1952, en orvi ki SVI: Valeni snik. incé Pr- Jutri, v nedeljo ob 9.45 uri krene sprevod z Garibaldijevega trga na pokopališče Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; trimesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/II. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOMLSJISTIČKE PA UTI J K S. T. O. Slava žrtvam, ki so februarja 1902 darovale svoja življenja v obrambi delavskih pravic! OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 165 TBST S O 18 O TA, ». FEBRUARJA 1»32. CEN \ 20 UH Vij TOV. VIHALI JE NAKAZAL EDINO MOŽNO 1IEŠITEV TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA Le enotnost delovnega ljudstva bo prinesla STO mir in lepšo bodočnost Laskavo priznanje sekretarja naše Partije visoki internacionalistični zavesti slovenskega ljudstva a oddi jše -icert Iz fi ;i mol lost -in je. ni pe' je - : ejanjč o. željal v C-c nedeljo dopoldne je bila . nadiP ivedana javna debata Vida-n 3. (Lonza v gledališču Rossetti. aperet1 ta izredni dogodek je vla-a klat*0 veliko zanimanje. Pro-iški tirna dvorana je bila popolai* v a zasedena. Na debati smo a - 'azili ljudi, ki pripadajo najvidnejšim političnim skupi-čina1 llT1 aR strankam, predstavni-ler - f občinskih, conskih in dru-- .23. ih oblasti ter številne dima-žeijat in tule novinarje. H i|P(> kratkem in jedrnatem tirni rl>du tov. Franca Gasparinija socialista dr. Petrinija, ki icert “ med drugim udeležence ponila. naj dokažejo svojo vi-'ko politično zrelost s tem, ='* ohranijo red in disciplino v jy| Jerani za časa debate ter naj gm_fvornikov ne motijo z žviž-^^Bhjem ali ploskanjem, je ko* ryi govoril glavni sekretar Sn- - Koa*‘st'òne stranke Julijske Be-Frau-^čije (PSVG) prof. Lonza. :bv10rV uvodu svojega govora je - Vesf°f. Lonza povedal, da je „ . ,ileg0Va socialistična struja v é - p, u odklonila vsako sodelo-0; Trenje s komunisti že leta 1945, 1 b°8're^ z® prei kot v 'n 0 a Prav zaradi tega vodi tudi ;kupii*nes popolnoma drugačno p: - 'ko, kot pa jo vodijo komu Fraus'Sti’ Naznačil pa je, da je moria! - ^ Prav zaradi tega tem pc- ebnejša debata, skupil j, . ienj, nato pa je prešel k argu-i5^n'f,ent0m, ki so bili jedro nje ob l0’lve°a govora. Očital je kc-jz - rUnistom, da so nesamostojni ob 9.' da v vseh vprašanjih pc.-lljah 'jai° sv°j° politiko koristim J 9vietske zveze in da torej po-____,r®jajo tej tudi interese de- 1 iškega razreda ter da v vpra-j „'•UttJTrsta ne odločajo po la-»“ nj volji ali prepričanju, tem, ondnBč. da slepo sledijo navodi- lrn. ki prihajajo iz SZ. Oči-■M01' je tudi, da komunisti pi-‘J° socialdemokrate s titov-.?m> jih obdolžujejo, da se rijateljijo s Titom itd. .Prešel je nato 'k obravnava- > VS(JUKrazmer’ ki vso to povojni, vali °-v° tu^e °kupacije vladajo > čit1 Trstu. Končno je le priznal kar komunisti trdimo že zahšSt in sicer’ ie Trst 7„, p?remenjen v kolonijo anglo- v {jleriških imperialistov. e ža ® Tržaškem vpraišanju pa ie F°T Lonza povedal naslednje: 0 resolucije IU je veljal kot inovfS'oarneriška vojna baza ■ za ne «?£eb'ten naPad na Tita in na ^_S,R. zato ZlSSR ni hotela gu-^^mnerja, ki so ga predlagale ■»•Padne sile in zato je bil 0 sp^ ranien «status quo». Tri-,bijfčanska nota je pomenila ve- ' ' UP Italijanov, toda izka-0 se je, da je bila le zgolj )S J5U0 °b priliki volitev v alUi. Po resoluciji IU se je 0 Približal Zapadu, kar je 3e prehienilo tudi sovjetsko pn- 1 é'tiko do Trsta vall|e^ nadaljnjih razglabljanjih na „0to0f' T-onza poskušal popol-S1-tn a prevrniti vso politiko kus hiunistov in ZSSR. Po njc-“■ .«,.Vein naj bi bila prav ZSSR i i aZni krivec, če je še danes e* Trstu tako stanje in če so še vedno okupacijske čete. s®kakor res lepa modrost! Po-,e,al ie tudi, da je ZSSR «po-.* Vidalija v Trst zato, da a Prejme v svoje roke novo L//°dstv0 Kp govor je prof. Lonza :aključ|l s tem, da je kritizi-; navidezno demokratično re-p ®v .tržaškega vprašanja. Pri . I® citiral odlomke iz del y.nina’ ki se nanašajo na pra-, 5?® in krivične mirovne po-Sk m . pon°vil zahtevo, ki B,.,0 ^ .toRko krat slišali iz Flia tržaških socialdemokratov, |B anareč, da oni še vedno vztra n,J? uri tem, da se v Trstu iz-e?e Plebiscit, 'ki naj odloči o "‘Padnosti teh krajev; kajti njihovem le plebiscit more Avariti pravično mirovno po-°dbo z Italijo. Tov. Vidali je v uvodu svo-'®ga govora podčrtal dejstvo, a je politična debata zelo u-®stna, da jo zato zelo rad ž reinie in to tem bolj ker gre razjasnjevanje tako važne-== vprašanja, kot je Tržaško Šanje’ 0 katerem zlasti An- ■ ,n,"am®ri=ani nič kaj radi ne ■ vore. Tržaško vprašanje je ■ dal- je nadaljeval trv. Vi- ■ gtiii ~~ in 'še več’ pnstaja že ■ ra, °’ zato j® možno o njem ■ ra Pravljati. Zaradi obstoječih ■ sl{ m®r trpi tukajšnje sloven- 1 ’ italijansko in hrvatsko ■ Zel blValstvo v obeh conah 2 že ° ve*iko škodo. Tudi danes ^govn°uab^eni grof iSforza Ì® snn-ri 0 nekem pomirjenju in gosiazumu med Italijo in Ju-V'J°; minister Pacciardi 1 sBreie,?redlagak naj bi Tita slan», L-v Atlantski pakt; po-k Martino je šel k Titu in mu zagotovil, da je italijanska vojska pripravljena braniti Jugoslavijo v primeru napada s strani SZ; danes se govori o Bethouartovem načrtu, ki predvideva neko alpsko trdnjavo proti SZ. Jugoslovanska vlada je poslala znanega agenta «Forcing Office» Velebita v Rim za poslanika. Ta ima nalogo rešiti vsa vprašanja v smislu atlantičarjev. Nedvomno spada med najvažnejša vpraša, nja prav vprašanje Trsta. Mnogo je predlogov v zvezi s Tržaškim vprašanjem. Vselej kc se govori o vojni, se govori tudi o Trstu. Da o znani tristranski noti sploh ne govorimo več: kajti danes je že vsem znano, da je bila le navadno mamilo za volitve. Sforza je govoril, da bi rešitev Tržaškega vprašanja smejali. Prav tako so se nam ne pomenila nikakega diktaia | smejali tedaj, ko smo zahte- mu ni mar za Neapelj, Livorno in druga pristanišča, ki jih je za Jugoslavijo, kajti istočasno vali, naj Trst postane odprto že prepustil ameriškim osvajal-kot Zagreb bi treba vzajemno mesto. Danes se pa že vsi stri-jcem. Tito ve, da s svojo dema-braniti tudi Milano in ria bi njajo, da je 'Trst spremenjen v goško politiko do tržaškega zato lahko prišlo do izmenjave strateško vojno oporišče. Gen. nekaterih dolin (kot da bi j.b j Airey je trdil, da je Trst mo bilo toliko na tem malem i zem- j goče «braniti» samo v sodelo-lju, ki se imenuje STO). '/ nani vanju s Titom. No in danes je so tudi predlogi Daviesa in Trst v resnici vključen v jugo-Harrimana o spremembi seda-1 slovanski obrambni sektor. Ti-njih meja ter o še nadaljnji tovske oblasti v coni B imajo okupaciji obeh con STO. Prav ! namen odpeljati v notranjost o tem vprašanju se danes ponovno govori v Rimu. Mi smo realisti — zatrjuje tov. Vidali — zato smo gotovi, da bo tržaško vprašanje rešeno, ako si bomo mi Tržačani zadali nalogo, da ga rešimo. Ko smo mi trdili, da je Trst postal vojaško oporišče so se nam »rij it Ih KOMUNISTIČNA PARTIJA TRŽAŠKA FEDERACIJA S. T. O. ITAL. SOC. STRANKE priredita Spominske proslave 50. obletnice velike februarske stavke 1902 JUTRI, V NEDELJO, 10. FEBRUARJA: Ob. 9.45 odhod povorke z Garibaldijevega trga na pokopališče. Ob 10.30 na pokopališču proslava padlih delavcev v borbi za stvar dela in demokracije. Govorila bosta sindikalna voditelja: Markovič Alojz - Zvonko in Radich Ernesto predseduje tovariš Gattonar Antonio Kot predstavnika obeh partij bosta prinesla pozdrave tovariša Vidali Vittorio in Teiner Salvo V TOREK, 12. FEBRUARJA: Ob 20. uri v Kinu ob morju Svečana proslava februarskih dogodkov I9D2 Proslavi bo predsedoval tovariš Juraga Antonio govorila bosta odv. Rogassi Giuseppe za KP STO in dr. Polli Giovanni za tržaško federacijo PSI Jugoslavije čim več tamkajšnjih rojakov, ki se ne strinjajo z njihovo politiko. To namreč v primeru, da bi prišlo do večje napetosti. Sicer pa smo gotovi, da bi Tito propadel v primeru morebitnega 'konflikta še predno bi utegnil odvesti ljudstvo cone B v notranjost dežele. O tem nismo prepričani le mi tu v Trstu, temveč tako govori tudi jugoslovansko ljudstvo v notranjosti dežele. Kakšna je današnja situacij'.? Američani kontrolirajo italijansko in jugoslovansko vojsko kakor tudi gospodarstvo obeh držav. Tito nima nikakega namena, da bi zapustil cono B, tud,i Angloameričani nimajo namena zapustiti Trsta in cone A ;kajti tu se jim dobro godi, v .coni B pa imajo celo svoja letovišča. Možno je, da postane v resnici Trst sedež enega dela glavnega stana Atlantske vojske. In z vsem tem — tako je nadaljeval tov. Vidali — se vi socialisti Julijske krajine povsem strinjate. Sedanje stoletje, je stoletje socializma, toda ne vašega (socialdemokratskega), temveč našega socializma! Mednarodni položaj je resen in razgiban, prav zato. pa pravimo, ds je možno sožitje dveh sistemov. Samo v prijateljstvu in v sodelovanju je mogoče rešiti tržaško vprašanje. Toda tega Tito in De Gasperi nočeta, kajti oba sta izbrala linijo atlantskih kvislingovcev. In s to politiko se vi prijatelji socialisti strinjate. Vi socialdemokrati še niste razumeli dejstva, da Angloameričani ne izbirajo sredstev tedaj, ko gre za njih profite. In De Gasperi sledi isti politiki, zato pravi Titu, naj pozabi na preteklost. Njemu ni vprašanja igra na dobre karte. Zato potrosi težke milijone lir za svojo propagando prav tu pri nas. Toda dejstvo je, da titovci nočejo STO; saj so oni sami o njem izjavili, da je dr-žavnotvorni izrodek. Oni hočejo cono B in že stegujejo svoje požrešne roke po coni A in po Trstu. In nam govorite o Sovjetski zvezi, da je bila ona prva proti STO. Kdo drugi je spoštoval in še vedno spoštuje ter želi, da bi tudi drugi spoštovali mirovno pogodbo, če ne prav SZ? Ona je tista, ki je sprejela usta. novitev te državne tvorbe zato, ker si želi miru in prijateljskega sodelovanja med vsemi narodi. Ce SZ noče podpisati mirovne pogodbe z Avstrijo, noče tega storiti zato, ker zahteva od istalih podpisnic mirovne pogodbe, naj izpolnijo svoje obveznosti, naj spoštujejo menico, ki so jo podpisale na mirovni pogodbi z Italijo. To ie naše stališče napram Tržaškemu vprašanju in napram mirovni pogodbi z Italijo. Mi zahtevamo odhod vseh okupacijskih čet ter združitev obeh con, imenovanje guvernerja, izvolitev ustavodajne skupščine. To zahtevamo zato, ker smo gotovi, da se bo Trst ie tako razvijal in da b p le tako rasilo njegovo bogastvo in ker imo gotovi, da se bo Trst razvil v veliko gospodarsko središče ie v socialistični Evropi. Vi govorite o plebiscitu — je dejal nato tov. Vidali socialdemokratom — toda vedite, da o plebiscitu ne marajo slišati Vrnili se bomovdom zgrajen z našimi žulji (Nadaljevanje na IV. strani) Aretacije naprednih voditeljev v Egiptu KAIRO — Vlada fašista Ali Maher Paše je dala aretirati glavnega tajnika Partizanov miru Jusef Helmija, sindikalnega voditelja Ahmeda ter več drugih. «Vrnili se bomo To je bilo geslo zborovanja, ki je bilo v četrtek zvečer v ljudskem domu pri Sv. Ivanu, foleg številnih članov PD «Škamperle» ter vseh drugih organizacij, ki imajo v domu svoj sedež, zlasti KP, žena, mladine, športnikov in dr., so bili navzoči predstavniki demokratičnih organizacij s to- svoj dom!» varišem Vidalijem na čelu. V otvoritvenih besedah je predsednik tov. Debelli podčrtal pravico svetoivanskega ljudstva do svojega doma, ki nam ga sedaj oblasti protipravno odvzemajo, kot se je to zgodilo že pod fašizmom. Toda lo pot ne bo minilo 25 let, ko se bomo zopet vrnili v svojo hišo. Demokrati Sv. Iva- ZAHVALA I.K. K.P. S.T.O. VSEM, KI SO PRISPEVALI H KAVCIJI Ljudstvo in bratske Partije darovali preko Iri milijone lir Uspeh zbirke dokazuje visoko zavest delovnega ljudstva v borbi proti titofašizmu Izvršni komite Komunistične partije STO se prisrčno zahvaljuje vsem onim, ki so z navdušenjem prispevali k nabiranju prispevkov, potrebnih za natiaijevanje pravde proti tu-kajšni titovski agenturi. Spričo pravcatega plebiscita najširših slovenskih in italijanskih ljudskih množic je zbirka v nekaj tednih presegla poldrugi milijon lir. Ta vsota predstavlja prispevke tisočev demokratičnih državljanov, za katere pomeni često tudi najskrom. mar za vprašanje Trsta, kakor nejši dar težko žrtev. Nabira- nje lire do lire je imelo v resnici pomemben uspeh, predvsem še, ker je dokazalo široko solidarnost, ki jo uživa naša Partija v borbi proti titofašizmu. Velike vrednosti je bila tudi v tej bitki solidarnost, ki so jo tržaškemu demokratičnemu gibanju dokazale bratske Komunistične partije, katerih prispevek je tudi presegel poldrugi milijon lir. Posebno pomembna je bila pomoč, ki so jo izkazale številne federacije KPI v skupni vsoti 500.000 lir. "Za trajen mir,, objavi Vidalijev članek o S T O V številki lista «Za trajen mir», ki izide prihodnji teden, bo objavljen zanimiv članov tov. Vidalija o tržaškem vprašanju. Časopis dobite na sekcijah KP in pri raznašalcih. Jutri, v nedeljo ob 16. uri se prične v dvorani P. D. "ŠKAMPERLE” velik Prani solidarnosti Naslonijo slovenski in italijanski pevski zbori, godba itd. Od 20. ure dalje PLES Izrazimo s svojo prisotnostjo solidarnost s sveto, ivanskim ljudstvom, ki ga hočejo ponovno oropati za njihov dom. Z NOVO ZMAGO SOVJETSKE ZVEZE ZAKLJUČENO Ó. ZASEDANJE O.Z.N. Vedno očitnejše priprave ZDA za napad na Mtajiko ozemlje General Li Mi že vdira preko birmanske meje - Tajni posveti ameriških generalov s Čangkajšekom Divjanje francoskih kolonialistov proti tuniškemu ljudstvu - Izdajstvo egipčanske vlade Z novo, še večjo zmago Sovjetske zveze je bilo po treh mesecih v torek zaključeno šesto zasedanje skupščine Združenih narodov. Na predlog sovjetska delegata je bil v konvencijo o človečanskih pravicah kljub ameriškemu nasprotovanju vključen dodatek, da imajo vsi narodi pravico do samoodločbe. Pri glasovanju je ta sovjetski predlog zbral poleg glasov socialističnih držav tudi glasove arabskih, azijskih in južnoameriških držav, v celoti 36 glasov, dočim je glasovalo proti 11, vzdržalo pa se je 1|2 držav. Ta teden so ameriške agencije — očividno na namig od zgoraj — vrgle v svet vest o skorajšnji sklenitvi premirja na korejski fronti. Čeprav so pogajanja v zadnjem času precej napredovala in sta samo še dve vprašanji od devetih ostali nerešeni, vendar se vsiljuje misel, zakaj so Američani vse doslej sabotirali pogajanja. Po vsej verjetnosti je to sedanjo naglico pripisati novim ameriškim načrtom, po katerih nameravajo — po nekaterih ve- PARTIZANI MIRU PRESEGLI DOLOČENI CILJ 102.890 prebivalcev STO podpisalo Berlinski poziv Tržaški partizani miru so dosegli nad vse pomembno zmago v svoji vztrajni borbi za mir. Kot poroča tajništvo Tržaškega odbora miru, je bil dosežen zastavljeni čili v nabiranju podpisov za Berlinski poziv. Ob začetku te akcije si je Tržaški odbor miru zadal namreč nalogo, da bo presegel število podpisov, ki so bili leta 1950. nabrani proti atomski bombi, to je nekaj nad 102 tisoč. Do sobote je na našem Ozemlju 102.890 ljudi podpisalo zahtevo, naj se pet velesil sestane ter sklene med seboj pakt miru. Podpisi so bili v glavnem nabrani v Trstu in ostalih krajih cone A; toda tudi cona B je dala nad vse časten odziv, če upoštevamo strahovit teror, ki iga izvajajo titovski fašisti proti vsaki akciji, katere namen je utrditi mir. Doslej je bilo Tržaškemu odboru izročenih že nad 1800 podpisov iz te težko preizkušene pokrajine. -Akcija za nabiranje podpisov za pakt petih velesil pa z dosego zastavljenega si cilja še ni končana, temveč se nadaljuje po vsem Ozemlju. Večina krajevnih odborov miru je že dosegla ali presegla postavljeno nalogo, a hočejo še povečati svoj uspeh. Odboririti pa še niso izpolnili svoje obveze, pa nameravajo čim prej zadostiti svoji dolžnosti. Ta velikanski uspeh je tem pomembnejši spričo dejstva, da se je politični položaj v svetu in pri nas silovito zaostril v primeri z letom 1950. Imperialisti so v tem času začeli z odkritimi pripravami za vključitev našega Ozemlja v alpsko bojno črto. Neprimerno so se povečale provokacije netilcev vojne in njihovih agentov, v prvi vrsti titofašistov, ki . so izgubili še poslednji ostanek sramu ter postali najnevarnejši provokatorji v tem delu sveta. Kljub vedno hujšemu pritisku vojnohujskaških sil pa je ljudstvo ostalo zvesto svoji borbi za mir, katero še vedno bolj -ojačuje ter utrjuje svoje vrste. Kajti zaveda se, da so sile miru močnejše od sil vojne in da je v skupni fronti proti netilcem, vojne mogoče preprečiti najhujše zlo, ki more prizadeti človeštvo. steh že v tem mesecu — sprožiti velik napad na 'LR Kitajsko. Za to domnevo govore zlasti neprestana posvetovanja ameriških, angleških in francoskih vojaških osebnosti, ki so se ta teden sestale v Wa-skingtonu na tajno zasedanje. Dalje potrjuje to tudi nedavno posvetovanje ameriških in Cangkajšekovih generalov na Formozi, po katerem je Cang-kajšek izjavil, da ima njegov general Li Mi nalogo, prodreti v notranjost kitajskega ozemlja. Tudi izjava Singmana Rija, krvnika korejskega naroda, da ne bo nikdar pristal na premirje, razen če bo dobil pod svojo oblast celotno Korejo, ne potrjuje upravičenosti ameriškega «optimizma». Po mnenju nekaterih obstaja nevarnost, da bi Američani uporabili prvo priliko, da s spretno provokacijo po morebitnem premirju začno velikopotezno ofenzivo proti Kitgjski z več front. V arabskih državah se vedno bolj razvija odkrit odpor proti okupacijskim četam. V Egiptu partizani niso upoštevali poziva Ali Maher Paše, naj takoj prenehajo z napadi na angleške čete in s sabotažami. Prav v zadnjih dneh so izvršili v raznih krajih ob Sueškem prekopu celo vrsto napadov na angleške postojanke in vojaške naprave. Medtem pa nova vlada Ali Maher Paše vedno bolj pritiska tudi v notranjosti dežele proti osvobodilnemu gibanju ljudskih množic. V Kairu, Aleksandriji in drugod je izvedla nad 600 aretacij proti osebam, ki so znane kot sovražne Angležem. Obenem skuša novi predsednik priti do čim prejšnje sklenitve dogovora med Veliko Britanijo in Egiptom, kar bi omogočilo tudi vključitev njegove države v napadalni pakt Srednjega Vzhoda. Vendar pri tem ne dobi opore pri ostalih strankah, zlasti ne pri vafdistični, in je propadel tudi njegov poskus ustvariti Narodno fronto. Zato namerava razpustiti parlament ter uvesti odkrito fašistično diktaturo. Tudi francoski kolonizatorji imajo vedno večje težave v Tunisu in sedaj še v Maroku, kjer so se že tudi začele prave vstaje. Odpor svoboljubnega tuniškega ljudstva duši francoska soldateska z najbrutal-nejšim terorjem Duh proletarskega cionalizma, borba za mir in demokracijo proti titovskim izdajalcem in njihovim imperialističnim gospodarjem sta tudi v tej bitki Komunistične partije STO dokazala svojo veliko moč in svojo neprecenljivo vrednost. —Ko" izreka Komu nistična partija svojo pohvalo delavcem, demokratom, ženam in mladini, slovenskim in italijanskim državljanom v mestu in po va. seh našega Ozemlja, poziva vse demokratično prebivalstvo, nai nadaljuje in ojači neprestano borbo proti titovski kliki v interesu stvari miru in demokracije, v dobrobit slovenskega, hrvabkega in italijanskega prebivalstva obeh con našega Ozemlja. IZVRŠNI KOMITE K. P. S.T.O. Člani in simpatizerji KP STO iz Malega Repna so poslali naslednje prispevke: Brišček Jože 500 lir, Milič 'Marijan 100, Milič Andrej 100, Blažina Ivanka 150; Purič Jožefa 100, Milič Justina 150, Gomizelj Cvetko 200, Milič Edvard 500, Milič Danilo 300, Milič Angel 100, Bembič Zora 100 in Brišček Pepka 200 lir. Prebivalci iz Samatorce pa so poslali naslednje prispevke: Gruden Jože 300 lir, Gruden Franc 100, Semec Marica 50, Rodika Ivan 50, Kralj Ivan 100, Kokoravec Alojz 100, Budin Silvio 300, Doljak Karolina 100, Gruden Alojz 200, Gruden Angel 200. Kante Zofka 50, Colja Stanko 200 in Colja Franc 200 lir. Tov. Pratolongo, znani voditelj delavcev in borec proti interna- j fašizmu, ki je iržečan po ro- BRITANSKI PRESTOL ZASEDLA ELIZABETA II. Kralj Jurij VI., ki je bil pred časom operiran zaradi raka na pljučih, je preminul v sredo zjutraj V sredo zjutraj je umrl angleški kralj Jurij VI, ki je že dalj časa bolehal na raku na pljučih. Pred časom je kral srečno prestal težko operacijo ter si opomogel že to’-:ko, da je hodil na lov, vendar je j stanek ameriških diplomatskih predstavnikov, ki bodo preučevali možnost, da se zapro vsa ameriška poslaništva v Sov jeiski zvezi in ljudskih demokracijah ter tako prekinejo vsi diplomatski odnošaji s temi ZDA hočejo prekiniti diplomatske zveze s Sovjetsko zvezo WASHINGTON — Državne tajništvo je sporočilo, da bo začetkom marca v Parizu se- ameriški korak je v zvezi z njihovimi pripravami na vojno. nenadoma nastopila komplika-1 državami. Tudi ta nameravani čija, ker mu je strjena kri zamašila žilo. Umrl je med spanjem. Po angleškem nasledstvenem redu je zasedla prestol njegova 26 letna hči Elisabeta, ki se je ob času smrti nahajala na potovanju v Afriki. Grčija in Turčija v atlantskem objemu RIM — Parlament je v četrtek z večino glasov sprejel sklep o vključitvi Turčije in Grčije v atlantski vojni pakt. Tudi francoski in belgijski par. lament sta isti dan pristala na sprejem novih dveh članov v vojni pakt N-ATO. v Italiji, je poslal du, a živi 5.000 lir. V predzadnji številki «Dela» smo pomotoma poročali, da je bilo med prebivalci Skedja nabranih 7C0 lir. Pravilno se giasi 7.900 lir. Prosimo prizadete Skedenjce, da nam opro-ste. na pa tudi to pot ne bomo obupali