupravne socialistične družbe (se vključujejo in aktivno delujejo v 00 ZK, 00 ZSMS, v številnih amaterskih krožkih in klubih npr.: športnikih, kulturnih, zabavnih,...), ter s tem razvijajo poleg lastnih osebnih kvalitet tudi homogeno povezavo z družbo, z njenimi interesi in cilji. V Ljubljani oziroma Mariboru, kjer je omogočen visokošolski študij tekstilne tehnologije, praviloma lahko dobi vsak študent stanovanje v študentskem naselju. Življenje v naselju je urejeno tako,
da lahko študentje v sklopu rednega vzgojnoizobraževal-nega procesa aktivno spremljajo vse obštudijske dejavnosti na Univerzi (redno družbenopolitično delovanje, vključevanje v kulturno umetniška društva, interesne sekcije, kreiranje univerzitetnega in internih šolskih glasil, vključevanje v mednarod-klub prijateljstva in mednarodni študentski servis ...) ter si poiščejo dodatni dinar z delom preko študentskega servisa).
Po popisu družbenega dogovora o štipendiranju, ki je v SR Sloveniji razdelil tradicionalno obliko štipendij v dve komponenti: kadrovsko štipendijo in socialno štipen-
dijo, je tudi naša tekstilna industrija bolj optimistično zakorakala v pridobivanje lastnih kadrov s sistemom vertikalnega in horizontalnega načina štipendiranja. Toda dejstvo, da je skoraj 50 procentov razpisanih kadrovskih štipendij ostalo nerazporejenih (zajete vse oblike tekstilnega šolstva), nam potrjuje, da dotok novih kadrov v tekstilno industrijo zaostaja za njenim tehničnim in tehnološkim razvojem. Kot ostale industrije, tudi tekstilna indù-
Učenci!
Ste pripravljeni na samostojno pot
v prometni vrvež?
So vas poučili
kako
hoditi po pločniku
Že dejstvo, da je vpis na tekstilne šole vseh stopenj v neskladju z dejanskimi potrebami sodobne tekstilne industrije je dovolj, da kritično spregovorimo o kadrovanju v delovnih organizacijah, katerega sestavni del je tudi štipendijska politika. Poleg faktorjev, ki splošno vplivajo na kategorij acij o tekstilne industrije med »nekapitalne« obli-
Zahvale
Ob bolezni mojega očeta Pavlin Blaža, ki je potreboval osebno nego, se za razumevanje zahvaljujem vodstvu TOZD Predilnica, socialni službi in dr. Štulerju.
Pavlin Rozi
Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tkalnice I ter 00 sindikata za lepa darila ob mojem odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim še veliko sreče in delovnih uspehov.
Kristina Zorenč
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tkalnice II ter sindikalni organizaciji za lepa poklonjena darila. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem kolektivu obrata I TOZD Prehrana in oddih za lepo darilo in jim želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Marija Toporiš
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem čistilnice blaga in navij alnice obrata II ter sindikalni organizaciji obrata II za lepa poklonjena darila. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Malči Knez
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem plemenitil-nice I in barvarne, kakor tudi sindikatu, zahvaljujem za darilo. Kolektivu želim še veliko delovnih uspehov.
Franci Tomat
Ob odhodu v pokoj se vsem mojim sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za poklonjeno darilo, ki mi bo ostalo v lepem spominu na vse, s katerimi sem skupaj delal. Celotnemu kolektivu želim še vnaprej veliko napredka in delovnih uspehov.
Alojz Žen
kje
po cesti
kdaj
čez cesto?
So vam pokazali starši in učitelji najbolj varno pot od doma do šole in od šole do doma?
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem in sindikatu predilnice za poklonjena darila, ki mi bodo v trajen spomin. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov.
Marija Žagar
Vozniki motornih vozil, ne dopustite, da bi ugasnilo komaj začeto življenje pod vašim vozilom!