zaradi te krivice. S svojo enotno in odločno vztrajnostjo s: bomo postavili nov dom, kjer bomo nadaljevali s svojim delovanjem v korist delovnemu ljudstvu. Tov. Košuta je orisal zgodovino borb za ta ljudski dom, in je poudaril, da delovno ljudstvo ne bo klonilo niti ob tem krivičnem odvzemu. Tovariš Vidali je burno pozdravljen od vseh navzočih omenil pismo, ki ga je dobilo PD Škamperle od oblasti, češ da se protipravno nahaja v ljudskem domu. «Ce je kdo, ki se nahaja protipravno v Trstu — je dejal ob gromovitem odobravanju zborovalcev — se to anglo-ameriške čete. Mi pa vemo da se nahajamo na svoji rodni zemlji in v domovih, ki smo si jih zgradili s svojimi žulji». Posebno je poudaril potrebo, da se Slovenci in Italijani še bolj strnemo ter se skupno borilno proti imperializmu in njegovim hlapcem. Dom se bo zopet vrnil v roke ljudstva. Vodstvo KP zagotavlja Skamperlu vso svojo podporo in pomoč pri graditvi novega ljudskega doma. Razvrstile so se nato številne delegacije demokratičnih organizacij, SHP Z, Z KM, ES, Partizani. Politični preganjanci, Demokratična solidarnost, prosvetna dru- litua Zvezda, Haast Kralich, To-Zaradi pomanjkanja prostora maiič, Marušič, Matjašič, Smuč. bomo seznam nadaljnjih darò- Skedenj in dr. Vsi so izrazili valcev prispevkov za nadalje- , svojo solidarnost ter obljubili vanje pravde objavili v naslednji številki. vso pomoč pri graditvi novega ljudskega doma. PODESTATI SE VRAČAJO V nedeljskem uvodniku «Pr i-morskega» skuša neki Valentič soliti pamet s titOiašističnimi teorijami o «odmiranju države», katero da se je začelo poleg Jugoslavije tudi že v coni B z uvajanjem novih upravnih reform. Po tei reformi bodo v Istrskem okrožju sedaj tudi formalno odpravili krajevne ljudske odbore; kajti dejansko je bila ljudska oblast zatrta že davno. Na njihovo mesto bodo stopile zopet nekdanje občine, katerim bodo načelovali titovski podeštari. ki bodo v razliko od nekdanjih «izvoljeni» od ljudstva na «najbojj demokratičnih» volitvah. Te spremembe prikazuje «duhoviti» uvodnik kot «nadaljnjo razš-ritev demokratičnih temeljev ljudske oblasti» in kot «de-centraliža-ijo oblasti», za kar bodo — očividno — poskrbeli od titovskega vodstva vsiljeni po-deštati. Vsem tem «dobrotam» pa dodaja na koncu resnično tolažbo, «da tudi ta oblika ne bo dokončna ker se struktura oblasti razvija vzporedno z razvojem gospodarske in socialne stvarnost» v coni B. Ker vemo, da sta obe stvarnosti že popolnoma na psu, prav radi verjamemo, da bo te njihove občine s podeštati vred kmalu odnesla burja ljudskega odpora. OPROSTITE PREDRZNOSTI! «Upamo — piše zadnja Demokracija v svojem uvodniku — da ne bo nihče tako predrzen, da ne bi priznal, da je prav naša nemajhna zasluga, da je ostal slovenski narod na Tržaškem zvest političnemu načrtu, ki predstavlja v danih okoliščinah zanj najboljšo rešitev, to je samostojnosti Svobodnega tržaškega ozemlja». Res. srčno žal nam je, da moramo biti prav mi oni predrzne-ži, ki jim odrekamo to « zasluženo» slavo. Sicer jim s tem ne mislimo odrekati nevenljivih «zaslug», da ob vsaki priliki in nepriliki blebečejo in pisarijo o «samostojnosti» in «neodvisnosti» STO. Vsekakor imajo v besedah nedvomno prvenstvo. Toda dejanja... Na primer: Ali se sklada z neodvisnostjo STO akcija lipa-rjev, naj namesto prihoda guvernerja in volitev ljudske skup ščine kar VU spremeni conski svet v nekakšen «parlament». ki bi pod visokim anglo-ameriškim pokroviteljstvom potrjeval ukaze ZVU. ki bi se zalo imenovali zakoni? Ali ni odklanjanje združitve obeh con s strani li-parskih prvakov, odnosno molčeče priznavanje «hladne» priključitve cone B Jugoslaviji prav takšen greh proti STO, ko! ie odobravanje postopnega vključevanja cone A k Italiji? Ali ni rotenje dr. Agnelleta v tržaškem občinskem svetu proti odhodu okupacijskih čet odkrito izdajstvo nad lastnim programom. ki je doslej ostal le na papirju in na jezikih lipar-skih prvakov? Kakšne so torej vaše «neven-IjiVe» zasluge za STO. Bi nam hoteli v eni prihodnjih številk pojasniti, seveda s stvarnimi dejstvi, ne z besedami? In oprostite naši predrznosti! GRDE RECI «Prav grde reči se pripravljajo» v Egiptu, tako se zgraža klerikalni listič nad neposlušnimi prebivalci doline Nila, ki kar naenkrat nočejo več slišati o angleških «pravicah» nad to deželo. Z vidnim zadovoljstvom poroča, da so angleški okupatorji napadli v Izmajliji egipčansko policijo ter pobili preko 50 mož. Največji kamen se je odvalil «Katoliškemu glasu» od srca, ko je lahko napisal, da je bil imenovan za prvega ministra fašist in nacistični špijon Ali Maher Paša ter sestavil vlado «iz samih neodvisnih mož». Seveda je namenoma pozabil povedati, da so ti možje «neodvisni» edino le od enotne volje egipčanskega naroda, ki odločno zahteva svojo svobodo. Se «grše reči» pa prihrani za na konec, ko ugotavlja, da «se je vendar bati, da je komunizem močnejši, kot se zdi, in da bo delal v zvezi s fanatičnimi mohamedanskimi nacionalisti še velike težave». Res, za imperialiste in za njihove klerikalne podrepnike, ki žive ob njihovi miloščini, to res niso nič kaj prijetne reči, saj pomenijo, da počasi usihajo bogati kolonialni viri za ene in za druge. RES NA PSU mora biti Anglija, če «Demokracija» zagovarja njeno «pravično» kolonialno posest v E-giplu, o katerem pravi, «da je enostransko prelomil polnoveljavno pogodbo glede Sueškega prekopa». Seueda «advokati» o-k rog tega lističa ne vedo iz pravne vede niti tega, da je vsaka pogodba, sklenjena pod silo, neveljavna. In o Egiptu prav gotovo vedo, da je podpisal pogodbo o okupaciji predela prekopa in o «skupni» u-. pravi Sudana pod silo britanskih bajonetov. Demokracija Je kajpak toliko «demokratična», da ne priznava narodom niti najosnovnejše pravice do samoodločbe in ji je popolnoma naravno, da morajo «gosposki» narodi vladati vsemu ostalemu svetu. Ni čudno, da so zato tako vneti zagovorniki Marshallovega plana, atlantskega pakta in drugih sredstev ameriškega pod-jarmljanja takozvanega «svobodnega» sveta. VELIKI PRAZNIKI OB RAZDELJEVANJU IZKAZNIC ČLANOM PARTIJE V Nabrežini, Skednju in pri Sv. Alojzu Množične manifestacije simpatije m ljubezni do Komunistične partije, predstraže v borbi za mir in boljše življenje - Na vseh praznikih so demokrati, sledili izročitvi izkaznic tistim ljudem, ki imajo čast, da pripadajo veliki vojski Lenina in Stalina FRAKI IIIPIESM OBLEM iati >i s» munì ib giii Po vsej coni B množično odpuščanje uslužbencev - Na vabilih v klub «della Vela» je napisano « Priporoča se večerna obleka !» Titovski oblastniki v coni B so Po drugi strani pa titovske o- Prejšnji teden so se zaključi H prazniki, ki so jih sekcije organizirale ob razdeljevanju izkaznic članom Komunistične partije in Zveze komunistične mladine. Vsi prazniki so predstavljali velike in množične manifestacije simpatije in ljubezni našega ljudstva do Komunistične partije, predstraže v borbi za mir in boljše življe- in Stalina, Sovjetski sveži in stvari miru. Razdeljevanju je sledil lep kulturni spored Velika množica ljudi se je prejšnji četrtek sestala v ške— denjski kinodvorani, da prisostvuje razdeljevanju izkaznic komunistom in mladim komunistom sekcij Skedenj in Sv. Ana. Dvorana je bila okrašena z gesli o Partiji in o dolžnostih Na vsakem prazniku je prišlo nje. do izraza navdušenje Slovencev in Italijanov za gesla komunistov, edinih pravih voditeljev v vsaki bitki proti sovražnikom demokracije in blagostanja. Vseh praznikov so se množično udeležili demokrati in so z burnim odobravanjem sledili izvajanjem govornikov, članov Izvršnega komiteja ter izročitvi izkaznic tistim ljudem, ki imajo čast, da pripadajo veliki vojski Lenina in Stalina. Na marsikaterem prazniku se je zgodilo, da so se prijatelji Komunistične partije javili h govornikom ali voditeljem sekcij ter zaprosili za vstop v Partijo. Na vsakem prazniku je vladalo pravo družinsko, bratsko, veselo in vedro razpoloženje. Na teh manifestacijah so komunisti dokazali našemu ljudstvu, da se ne bojijo pokazati pred ljudmi in da so ponosni pripadati tisti stranki, ki se ni nikoli izneverila svojemu ljudstvu in je vedno zastopala njegove interese, razdeljevanju partijskih in mla- V soboto je bil praznik ob dinskih izkaznic v Nabrežini. Dvorana gostilne Gruden, ki jo je gospodar vljudno dal na razpolago sekcijama Nabrežine in Sempolaja, je bila pretesna za vse ljudi, ki so prišli, da se udeleže praznika in da izpovedo svojo privrženost Partiji. Govorila sta tov. Marija Ber-netič in Alessandro Destradi. Prvo izkaznico je prejel iz rok tovarišice Bernetičeve' tov. Ru-kin Ferdinand, eden izmed najbolj znanih komunističnih borcev in najstarejši član Partije. Komunisti in simpatizerji Partije so ob tej priliki zagotovili svojo zvestobo Partiji Lenina komunistov v borbi za mir. Na in Stalina, Sovjetski zvezi in odru so bile zastave sekcij in čju navdušenja in ob veliki pozornosti je govoril tov. Siško-vič, ki je orisal borbe Komunistične partije ter naloge komunistov v sedanjem položaju. Nato je sledilo razdeljevanje izkaznic mladini in komunistom, ki so s ponosom prejeli dokazilo svoje pripadnosti Partiji delavskega razreda. Mladinska skupina «Cebulca» je recitirala Stalinovo prisego na grobu Lenina, nek priden mladinec iz Skednja je zaigral na medtem ko je pevski zbor «VeT lesila» zapel več lepih pesmi, ki harmoniki več borbenih pesmi; so navdušile poslušalce. V soboto je bil tudi praznik ob razdeljevanju partijskih izkaznic pri Sv. Alojziju v prostorih prosvetnega društva «Čermelj». Mala dvorana je bila nabito polna. Razdeljevanju izkaznic je predsedoval tov. Taverna. Za Komunistično partijo je govoril tov. Giorgio Jaksetich, za ZKM pa mladinec Ugrin. Pred vsemi drugimi je prejela izkaznico Partije mati padlega Sergeja Čermelja. Spontano so navzoči nabrali 5000 lir kot prispevek skladu za nadaljevanje pravde proti titofašistom, ki se hočejo polastiti partijskega premoženja s pomočjo svojih gospodarjev. * * * Razdeljevanje izkaznic za leto 1952 se je torej zaključilo. Nadaljuje p.a se pridobivanje novih članov za Komunistično partijo in ZKM. V tem zadnjem času se opažajo prvi. večji sadovi propagandnega dela komunistov za pridobivanje novih članov. Vsak dan sporočajo sekcije, koliko novih članov so pridobile. Tako se je zgodilo, da sta dva člana škedenjske brigade v par urah pridobila 5 novih članov Partije in 1 novega člana ZKM. Brigade se predvsem naslanjajo na kapilarno delo. Najprej sestavljajo seznam simpatizerjev, ki prihajajo v poštev za vstop v Partijo, nato se začenjajo obiski po hišah. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi tovariš, ki je "obl"-skan, odrekel svoj pristop v vrste Komunistične partije ali ZKM. To kapilarno delo je uspešno predvsem v tistih krajih, kjer se je sekcija poprej zanimala, da skliče hišne ali medhiišne sestanke simpatizerjev, na katerih en tovariš go- vori o Komunistični partiji in razlaga njene cilje in metode dela. Veliko vlogo kot predpripravo za kapilarno delo imajo tudi konference o Partiji in o liniji Partije o določenih vprašanjih: o miru, občinskih vprašanjih, zaveznikih itd. Tako se opaža, da sta sekciji Sv. Ana in Skedenj, ki sta do sedaj le malo napravili za pridobivanje novih članov, začeli resno delati in začeli tudi žeti sadove svojega deia. Največje uspehe v tem zadnjem času pa so žele sekcije Curie! in Sv. Jakob z velikim številom novih članov. Istočasno pa je opaziti, da so tovariši iz Kolon- kovca začeli zelo dobro svoje delo za rekrutacijo, a sedaj se opaža med njimi, prav posebno pri Bakotu znake velikega sektaštva, kar jim onemogoča, da žanjejo tiste uspehe, ki bi jih lahko imeli. Sektaštvo je zelo nevarno in škodljivo: otresti se je treba tega črva, ki nam je še ostal oa črnih časov titovskega vodstva. Demokratični pokret v Trstu potrebuje številno in dobro Partijo. Zato si je nemogoče misLti, da bi • mogla maloštevilna Partija uresničiti vse tiste maloge, ki je čakajo. Važno je, da se začenja delati in tudi tovariši s Ko-lonitovca bodo videli da ni tako težko, kot si zamišljajo. porabili težke milijone dinarjev za zgraditev razkošnega hotela v Kopru, katerega so svečano ot-vorili na novo leto. Zanimivo je da niso k otvoritvi povabili ljudstva in niti ne manjših priganjačev, kateri so kvečjemu le od daleč lahko prisostvovali otvoritveni svečanosti. Toda. ne da bi si kdo mislil, ia so te ljudi držali (Taleč ob strani stražarji ali pa d ja reditelja, pač pa dejstvo, da je znašala vstopnina ob tej priliki nič manj kot 5.000 din! Tak luk-sus so si lahko privoščili le najvišji funkcionarji in drugi «visoki» gostje, ki so se ob tej priliki pojavili v frakih, njih dame pa v razkošnih dolgih oblačilih. Tako so torej proslavili veliko «socialističnei» pridobitev. 10 let je, kar se je zaključila bitka pri Stalingradu, ki je postala nesmrtna v zgodovini. S podporo prebivalstva se je sovjetska armada pripravila na borbo za obrambo mesta, ki nosi Stalinovo ime. Znano je, da si Nemci niso več opomogli od poraza pri Stalingradu. Stalingrad je predstavljal začetek propada nemške fašistične armade. Bitka pri Stalingradu je dala nove sile narodom Sovjetske zveze, dala je nove sile in vero v zmago delovnim in demokratičnim množicam vsega sveta. Stalingrad po osvoboditvi leta 1942... in Stalingrad danes. blasti dopuščajo, da so upokojenci že več kot dva meseca brez najmanjše podpore in da bolniška blagajna ne izplačuje bolniške podpore bolnikom. Prav za božič in za novo leto niso niti delavci prejeli plače, zaradi česar se je njih nezadovoljstvo še bolj povečalo. 5. januarja zvečer je priredila titovska gospoda v klubu «detla Vela» nočni ples. Za udeležence je bil obvezen frak. Na vabilu, ki je veljalo kot vstopnica v klub, je bilo napisano «Priporoča se večerna obleka!» Pred klubom pa se je slišalo godrnjanje ko-pršanov: «Glejte jih, kako se šopirijo v večernih oblekah, medtem ko mi nimamo niti primerne praznične obleke zaradi previsokih cen». Preteklo soboto je podjetje Arrisemi v Ižoli odpustilo z dela nadaljnjih 40 delavcev. Kot smo izvedeli, so odpuščeni delavci sedaj na razpolago uradu za delo. Izgloda, da jih omenjeni urad namerava namestiti kot delavce na cestah in v gozdovih v notranjosti Jugoslavije. Suratka, namerava jih internirati, kajti razmere, v katerih živijo delavci, ki so bili bollisi-iz cone B kakor tudi iz jugoslovanskih obmejnih vasi poslani v notranjost dežele, se v ničemer ne razlikujejo' od razmer internirancev. Odkloniti ponujeno zaposlitev pomeni izpostaviti Se preganjanju in celo večjim neprijetnostim. Po vsej coni je v teku reduciranje uslužbencev v javnih ustanovah. Posebno dosti odpustov so izvedli po krajevnih titovskih odborih, ki bodo v kratkem popolnoma reorganizirani oz. bodo spremenjeni v občine. Izzivalno ravnanje udbovskega agenta Itala Dellore v tovarni '\rnpelea v Ižoli je pretekli teden p ivedlo do enourne protestne stavke. Jasno je, da so vsa izzivanja delavcev namerna in že vnap-ej pripravljena samo zato, da bi privedla do neljubih incidentov, ki bi omogočili fašističnim oblastnikom, da «opravičijo» svoje podlo in teroristično ravnanje. Bližajo se namreč nove volitve. Zanje je treba pravočasno pripraviti teren . . . UREDNIŠTVO IN UPRAVA GOKIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠIEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666 D A PREPREČIMO NOVO SVETOVNO VO J N O KPI poziva Slovence in Italijane V enotno borbo proti titovskim izdajalcem 5. januarja t. L se je sestal V Gorici |irši odbor Goriške federacije KPI ob prisotnosti poslanca tov. Beltrama. Po poročilu tov. Poletta so spregovorili še tovariši Bergamas, Fer- rari, Trippi, Selli, Battello, Sussi, Komic, De Grassi, Komar Angel in Efta, Marini, Simšič, Valentinčič, 'Clapis in Mavrič. .Podajamo zaključno resolucijo zasedanja: in provokacijami varati slovensko prebivalstvo in ga na ta način osamiti. Zagotovitev slovenskih pravic bo omogočena edinole z bratsko enotnostjo vseh slovenskih in italijanskih! množic v pokrajini. Edinole internacionalističnl proletarski duh bo privedel do močnejše enotnosti med Slovenci in Italijani in spoštovanja najosnovnejših narodnih pravic. Obenem se je treba boriti proti belčkom, ki so največji zavezniki krščanske demokracije. Naloge množičnih organizacij Komunisti, ki delujejo v množičnih organizacijah (sindikatih, zadrugah, bivših partizanih, v mladinskih ali ženskih organizacijah), se morajo boli pozanimati za razvoj svoje organizacije v slovenskih vaseh. Enotnost med Slovenci in 1-talijani je predpogoj za potrdi, tev načina, debate in demokratične borbe za izboljšanje življenjskega položaja za slovenske delavce in vsega delavskega razreda. Titovci sistematično vodijo borbo proti našim sindikatom in množičnim organizacijam s ciljem; da uvedejo razdor in ločijo delavce. Kar se pa tiče notranjega dela naših organizacij, skušajo titovci uvesti v naše organizacije svoje agente, ki imajo nalogo delovati na demoralizirajo množice. Proti takim poskusom je treba ojačiti budnost. Dolžnosti posoških komunistov Naša Partija mora biti a-vantgarda v borbi proti titovstvu, ki je eden izmed največjih sovražnikov. Zaradi tega je potrebno, da se v naših sekcijah in celicah upoštevajo nekatera politično ideološka navodila: a) da se poveča revolucionarna budnost v sekcijah. b) naj se diskutira in spoštujejo demokratična pravila statuta naše Partije, za sprejemanje novih članov v Partijo. Borba proti titovcem mora postati široka politična, 1-deološka in vzgojna akcija, s katero bomo razkrinkali in izsledili titovske provokatorje, ki se morda nahajajo v naših vrstah. Borba mora biti povezana s konkretnimi akcijami. Resolucija pokrajinskega odbora Goriški pokrajinski odbor KPI, ki se je sestal 5. januarja (52, da preuči položaj, ki je privedel do vedno večje nevar-»sti za novo vojno, obsoja politično-vojaško povezavo med alijo in Jugoslavijo na podlagi atlantskih določb za obe ^Sklenitev vojaškega pakta med Jugoslavijo in ZDA od H. ivembra p. 1. v Beogradu je še en dokaz popolne podrejeni Jugoslavije imperialističnim načrtom in odpira po za ,končno uresničitev in strateško-vojasko utrditev med Jugo- slavijo in Italijo. Ugotovitve zgodovinske resolucije IU leta 1949 so se uresničile. Resničnost odkritega prehoda titove klike v imperialistični blok je zadal velik udarec jugoslovanskim narodom. Pripravljanje vojaških načrtov proti državam ljudske demokracije in Sovjetski zvezi, sta-vlja v veliko nevarnost bodočnost Tržaškega ozemlja in naše pokrajine, ki bi morala povezati vojni promet med ostalimi vzhodnimi državami in Jugoslavijo. Slovensko in italijansko ljudstvo goriške pokrajine vedno z večjim nemirom okazuje, kaj se dogaja v Jugoslaviji, ki je postala žrtev fašistične diktature Tita-Rankoviča. Solidarnost z žrtvami titofašizma Titovci na Goriškem, ki se skrivajo pod takoimenovano Ljudsko fronto, so popolnoma osamljeni. To nam predvsem dokazujejo pokrajinske volitve leta 1951, ko so titovci dobili le 3,62 odstotkov vseh glasov, čeprav lahko upoštevamo, da narjev. Poleg tega pa imajo imajo nad 29 plačanih funkcio-na razpolago vsote denarja, ki je ukraden jugoslovanskim narodom. Na Goriškem močno deluje titovska UDB, ki je neposredno povezana z anglo-a-meriško špijonsko službo. Na Goriškem je UDB izvršila med prebivalstvom več terorističnih dejanj, kakor tudi številne druge provokacije. Zaradi tega postaja borba proti titofašistom častna naloga vsakega poštenega demokrata na Goriškem, pa naj si bo ta Slovenec ali Italijan, ker borba proti titovstvu pomeni obenem odločno borbe za mir. Borba proti titofašizmu, ki je zasužnjil jugoslovanske narode in Italijane v Istri, mora postati vedno širša in konkretna, kar bo dokaz solidarnosti z jugoslovanskimi narodi, ki živijo v neznosnih življenjskih pogojih. Naloga komunistov je torej, da se povsod ustanovijo Odbori solidarnosti z žrtvami titofašističnega režima. Obramba slovenskih narodnostnih pravic Pokrajinski odbor, podčrtuje, da je sestavni del borbe proti titovstvu spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev, ki je določeno tudi v ustavi italijanske republike, kar je plod antifašistične in osvobodilne bor. be, kjer je imela največ zaslug naša Partija. Poudariti je treba tradicionalno borbo KPI za svobodo m enakopravnost. Nauki tov. Gramscija o pravicah narodnostnih manjšin in ki jih je tov. Srebrnič prikazal italijanskemu parlamentu, morajo biti našim tovarišem, Slovencem in Italijanom, bolj znani prav zaradi tega, ker pripadajo tradicionalni borbi delavskega gi-Danja naše pokrajine, kar so pa skušali titovci z vso silo, da bi to dejstvo prikrili in s protikomunistično provokacijo dosegli zadane si cilje. V goriški pokrajini je potrebno zahtevati slovenske šole in vrtce, kjer bo pouk v slovenščini. V prvi vrsti se morajo boriti komunisti, da bo slovenska kultura lahko živela in se razvijala. Spoštovanje slovenskih narodnostnih pravic bo zagotovljeno edinole v borbi proti italijanskemu šovinizmu in titovski šovinistični demagogiji, ki skuša s sovraštvom c) organizirati in izraziti solidarnost z osebami, ki jih titovci ogražajo, oškodujejo in napadajo. Biti solidarni s temi osebami pomeni predvsem javno obtožiti titovske provokacije. d) izboljšati ideološko delo z organiziranjem tečajev o «revolucionarni budnosti». e) izboljšati