Svet SR Slovenije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
jm 1908-74
strija potrebuje strokovnjake, ki bodo uresničevali njene smernice razvoja. Prav zaradi tega pomeni odliv dobrih učencev in dijakov v druge industrijske panoge (elektrotehnika, strojništvo, kemija,...), ali njihova usmeritev v družboslovne vede (politologija, sociologija, psihologija, ...), za tekstilno industrijo same dodatno obremenitev, kajti njej ostanejo za izobraževanje praviloma učenci, ki niso bili sprejeti v druge šole (gimnazije, ekonomske srednje šole,.. .), ter le malo takih, katerih primarna usmeritev je bila v izobraževanju na tekstilnih strokovnih šolah. Toda koncept razvoja tekstilne industrije in njena modernizacija, torej avtomatizacija, takšne diferenciacije pri usmerjanju v tekstilne poklice nikakor ne more in ne sme nekritično obravnavati, kajti obstaja edini pogoj v izobraževanju in s tem pridobivanju kvalitetnih kadrov. Zato je osnovna naloga kadrovskih služb v OZD, da k nastali problematiki izobraževanja v in za tekstilno industrijo pristopijo kategorično, če pa je potrebno, pa tudi samokritično. Zavedati se namreč moramo, da oblika golo razpisanih kadrovskih štipendij še zdaleč ne rešuje nastale situacije, temveč je potrebno nadobudnemu osmošolčku temeljito prikazati zahteve in potrebe tekstilnega dela gospodarstva. Poleg nestimulativnega nagrajevanja po delu je eden osnovnih vzrokov v zaostajanju kadrovskih potreb tudi v tem, da je angažiranje marsikaterega tekstilnega strokovnjaka povsem enosmerno. Zato je potrebno pristopiti načrtno in integralno k štipendijski politiki v tekstilni industriji, kar z drugimi besedami pomeni navezati temeljite stike celotne industrije s skupnostmi za zaposlovanje, s šolstvom in s povratno povezavo oskrbeti pravilen in kakovosten dotok kadrov v vse smeri tekstilne industrije.
Poleg omenjenega načina štipendiranja obstaja še štipendiranje iz Titovega sklada, iz katerega prejemajo štipendije mladi delavci in najboljši dijaki in študentje. Pogoji za pridobitev navedene štipendije so strožji, ker so
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Vera Kastelic — predsednik, Le-tinič ing. Alenka —■ podpredsednik in člani:	Franc Mihelčič,
Saša Valentinčič, Slavka Rojina, Peter Jeko-vec in Pavla Blažič. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
zlasti upoštevani sledeči faktorji:	nadpoprečen učni
uspeh, družbenopolitična angažiranost, odgovarjajoči socialni položaj .. . Žal pa ugotavljamo, da teh štipendistov tekstilno šolstvo skoraj ne pozna, kar je vnovičen dokaz, da celovitosti na področju štipendiranja ne uresničujemo po sprejetih sklepih.
JANKO REŠETA BRANE SRČNIK študenta VTŠ Maribor
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame
FRANCKE TOMAŽIN
se iskreno zahvaljujem sodelavcem DE gravure za podarjeni venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Marjan Tomažin
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame
IVANE SLAK
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem skladišča gotovega blaga za poklonjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Martina Bakovnik
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta se prisrčno zahvaljujem sodelavcem adjustirnega oddelka obrata I za poklonjeni venec in izrečena sožalja.
Marija Plestenjak
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
IVANE JAGODIC
se naj lepše zahvaljujem I. in II. izmeni tkalnice I za izrečeno sožalje in materialno pomoč.
Ivanka Jagodic s sinom Brankotom in hčerko Bernardko
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
MARIJANE PINTAR PRAVST
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz obrata I in II za izrečeno sožalje, finančnemu sektorju za poklonjeni venec, vsem za obisk na njenem domu in spremstvo na zadnji poti.
Rezka Pintar