širjenje biltena IU «Za trajen mir», ki nudi največ navodil za borbo proti titovstvu. f) močnejše sekcije naj por maga j o slabejšim sekcijam po slovenskih vaseh ter .jim na ta način nudijo možnost za njihov politični in organizacijski razvoj ter za izboljšanje dela med slovenskimi kadri in izboljšanje širjenja slovenskega glasila «Delo». g) na vsakem sestanku je potrebno prikazati našo borbo za mir in borbo proti titovstvu. To so naloge, ki so si jih zadali slovenski in italijanski komunisti ob podpori vsega demokratičnega ljudstva na Goriškem za borbo proti titovstvu, največjemu sovražniku delavskega gibanja, največjemu netilcu sovraštva med Slovenci in Italijani. Zato poziva KPI Slovence in V nedeljo 10. februarja ob 9.30 bo v Gradiški pokrajinsko zborovanje K. P. I. Dnevni red zborovanja je naslednji: 1. Otvoritev; 2. Pregled kampanje za rekrutacijo; 3. Pregled dela Centralnega komiteja in «sindikalnega meseca»; 4. Kulturno - prosvetno vprašanje; 5. Zaključek. Na zborovanju bo prisoten tovariš okrožnega komiteja. V dvorani, kjer se bo zborovanje vršilo bo tudi razstava knjig. Tovau riši so na zborovanje vabljeni z vabilom. Italijane naj poostrijo borbo proti titofašističnemu jugoslovanskemu režimu in titovskim agentom», kar obenem pomeni poostritev borbe za preprečitev nove svetovne vojne. Slovenci in Italijani goriške pokrajine se bodo enotni odzvali pozivu slavne KPI ter bodo enotno stopili v borbo proti titovski tolpi, za okrepitev naše velike Partije! Svetovalec tov. Toroš za slovensko šolo v Krminu Živo zanimanje pokrajinskega svetovalca pri merodajnih oblasteh v Gorici Titovci pred poginom SOVODNJE — Te dni je prišla na uredništvo naše izdaje vest, da je bil Visintin Oskar, znani titovski aktivist izključen iz vodstva glavnega titovskega štaba «fronte» v ul. S. Pellico. Ne bo dolgo, ko bo klavrno propadlo vse titovsko vodstvo na Goriškem in z njimi tudi vse njihove talco-imenovane «množične» organizacije. Njihov konec je pač napovedan in temu ne bodo ušli in takrat bo tudi konec neusmiljenega izkoriščanja ih ropanja revnega jugoslovanskega delavca. SOVODNJE - Ne vemo, če je večina v občinskem »svetu prišla do tega, da pri nas obstaja tudi ena vasica, ki se imenuje Vrh, kjer prebivajo Slovenci in da v tej vasici ni ne luči ne vode (obstajajo le vodnjaki, v katere se zliva deževnica) in ravno tako ne moremo reči, da cesta ne zasluži. tega imena, ampak kvečjemu preskakovanje ovir. Fašizem nam je skozi dvajset leto vedno obljubljal luč, vodo in ceste, toda prebivalci še danes lahko rečejo, »da je ostalo le pri obljubah. Posebno žalostno je pogledati prav na cesto v Vrhu in bi bilo priporočljivo za »gospode svetovalce večine, da bi si jo ogledali. Vrh, ki je v osvobodilni borbi dal vse iz sebe, danes na žalost ne more imeti niti najosnovnejših potreb in še bolj žalostno pa je dejstvo, da se občinska uprava prav malo zmeni za potrebe te vasice. Stavljeno je bilo na rapolago okrog 2 milijona lir za obnovitev ceste, ki vodi iz Dola do Sv. Mihaela. Ta vsota nam dovolj jasno dokazuje, da se niti tokrat ne bo zadovoljivo rešilo vprašanje ceste. Titovci in bei-čki so vodili svojo volilno propagando prav s temi obljubami, .danes pa vidimo, da se je izdala le ta bedna vsota, ki bo zadostovala, da se za nekaj časa zaposli določeno število brezposelnih delavcev. Vprašal sem če bodo poslali valjar za drobljenje kamenja, toda namesto odgovora so mi pokazali lopate. To je še en dokaz, kako se Kljub temu, da smo že neštetokrat poslali merodajnim oblastem protestne resolucije glede ukinitve šolskega pouka na slovenski šoli v Krminu ! in je lila tudi slovenska delegacija do krminskega župana ter odločno zahtevala, naj bi se v »Krminu stavila na razpolago slovenskim šoloobveznim otrokom učilnica, ni do danes vse to imelo nobenega zadovoljivega uspeha. Krminski župan je upoštevajo zahteve prebivalcev Vrha. Vemo, da sedanja občinska uprava ne gleda za koristi svojih občanov, in dokler bodo titovci in demokristjani na občini ne »bomo imeli nikdar nič, ker Tito in De Ga-speri uporabljata milijone za vojno. Oni so mnenja, da je zaman graditi, če bo jutri vojna, ki bo vse razrušila. Toda prebivalci Vrha so razumeli in se ne boje povedati, da Tito, De Gasperi, pred časom Mussolini in Hitler tvo--rijo del družine kapitalistov in da njihovim obljubam ne bodo več nasedali. Naj se konča enkrat za vselej z obljubami ter naj se za prebivalce Vrha zgradi cesta, napelje luč in voda. Edinole na ta način bodo konkretno dokazali, da se res zanimajo za interese slovenske manjšine v naši pokrajini. Giuseppe Lorenzan (Jože) Preganjanje italijanskih državljanov v Jugoslaviji se še vedno nadaljuje. Per kratkim je bil aretiran delavec Arturo Tomasin iz Romansa. Takoj ko se je zvedelo za njegovo aretacijo, je tov. Poletto skupaj z bratom aretiranega Tomasiniia interveniral na goriški prefekturi ter zahteval intervencijo italijanske vlade za osvoboditev Tomasinija. Titovci ne terorizirajo samo sicer obljubil delegaciji, da se bo za stvar pozanimal in bo stvar stavil tudi v diskusijo na prihodnji občinski seji; vendar so slovenski otroci še vedno brez učilnice in pouka v materinskem jeziku, ker jih matere nočejo pošiljati v 5 km oddaljeno vas, v Plešivo. Za ponovno otvoritev slovenske šole v Krminu se živo zanima pokrajinski svetovalec pos.oške demokratične enotnosti tov. Toroš. Te dni se je tov. Toroš podal v-Gorico do merodajnih oblasti, da bi se slovenska šola v Krminu ponovno odprla in v najkrajšem času pričel redni šolski pouk V Lucci sodijo 52 gariiialdincem “Argumenti,, posneti iz demokristjanske propagande LUCCA — V petek se "je ponovno nadaljeva proces proti garibaldincem. Govoril je javni tožilec dr. Agostini, ki je v svoji obtožnici privlekel na dan argumente, za katere bi se lahko reklo, da so posneti iz običajne demokristjanske propagande. Med temi stoji tu. di njegova delitev med dobrimi in hudobnimi Italijani in ni nikjer videti pametnih in konkretnih dejstev, ki bi morali priti v poštev na takem procesu. Nato se je še izrazil, da ne pozna zgodovine osvobodilne borbe. Ob koncu pa je bilo ugotovljeno, da niti CTjN iz Vidma niti številne vojaške komande niso mogle dokončati preiskave o dogodkih v Porčinju. Javni tožilec dr. Agostini je naprtil odgovornost za to garibaldincem. mirno prebivalstvo v Jugoslaviji, temveč izvajajo svoj teror tudi med našim demokratičnim prebivalstvom. Pred kratkim je skupina titovskih agentov napadla in zagrozila tov. (Scarpin Erminiju iz Ronk. O tem dejanju je bila policija obveščena in prebivalstvo, ki je zvedelo o dogodku se vprašuje, zakaj se policija ne pobriga malo več za varnost prebivalstva. V Kako skrbi sovodenjska uprava za svoje občane Vrh zahteva luč vodo in popravilo ceste BOLJUNEC •Naš vaški orkester je pred vojno večkrat gostoval v Kozini. To je postala že skoro stara tradicija, ki se je pa morala ukiniti pod silo nastalih razmer in se tudi po vojni ni več poživela. Takratnih tradicionalnih izletov v Kozino, ki so bili še posebno priljubljeni ob pustu, so se udeležili skupno z orkestrom tudi vaščani. Kakor zgleda pa hočejo ti-tofašisti to tradicijo zopet poživeti, seveda ne morda, da bi s tem ustregli Bo-ljunčanom ali vaščanom iz Kozine, marceč ker imajo pri iem prav gotovo svoje določene špekulantske namene. Titovci nameravaje zvabiti vaški orkester, da bi zopet začel zahajati v Kozino. Brez dvoma mu bodo. ako mu niso že »obljubili tudi bogato plačilo. Ležeče jim je pač na tem, da bi zvabili na take «izlete» tudi še druge vaščane. Po vasi so razširili vest, da za te «izlete» ne bo treba nikakega potnega dovoljenja, ker bodo dovolile titovske oblasti prehod skozi blok samo z osebno izkaznico. Ze iz tega se lahko razvidi, da gre za običajno titovsko politično špekulacijo. ‘Saj vsi dobro vemo za trdosrčnost in birokracijo titovskih oblasti, ko je treba n. pr. dati dovoljenje za kak slučaj smrti ali težke~bo-lezni. Primer iz Doline, ki se je pripetil pred nekaj meseci, nam je dovolj zgovoren dokaz. Titovski politični trabanti bi hoteli pač »na ta način odtegniti naš orkester od tukajšnjega delovanja in odvzeti s tem vasem, kjer sedaj gostuje vsako razvedrilo. Tega pa se Boljunčani dobro zavedamo in zaradi tega ne bomo nasedli titovskim limanicam, ker predobro vemo kam pes tako moli. Vsako ta. ko gostovanje ali izlet bi pomenilo odjedanje kruha našim trpečim bratom onstran meje. In tega prav gotovo ne ho storil noben pošten Bo-ijunčan, ki mu je le količkaj pri srcu usoda izže-manega jugoslovanskega ljud. stva. Razen tega pa je v dolinski občini dovolj dvoran na razpolago za gostovanje boljunskega orkestra. Vaški dopisnik PRAPROT Končno bomo imeli tudi v naši vasi javno razsvetljavo. Te dni so namreč prišli nameščenci družbe SEL VEG tudi k nam, da postavijo droge za cestne žarnice. Kakor smo zvedeli, bodo imeli^ v drugih vaseh, to je v Prečniku, Trnovci in Sempolaju dovolj žarnic. Istega pa žal ne moremo trditi kar se tiče naše vasi. Nameščenci SEILVEG-a so namreč povedali, da imajo n^log za postavitev samo štirih žarnic, kar pa je za našo vas premalo. Upoštevati je treba, da je vas razdeljena na »dva dela, ki sta precej oddaljena drug od drugega. Razen tega imajo vaške poti več križišč. Dejansko potrebuje naša vas najmanj osem žarnic. Sicer zgleda, da bodo ugodili naših upravičenim zahtevam, toda to bo šlo na škodo drugih vasi. Odvzeti hočejo namreč nekaj žarnic drugim vasem ter jih dati Praprotu. S tako rešitvijo pa se vaščani nikakor »ne morejo strinjati. Pravilno je, da se zadosti potrebam vseh vasi, brez da bi bila s tem oškodovana ena ali druga vas."Saj plačujejo vendar vsi davke in imamo tudi pravico do najnujnejših potreb, med katere spada nedvomno tudi javna razsvetljava. Zaradi tega tudi priporočamo občinski upravi, da posreduje pri VU v svrho rešitve tega vprašanja v smislu, da ne bo nobena vas utrpela. Postavitev nadalinih štirih žarnic za razsvetljavo naše vasi vendar ni tako velik strošek, da bi ga VU ne zmogla. Ce že hočejo štediti, naj to izvajajo pri drugih, veliko bolj nepotrebnih izdatkih in ne pri eni izmed osnovnih javnih uslug. Niti v poletnem» času in lepem vremenu ni bogve kako primerno avtobusno postajališče na avtocesti, kako šele neprimerno je pozimi, ko piha ostra buja ali pa tedaj, ko »dežuje. ‘Na vse to pa se merodajni organi in zlasti oni, ki «skrbijo» za promet po naših cvestav požvižgaj»' To nam potrjuje dejstvo, da niso še vzeli v poštev prošnje, ki je bila podpisana od nad 100 potnikov in ki zahteva naj bi avtobusi «Seat» vozili skozi Trebče. VELIKI REPE Naši vaščani precej godrnjajo zaradi slabih poljskih poti, na katere je — vsaj tako kaže —: občinska uprava popolnoma pozabila. Mesto teh popravlja raje poti in ceste ob državni meji, ki služijo samo okupacijski vojski ugodnejše manevre. upamo, da bo uprava zad^^ odslej malo resneje preglel-vala in uredila tako, da najprej popravila poti, ki n bolj služijo vaščanom, pri J vsem kmetom, in šele n« j brezpomembne poti ob mf V kratkem bo naša vas t * bila asfaltiran trg. Za ( bo občina porabila 2 mili. na lir iz fonda gospodarske plana. V tej vsoti pa meiUžaš niso všteti stroški za prerM z 'bo stitev napajališča, ki ga ista uprava pred nedavneni31 postavila na trg. Zdaj se primernejši prostor za rle3U pajaliišče. Nekateri vašč/ ie avci so za to, da bi ga postav pred vhodom v vas, dri?? _ pa za to, da bi ga postav0^6 v Skabarski kot, kar bi neilka vomno bilo mnogo bolje. J katerj kraj se bo odloči , ‘cijs priš občinska uprava? Upamo, jjstv tokrat ne bo poiskala takeLe§ mesta, da ne bo čez par 10 več odgovarjalo svojemu iV)’jei menu! Zadovoljni pa smo le, dali: je končno prišel na vrinku tudi načrt za ureditev poielje ki vodi v zgoniško občiitego Kot je razvidno iz prora&a in na, bodo stroški za ureditha r te poti znašali 6 milijonov Kom stu l fične |dila S postavitvijo avtobusi*®7' proge med mestom in K a 1 LONJER naro se je v resnici znati. je izboljšala zveza z mesto ,ank; tudi za našo vas. Tudi na K leta tinari bi se prav gotovo ni^j?^ če ne pritoževal, če bi avl bus vozil redno in se drJelje urnika. Zal pa ni tako. Pr^ vsem se potniki pritožujejo ker avtobus večkrat niti bvih privozi do zadnje postaje £a -Katinari, marveč se ustajena na predzadnji postaji in ?cev od tam enostavno vrne lave mesto. Potniki pa sevétali zaman čakajo na prihod. L3i v ko si predstavljamo, kakš celc posledice imajo take nerdoh nosti posebno za tiste potMo k e, ki imajo čas omejen 'Štirne d temi so večinoma , 1 a c lavci, ki morajo biti od d) ki ločeni uri na delu. Raz*? d tega so vožnje še precej Ij štii redne, tako da sploh "ne""v1 M kdaj bo prišel oziroma odŠ !;r avtobus v mesto. Izgovarjajo se sicer, da y vsemu temu krivo poma» , ' kanje vozil. Izgovor, ki nsksj nikakor opravičljiv. Ce ACEIGA.T postavila to proj^ naj tudi poskrbi, da bo 'ia j, vse v redu, to je, da bo$ prihajali ih odhajali avt'azn(: busi po določenem urniku, iz so tem bolj ker vozi avtobinij prilično dvakrat vsako utlrnbi Seveda mora voziti avtobl je redno do zadnje postaje, ti , se tako prihrani številnida potnikom nepotrebno čatiti nje, ki predstavlja izgubo čnznE sa in večkrat tudi zaslužka. dela Istotako je nujno potre,; 'st. Ned» ave no, da občina čim prej rj! problem čakalnice na Kj^ n ari. O tem je «Delo» že vj^ krat pisalo in tudi naši sVp^, tovalci so ponovno postavi, .. to vprašanje v občinskejj j svetu. Kljub vsemu pa č»htev kainice še nimamo. Na lij j se mesta so prišli nameščeHidstv občine, zmerili so tudi pfVe štor in . . . to je vse. kar dega občina do danes ukrentirske Potniki, ki morajo čakati tbessi di po celo uro na avtobus. Mač izpostavljeni posebno v zitcij0 skem času, vsem vremenski1 ne neprilikam». V bližini ni na»Ker reč niti ene »hiše, kjer bi ] a> s e w f ko našli zavetišče pred žjem in burjo. Skraj ‘ni čas je že, da : občina resno pobriga za » šitev tega problema, ki je ! ^ nas velike važnosti. : eV SVo Vaščan^. ________________________ -:uga [ dat -tal. iče: Tokrat se oglašamo iz b» ((J še vasi z upravičeno prit« y bo proti avtobusnemu podi'Qv » tju Caharija, ki vzdržuje a, b0 tobusno zvezo z našo vasij Smatramo, da je pritožba M j le vasi tem, bolj na mest1 ^ ker se nerednost, ki se je Preds javila v zadnjem času, M prej dogajala. iVe§ Avtobus omenjenega po1 jetja v zadnjem času nait PRESEKE« reč ne vozi več v vas. Ust:r; e kar kakih 500 metrč izven vasi in potniki moral «1 ‘,ako] n «, peš dalje. Isto velja seveb žej S tv tudi za tiste, ki potujejo mesto. Dokler je vreme lep bi se dalo morda še potrpe1 Toda v zimskem času je sMVo1 drugačna. Nikomur g»oto'a “ ni prijetno, da mora pešači? v dežju ,in burji, ko pa 'M0 vemo, da bi avtobus lahU; s •i an « od začetka. Ne vemo si tolmačiti P^din ve g a razloga za to nenad^yj spremembo, s katero nisb1 niti najmanj zadovoljni. M?jper da se bo lastnik podjetja >'Q govarjai, da so slabe P0* (( kar pa »ne »drži. Ce je avtob1 (( svoj čas lahko vozil v vs0^o bi se moral tega tudi stal1?,^ držati. Vsekakor pričakujemo, f j bo podjetje Caharija č’tede, prej odpravilo to neredni bj in s tem ustreglo upravičevanj želji cele vasi. n jc Dopisnik P erh ‘anu OKLO «TKAN 3 O« 50. OBLETNICI PRVE SPLOŠKE STAVKE V TRSTU «Tržaški proletariat slavi spomin 0rvih žrtev za delavske pravice « 1 *:■* li I Kratek zgodovinski obris razmer, v katerih so živeli tržaški delavci pred 50. leti - Nastanek socialističnega gibanja - Nacionalisti iz obeh taborov so ovirali razvoj mladega pokreta in rast bratstva med Slovenci in Italijani - 12. in 13. februar 1902 sta zapisana z zlatimi črkami v zgodovini tržaškega delavskega razreda - Titofašisti so ta veliki datum namenoma prikrivali pred ljudskimi množicami ;gle^ ki n pri ; n 2 mi as c 'a mili. rske men'ržaško . delavstvo je razme-)rerfia zelo pozno pričelo voditi oa "bo za izboljšanje svoje ži-avnenj3ke ravni in za dosego e j#vih človečanskih pravic. Iz a jlesljivih zgodovinskih vi-ašč/ ie razvidno, da so tržaški javci stopili prvič v stavko ’j ,i>oletju 1869 in sicer zato, da 1 dosegli znižanje delavnega ! atrika. Seveda je bila stavka ! nii zadušena od avstrijskih |e" .licijskih oblasti. Zaradi tega ocl prišlo do velikega nezado-*”• Ijstva med delavci, kar je akeipešilo, da je Delavsko drU-al o, ki je bilo malo prej usta-lU Mjeno, sklicalo prvo zboro-aje delavcev v neki mestni le, tiališki dvorani. Na tem se-vrsnku so praktično postavili, paielje za nadaljnje akcije za bčittego znižanja delovnega ur->rač:a in sicer od 12 na 11 in decitila na 10 in pol ur dnevno, ov Komaj leta 1888 je bila v stu ustanovljena prva socia-^^ična organizacija, ki je Hdila naukom Marksa in En-sa, katera je kmalu postala busitavon°ša ogromne večine rjavcev. Prvo zborovanje, ki nati organizirala socialistična estdanka’ bil° 22- aPrila iste-3 r/ 'eta v dvorani hotela Evro-a ■ v današnji ulici Gaiatti. 3 /ljub vsem mogočim oviram . kljub nezrelosti raznih vo-bMeijev je socialistično giba-živelo, se ravzijalo in u-ule^šno vodilo borbo za dosego iti avih človečanskih pravic. 'ie časa, ko je bila ustanovljena socialistična Zveza de-in vcev, so imeli samo tiskarski ne^lavci delovno pogodbo. Vsi evelali delavci pa so morali de-• v najtežjih pogojih po 12 akš celo 16 ur dnevno. Prazniki rereioh niso obstajali, če izvza-potfbto božič, veliko noč in bin-en lšti. a Mlado socialistično gibanje je d di kmalu našlo velik odmev Raz?d delavci vseh treh, odnos-oj r štirih narodnosti, ki so ži-g—^,le v Trstu, t. j. med Slovenci odi Hrvati, Italijani in Nemci. aktično je vsaka narodno-la skupina imela svojo stru-a[; v socialistični stranki. Tako ™.a obstajale torej tri struje, slo-, 1 hska, italijanska in nemška. -e ivenska struja socialistov je proSbiia svoj list «Rdeči prapor» ,0 '3-9 ..1890. 'Istega leta je trzaji delavski razred tudi prvič av aznoval prvi maj. ku, y socialistične vrste se je bil 'tobinii tudi neki lažni voditelj utonber, Dalmatinec po rodu. ■tobl je poskušal delavstvo spra-i6, r v avstrijakantske vode, 'ilnkja to se mu ni posrečilo; datiti delavci so pravočasno 30 čoznali, kam, vodijo ta pota; rjačev popolnoma brezuspešni, je bila napovedana stavka. Tedaj je vodstvo Lloyda prosilo cesarsko oblast za intervencijo. Medtem, so kurjači «topili v stavko. Predstavniki stavkajočih so še vedno iskali mirne poravnave, toda vodstvo Lloyda je, mesto da bi vzelo to v poštev iskalo stavkokaze po drugih mestih. Medtem je cesarski namestnik zahteval vojaška ojačenja. 12. februarja je. bila napovedana splošna stavka v mestu. V mestu je vladalo zelo napeto ozračje. Delavci so v zgodnjih jutranjih urah zapuščali tovarne. Preprečili so redkim stavkokazom, trgovcem, da bi imeli trgovine odprte. Na Korzu so ustavili edini tramvaj, ki je vozil po mestu, ter prisilili sprevodnika, da je kre- ni proti tramvajski garaži. Policija je povsod brutalno nastopala proti stavkajočim delavcem. Kot vedno je tudi tedaj ščitila stavkokaze. Ko so videli voditelji Lloyda, da je zadeva zelo resna, da kurjači ne odnehajo od svojih pravičnih zahtev in da je s temi solidaren ves delavski razred in vse mesto, so se nekoliko omehčali ter privolili na pogajanja za poravnavo spora. Vodstvu stavkovnega odbora so sporočili, da so pripravljeni pogajati se s posredovalno komisijo o vseh treh točkah, ki so jih stavkajoči postavili. Cim je za to izvedel stavkovni odbor, je sklenil, da skliče za popoldne zborovanje delavcev v veliki dvorani gledališča Rossetti. Zborovanje se je vršilo ib številni udeležbi tržaških delavcev vseh strok. Na njem so voditelji stavkovnega odbora seznanili vse navzoče z doseženimi uspehi o pogajanjih pri vodstvu Lloyda. Po končanem zborovanju se je uvrstila veličastna povorka manifestan. tov po Akvedotu, mimo cerkve sv. Antona novega proti Borznem trgu. Povorka je bila dostojna in vzorna. Vsekakor pa ni biia po volji policistom, zlasti pa ne vojaškim izzivačem. Ze na Akvedotu je prišlo do manjšega incidenta, ki pa k sreči ni zahteval človeških žrtev. tilabše pa je bilo ob drugi barikadi vojakov v bližini cerkve sv. Antona novega, kjer je prišlo do streljanja (sledove krogel še vedno lahko vidite na stranskem čelu cerkve na koncu ulice Sv. Katerine). Iz razgovora z očividcema tragičnih februarskih dogodkov Naš dopisnik se je zglasil pri tov. Karlu Vrabcu ter ga prosil, naj mu kaj pove v zvezi z zgodovinskimi februarskimi dogodki. Tov. Vrabec se je namreč ude- 'st. so ga izločili iz svojih Dtre^e^Vomno 50 se izmed vseh r» «vcev nahajali v najslabšem Ks! kurjači na Lloydovih „ ?nikih. Njih položaj je bil v r ^ **i nevzdržen. Četudi so 'taviDraIi delati tud* mnogo nad-' ke;.’. iihi teh niso nikoli pla-i,1; proti koncu leta 1901 so ntevai; od vodstva ILloyda, Se uredi to vprašanje. Ker >Cetv V° ni’ hotelo sprejeti zah-P 6 delavcev, se je posebna ar ! egacija napotila celo k ce-enirskeinu nemestniku grofu 1 .3essu, ki je takrat prebival us. .vladni palači. Ta pa je dele-zi^crjo zavrnil, češ «z delavci iški ne bom pogajal». nai’Ker so jjjjj vsi poizkusi za i la’sego izboljšanja razmer ku-i »s-___■ težil velike stavke in je osebno videl, kako sta policija in vojaštvo navalili na stavkajoče demonstrante v ulici Sv. Katarine. V zvezi s temi dogodki je povedal naslednje: «Takrat sem bil še mlad fant. Imel sem komaj 23 let. Živel sem — lahko rečem — brezskrbno. Za časa velike stavke in napada na demonstrante še nisem pripadal socialistični stranki, temveč sem bil še vedno član pevskega zbora in dramske družine Slovenske narodne stranke. Vendar pa sem z veliko simpatijo gledal na dogodke, ki so se odigravali v Trstu. Ti dogodki so me vedno bolj zbliževali s socialističnim pok re-tom. Tudi jaz sem se udeležil velike stavke. V času prvega navala policije na demonstrante sem se nahajal v ulici Sv. Katarine. O-sebno sem bil priča divjanju nad delavci, ki so zahtevali svoje pravice in ničesar drugega. Prav to je bil moj prvi resni politično- revolucionarni krst. Ta dogodek je name tako močno vplival, da sem sklenil, da se oddaljim od nacionalistične skupine in se pridružim socialistom. Neki socialist mi je ob tej priliki rekel: «Kaj misliš, da bo nacionalistični tabor rešil vprašanje Slovencev? Kaj takega se ne bo nikoli zgodilo. Vprašanje Slovencev bo mogoče rešiti samo takrat, ko bo zavladal socializem:» Tudi te besede so imele pri meni zelo velik odmev. Zgodovinske februarske dogodke so prav tako slovenski kakor italijanski nacionalisti ostro kritizirali m klevetali. Zlonamerno so podcenjevali enoten delavski nastop, Takoj po februarskih dogodkih, ki so ml v resnici odprli oči, sem zapustil slovenske nacionaliste ter se opredelil za socialistično stranko. Od tedaj dalje sem bil vedno njen pripadnik. Kot tak sem se trudil ža poglabljanje enotnosti med Slovenci in Italijani, za poživitev naše kulture; sodeloval sem tudi pri Ljudskem odru. Tudi danes, pravi tov. Vrabec ravno isti nacionalistični struji t. j. slovenska in italijanska rovarita proti enotnemu in odločnemu gibanju vseh delavcev. Toda prepričan sem, da bo končno zmagala enotnost in da bo delavstvu vsega sveta zagotovljeno blagostanje, in mir. Tov. Enrico Colognese pripoveduje 83 letni Enrico Colognese je bil član socialistične zveze že od leta 1888. Kot socialist se Je osebno udeležil velike stavke leta 1902. Mnogo ve povedati o njej. Med drugim je povedal da je bila na Velikem trgu manifestacija, proti kateri se je z vso silo zagnala policija in manifestante razpršila. S peščico manifestantnv se ie bil on zatekel na trg pred Verdijevim gledališčem, Kjer je skupina avstrijskih vojakov sprožilo nekaj strelov proti bežečim demonstrantom ter težko ranila trt izmed njih. Njega k sreči streh niso zadeli, zato je pogumno prt skočil ranjenim tovarišem na pomoč. Poslužil se je malega vozička, ki je bil shranjen za nekim vogalom, nanj položil vse tri ranjence ter jih peljal v lekarno Prendini v upanju, da jim bodo tam nudili prvo pomoč. Toda ves njegov trud je bil zaman. Vsi trije so namreč že med potjo 'Z-dllinlli. Kljub prelivanju krvi in kljub velikim žrtvam, ki so jih utrpeli tržaški delavci, tako zaključuje razgovor tov. Colognese, je velika jebruarska stavka vendar rodila velike uspehe. Ud nje pa je tržaški delavski razred pridobil dragocene izkušnje za vse nadaljnje borbe za aosego svojih pravičnih zahtev. Kljub temu pa je množica ma-nifestantov prodrla do Borznega trga, kjer je bila močna vojaška posadka na pravem, po. ložaju in kjer je prišlo do resnega napada. Vojaki so z vso silo navalili na manifestante, pričeli proti njim streljati ter jih pri tem nekaj ubili, več pa ranili. Ta dogodek je zelo pretresel vse tržaško ljudstvo. Naslednjega dne se je ozračje se bolj zaostrilo. Da bi vsa stvar izgledala še bolj resna, so iz drugih luk priplule v Trst bojne ladje «Budapest», «Monarch», «Wien» in druge. Iz Ljubljane. Celovca in Beljaka so prispela vojaška ojačenja. Po mestnih ulicah je prišlo do številnih incidentov. Kljub temu da so obstajali vsi pogoji za pomirjenje in za povrnitev normalizacije v mestu, je avstrijska oblast odredila, da se v mestu uvede obsedno stanje. Tako so številne demonstrante in stavkajoče spravili v zapore in celo pred sodišče. Tragični dogodki 12. in 13. februarja so zahtevali 15 mrtvih in nad 50 ranjenih. Imena mrtvih so naslednja: -Ivančič Anton, star 40 let, delavec; Bone Franc, star 27 let, krojač; Gioseffi Guerrino, star 24 let, mizar; Piacer Jože, star 42 let, dninar; Lavrenčič Anton, star 35 let, dninar; Grego Mario, star 20 let, litograf, Klanšič Ivan, star 17 let, kovač; Glivar Franc, star 21 let, mizar; Gregorič Anton, star 28 let, delavec; Mrak Anton, star 26 let, čevljar; Magris Josip, star 20 let, Vidjak Anton, star 18 let; Buda Alojz; zadnjih dveh pa nista znani imeni. Pogreb žrtev vladnega nasilja je bila ponovna veličastna manifestacija solidarnosti vsega tržaškega mesta s stavkajočimi. Kljub velikim žrtvam, ki jih je utrpelo tržaško delovno ljudstvo v dveh dneh velikih borb, pa je stavka rodila pozitivne sadove. Vodstvo Lloyda je priznalo kurjačem pravico do vseh treh točk, ki so jih bili predložili. Na velikem zborovanju trza kih stavkajočih delavcev 12. februarja 1902 v gledališču Rossetti so govorili voditelji stavkovnega odbora in predstavniki socialistov Karlo L-čekar, Valentino Pittoni in neki kurjač Castro. Učekar je stavkajočim poroča) o poteku pogajanj in o posredovanju komisije, katero so sestavljali poleg njega in Janeza Olive tudi neki Ezio Chiassi in tržaški župan Sandrinem. Ko je sporočil vest, da so voditelji Lloyda spričo kompaktnosti in odločnosti vseh delavcev popustili in da so •pripravljeni na pogajanja o predlogih, ki so jih predložili stavkajoči kurjači, je zavladalo veliko navdušenje. Po končanem zborovanju se je uvrstila po Akvedotu in po drugih ulicah veličastna map lestacija, katero pa so oborožene sile večkrat motile in jo končno razpršile na Borznem trgu. kjer je prišlo do stre jan ja, pri katerem je bilo ubitih več manifestantov. Zveza malih posestnikov o uvajanju nove finančne reforme Zveza malih posestnikov pomaga pri prijavah dohodnine - V interesu davkoplačevalcev je, da izpolnijo prijavo do pred 20. februarjem 1922 V tedanji Via Nuova je prišlo do težkih incidentov. Orožniki so z vso brutalnostjo navalili na manifestante ter jih mnogo ranili. Na sliki vidimo opustošenje po napadu. 31. januarja je potekel rok za | vsakoletno prijavo dohodkov po novi tako imenovani V ano-nijevi davčni reformi, katero je ZVU raztegnila tudi na naše področje z ukazom št. 169, objavljenim v Uradnem listu št. 30 z dne 1. novembra 1951. Zadnji dan v določenem roku za prijavo, t. j. 31. januarja, je tukajšnja finančna ntendenca naznanila, da bo , sprejemala davčne prijave do 20. februarja t. 1. ZVU torej ni podaljšala roka za prijavo, pač pa samo dopušča, da se lahko prijavijo dohodki do 20. februarja brez morebitnih predpisanih kazni. Zveza malih posestnikov je takoj po objavi uk;za št. 169 v Uradnem listu povzela potrebne korake pri merodajnih oblasteh in zahtevala: 1) Podaljšanji roka za vložitev prijav do 30. junija 1952; 2) razveljavljenje člena 46 ukaza 169 in; 3) povišanje vsote določene za življenjske potrebe od 240.000 na 480.000 lir letno. Zahtevali smo podaljšanje roka do 30. junija 1952 zato, ker je rok treh mesecev prekratek, posebno še zato, ker je zakon zelo kompliciran, ker so obrazci za prijavo dohodkov tiskani samo v italijanskem je, __j in ker niso bila tedaj še natiskana navodila za izpopolnjevanje obrazcev v slovenskem jeziku. Razveljavo člena 46 smo zahtevali zato, ker daje možnost finančnemu uradu, da ugo-tovi tudi dohodke od leta 1947 dalje in da v nobenem primeru ta predpis ne zapade pred 30. junijem 1952. Ce pomislimo, da ima Vano-nijev zakon namen ustvariti zaupanje med davkoplačevalcem in finančnimi oblastmi in privesti do pravičnejše porazdelitve davkov med vsemi prebivalci, je uvedba člena 46 neutemeljena; kajti na podlagi tega člena ima finančna uprava možnost pregledati obdavčenje od leta 1947 dalje in to na podlagi dohodkov prijavljenih le. ta 1952 ter zahtevati od davkoplačevalcev, da plačajo razliko in 'povrh tega še globo zaradi morebitnih utajitev dohodnine v prejšnjih letih. Odbitek vsote 240.000 lir na fizično osebo, ki bi po mnenju ministra Vanonija morala zadostovati kot minimum za življenjske potrebe družine v nobenem primeru ne odgovarja resnici. To je ugotovil tudi centralni statistični urad tedaj, ko je potrdil, da je za vzdrževanje družine z dvema otrokoma potrebno vsaj 55.000 lir na mesec. Zveza malih posestnikov je imela po vaseh mnogo sestankov, na katerih se je razpravljalo o Vanonijevem zakonu, dobro obiskani. Poleg malih postestnikov so se jih udeležili tudi srednji posestniki, mali trgovci in obrtniki, kateri so prav tako "upravičeno" zaF-Redkokdaj so bili sestanki tako krbijeni zaradi uvedbe tega novega zakona. Na teh sestankih je bilo izgla. sovanih več resolucij, v katerih so davkoplačevalci soglasno zahtevali od VU podaljšanje roka za izvršitev prijave kakor tudi uresničitev zahtev, katere smo malo prej omenili. Da ugodi številnim prošnjam naših članov, se je Zveza malih posestnikov domenila s strokovnjakom za davčne zadeve. Ta je že dalj časa na razpolago vsem interesentom in sicer vsak dan od 9. do 13. ure na sedežu Zveze ES v ulici Zon. ta št. 2/1 nadstr. Dnevno prihajajo številni kmetje na naš urad ter iščejo razna pojasnila za izpopolnjevanje obrazcev za prijavo dohodnine. Poleg kmetov prihajajo k nam tudi drugi ljudje predvsem obrtniki, branjevke, delavci, Nasveti b nih prosilcev smo morali poskrbeti za namestitev še drugega izvedenca, ki pomaga pri sestavljanju prijav. Takih kmetov, ki živijo samo od dohodkov kmetije in ki morajo izvršiti izjavo, v resnici ni mnogo na našem področju, toda izredno mnogo je takih, ki imajo poleg dohodkov kmetije še druge dohodke in ki mo. rajo seveda izpolniti prijavo. Prav tako morajo izpolniti prijavo delavci, ki imajo svojo hišo ali kos zemljišča, pa četudi od vsega tega nimajo ni-kakih dohodkov. Prav tako morajo izvršiti prijavo vsi tisti delavci, katerih plača presega znesek 240.000 lir na leto. Ker je mnogo navedenih interesentov, priporočamo, da se čimprej zglasijo na našem sedežu; kajti čas hiti, 20 februar, skrajni rok za prijavo, je prav blizu. Kot je znano, bo treba koncem marca izvršiti še drugo prijavo in sicer za ieto 1951, zato se bomo k zadevi še povrnili. Mario Gerbec raicem Naši bralci, zlasti oni s podeželja, nam pogostoma stavijo razna vprašanja, zgolj strokovnega značaja. Ker smatramo, da bi odgovori na ta vprašanja nedvomno zanimali ne le posamezne interesente, temveč širši krog bralcev, smo sklenili, da bomo pričenši z današnjo številko, odgovarjali na vsa vprašanja v našem časopisu. Uredili smo tudi tako, da bode odgovore na razna strokovna vprašanja napisali poklicni strokovnjaki Priporočamo vsem našim cenjenim bralcem in bralkam, da brez vsakih predsodkov stavijo najrazličnejša vprašanja, na katera bomo rade volje odgovorili . Pismena vprašanja naslovite na uredništvo Dela, ulica Montecchi št 6/II nadstr. Trst. Na mnoga vprašanja, ki prihajajo pa naše uredništvo in na sedež Zveze Enotnih sindikatov o tako imenovani Vanonijevi reformi davčnega sistema začenjamo odgovarjati z današnjo številko. Na vsako posamezno vprašanje bomo odgovorili posebej. Na prvi dve vprašanji bo odgovoril sindikalist Mario Gerbec. A. B. — s Kolonkovca vprašuje naslednje: Približno pred enim letom sem kupil majhno posestvo s kmečko hišo. Posestvo je bilo zanemarjeno in neobdelano in vsled tega nisem imel do sedaj nobenega dohodka. Ali sem dolžan izpolniti takozva. no Vanonijevo prijavo? ODGOVOR: Ce ste kupili posestvo leta 1950. ste dolžni izpolniti prijavo. Izpolniti morate prvo stran vprašalne pole (Beni immobili e aziende acquistati o venduti nello anno). Ta izjava služi finančnemu uradu samo zato, da registrira izvršeno varijacijo. Ni pa potrebno izpolniti vprašanja o dohodkih, ker teh v resnici v letih 1949-50 niste imeli. Seveda to velja samo v primeru, da nimate drugih dohodkov, ki bi presegali letno 240.000 lir. V. R. — Opčine nam piše: Sem nameščen pri openskem tramvaju, moja žena pa je lastnica hiše v kateri stanujem s svojo družino. Poleg hiše je tudi vrt. Ali sem dolžan izpolniti prijavo? ODGOVOR: Prijavo mora izpolniti vaša žena in sicer obrazec «B» (fabbricati). Na obrazec pod črko «i» pa je treba napisati: «glej izjavo mojega moža gosp. V. R.». Ravnotako morate tudi vi izpolniti izjavo in v obrazcu «I» izjavite vaš dohodek (plačo); v drugi koloni pa izjavite: «Glej izjavo moje žene gospe A. V.» Odbiti morate 240.000 lir za vas. 50.000 za ženo in 50.000 za vsakega mladoletnega otroka. Mario Gerbec Poziv: Slovensko-hrvatska prosvetna zveza v Trstu, trg Ponterosso 6, II. poziva vse odbornike,"člane" ih prijatelje svojih prosvetnih društev, da se u-deleže jutri, v nedeljo, 10. t. m. spominske svečanosti februarskih žrtev. Zbirališče je ob 10. uri na trgu Garibaldi, od koder krene povorka na pokopališče pri Sv. Ani. Prireditve: PD «Tomažič» Danes, 9. februarja ob 20. uri priredi slovenska sekcija PD «Tomažič» v Trstu, ul. Dei mali trgovci itd. Zaradi števil-Leo, pester kulturni večer. Na ia • ;a r 6. NADALJEVANJE je / Kovača je spreletel mraz; ustrašil se je in pobledel in ni ždel, 'kaj početi. Ze se je hotel prekrižati, kar se vrag skloni čaO Sv°iim pasjim gobcem h kovaču in mu zašepeta v desno 3o: «To sem jaz, tvoj prijatelj, vse naredim za prijatelja in ^^uSa!» Nato se skloni k njegovemu levemu ušesu: «Denarja dam, koliko hočeš!» In na desno uho mu je vnovič zaiše-«Se danes bo Oksana tvoja!» Kovač razmišlja, nato pa je e: rito < kar hočeš, samo spusti me, da se pokesam — ne zazna-risif ] me s strašnim zn'amenjem križa!» «Vidiš ga hudiča, kakšno milo pesmico je zapel! Nič se ne ia i" 6ri’ zanam, kaj delam. Hitro me ponesi ko ptica! Slišiš? Ptica!» tob1 “Kana?» je žalostno Vprašal vrag. V0D, <- č%de ?|g0 -*e stala Oksana in razmišljala čudne kovačeve be-dni% V.., kaj v srcu ji je reklo, da ni prav ravnala z njim, da nč<(ianiV\'Pfel(ruta- Kaj, ko bi si res kaj storil? Se tega bi se n jQ a o! Znabiti pa se bo od samega gorja zaljubil v drugo P 'erjarn>r°S*asi* za krasotico na vasi, da nagaja meni? Ne, ne latnest6111’ vetn’ da me ljubi. Saj sem tako lepa! Ne bo si 0 mene izbral druge; on se samo šali in pretvarja. De- NIKOLAJ VASILJEVIČ GOGOLJ set minut ne preteče, ko se vrne in me pride zopet gledat. Res sem prestroga z njim. Dovolila bom, da mi ukrade poljub — kako hudo se bo razveselil!» In vetrn jaška krasotica je zopet uganjala šale s svojimi družicami. «Stojte!» je rekla ena izmed njih. «Kovač je pozabil svoje vreče, glejte, kako so nabito polne. Za svoje petje je dobil vse kaj drugega ko me: stavim, da so mu nametali v vreče najmanj četrt koštruna, klobas, pogač pa nič koliko. Sijajno! Lahko bomo pirovali vse praznike.» «Te kovačeve vreče?» je zaklicala Oksana. «Dajmo jih zavleči v bajto k meni in tam pogledat, kaj je vse dobrega v n j ib.» Vse so smejaje se odobrile ta predlog. «Ne moremo jih nikakor dvigniti!» je zakričala vsa tolpa deklet, ki so se zaman trudile, da bi premaknile vreče. «Stojte!» je rekla Oksana. «Pojdimo po sani in jih odpeljimo.» Dekleta so stekla po sani. Ujetniki so se medtem pošteno naveličali čepeti v vrečali, čeprav je dijak svojo vrečo s prstom precej preluknjal; če bi ne bilo okoli njega toliko ljudi, bi se bil na vsak način poskušal rešiti iz neprijetnega položaja. Misel, s kakšnim krohotom bi ga sprejela tolpa vaške mladeži, če bi zlezel 'z vreče spriče vseh, ga je zadrževala, da se ni navzlic svojemu gorečemu hrepenenju po svobodi lotil toli drznega poizkusa. Zato je sklenil, da rajši potrpi, kakor da bi se tako strahovito osmešil in je samo tiho ječal pod škornji nevljudnega Cuba, Club sam si je seveda tudi želel osvoboditve, tem bolj, ker je pod njim ležalo nekaj takega, na čemer je bilo silno nerodno sedeti. Ko je pa slišal, kako je sklenila njegova hči, se je pomiril in si dejal, da je veliko bolje če še nekaj časa prečepi v vreči. Do njegove bajte je bilo najmanj sto korakov, če ne dve sto; če bi zlezel iz vreče sedaj, bi se povrh moral še pošteno zlekniti, popraviti kožuh in zategniti pas koliko dela! Pa tudi sram ga je bilo, če bi moral odkorakati proti domu brez kučme, zakaj to je bil pozabil pri Solohi. «Bolje je, če me dekleta kar na sankah domov pripeljejo,» si je mislil. Zgodilo se je pa čisto drugače, kakor si je predstavljal Gub. Medtem ko so bila dekleta stekla po sani, jo je primahal po cesti suhljati k um, ki je prihajal iz krčme silno slabe volje. Krčmarica mu namreč ni hotela dati pijače na upanje. Mislil je v krčmi počakati, če ne bi znabiti prišel kak kozaški «dvorjan» in ga’pogostil, toda kakor nalašč so tega večera vsi «dvor-rjani» ostali doma in kot pošteni kristjani jedli medeno potico doma v krogu svoje družine. Ko je k um razmišljal c splosni nravstveni pokvarjenosti, ki se je v naših časih razpasla, in o trdosrčnosti židovke, ki je točila žganje, se je spotaknil ob vreče in ves začuden obstal. «Glej, kakšne velike vreče je nekdo pustil na cesti!» je vzkliknil in se ozrl na vse strani. «Gotovo je vmes tudi svinjina. Koga neki je doletela taka sreča, da je toliko nakoledoval? Ze če so polne samega ajdovega kruha in pšeničnih mline, so nekaj vredne: židovka mi za vsak hleb da požirek žganja. Hitro jih spravim .preden me kdo opazi.» Kum si je zvalil na pleča vrečo s Cubom in, dijakom, pa je čutil, da mu je breme pretežko. «Sam je že ne bom mogel nesti,» si je dejal. «Glej, kakor nalašč mi prihaja naproti tkalec Sapuvalenko. Zdravstvuj Ostap!» «Zdravstvuj!» «Kam pa jo brišeš?» «Kar tako, za nosom.» «Pomagaj mi, dobra duša, da poneseva vreče! Nekdo je koledoval in jih pustil sredi ceste. Dobrote pa si bova razdelila na pol.» «Vreče? Kaj pa je v njih: hlebci kruha ali potice?» «Mislim, da je obojega dovolj.» Prijatelja sta izdrla iz plota dva kola, položila nanju vrečo in ponesla plen na plečih. «Kam pa ga neseva? V krčmo?» je med potoma vprašal tkalec. «Tudi meni bi bilo najbolj prav, če v krčmo, toda prekleta Židinja ne bo verjela in mislila, da sva vrečo nekje ukradla: sicer pa sem pravkar prišel iz krčme. Poneseva jo k meni na dom, tam bova nemotena; moja baba je kakor nalašč z doma.» «Ali je res ni doma?» je vprašal previdni tkalec. «Hvala bogu, da sem še vedno prvi pravi pameti. Se hudič me ne bi zanesel tja, kjer je zdaj ona. Prepričan sem, da se bo klatila okoli z babami do ranega jutra.» «Kdo je?» je zavpila kilmova ženka, ko je zaslišala v veži ropot, ki sta ga povzročila naša dva prijatelja z vrečo, in je odprla dver. Kum je kar odrevenel. «Zdaj pa imava hudiča!» je dejal tkalec in povesil roke. Kumova soproga je bila biser, kakršnih je malo na tem belem svetu. Kakor njenega moža tudi nje skoraj nikoli ni bilo najti doma; ves dan je posedala pri vseh mogočnih kumi-cah in bogatih starkah, katerim se je dobrikala in bila zato vsakokrat pogoščena z vsake vrste dobrotami. Z možem pa se je pretepala samo v rano jutro, ker samo v tem času sta se videla in še to bolj poredkoma. Njuna bajta je bila še bolj stara kakor hlače našega občinskega pisarja, o katerih še naši očetje niso pomnili, kdaj jih je prvič nadel. Slamnata streha je na mnogih mestih kazala gola rebra. Od razvalje-nega pletenega plota ni več mnogo ostalo, zakaj noben kozak, ki se je odpravil z doma, nikoli ni jemal s seboj batine v obrambo proti’ psom, ker je vsak vedel, da bo, ko bo šel mimo kumovega vrta, lahko izdrl iz njegovega plota primeren kol. Peči večkrat nekaj dni zaporedoma niso zakurili. Vse, kar je nežna soproga pri dobrih ljudeh izberačila, je svojemu možu utajila in skrila na najbolj varnem kraju, njemu pa je čestokrat ukradla vse, kar si je na ta ali oni način pridobil, ako ni denarja ali robe pravočasno zapil v krčmi. Ker pa ji k um navzlic svoji dobrodušnosti ali bolje rečeno, hladnokrvnosti ni rad odnehal, je večkrat zapuščal bajto z bunkami, ki jih je dobil od svoje boljše polovice, ona pa ga je šla tožit k starim ženicam, kako da jo surovež neusmiljeno pretepa. Zdaj si lahko predstavljamo, kako sta kum in tkalec ostrmela, ko sta nepričakovano zagledala pred seboj ljubeznivo ženo. Spustila sta vrečo na tla, se vstopila pred njo in jo zakrila s svojima suknjama. Bilo je pa prepozno, zakaj kumova žena je bila vrečo že zapazila, čeprav ji stare oči niso več dobro služile. «To je lepo, da sta toliko nakoledovala, samo da nista vreče kje ukradla. Hitro mi vrečo pokažita, hitro, vama pravim!» je z zapovedujočim glasom velela prijazna soproga. «Hudič ti jo bo pokazal, ne pa midva!» se je junaško postavil kum. «Kar se te vreče tiče?» je zarobantil tkalec. «Midva sva jo nakoledovala, ne pa ti!» «Kaj? Ti že pokažem, pijandura stara!» je zakričala žena, ki se je kakor jastreb zakadila v naša dva hrabreča in kuma s pestjo sunila v podbradek, potem pa se hotela lotiti vreče z namišljenimi jedačami. Toda kum in tkalec se nista dala ugnati v kozji rog in sta možato branila vrečo, da je bila žena prisiljena k umiku. Komaj sta si nekoliko oddahnila, kar pridrvi žena nazaj v vežo, to pot oborožena z burklami. Urno je z njimi udarila svojega soproga po prstih, tkalca pa je ukresnila po hrbtu in že se je sklonila nad vrečo. «Cernu sva jo pustila?» je rekel tkalec, ko je prišel zopet k sebi. «Cernu si jo ti pustil?» je hladnokrvno odvrnil kum. jX i 7 (Se nadaljuje) | stopi najmlajši društveni rod in to mnogo obetajoči harmo-nikarček, pionirčki-recitatorji in nadarjene mladinke z igrico «Dve teti». Kot gost pa se igralska skupina PD «Cebu-lec» pri Magdaleni z enodejanka «Svakinja» v italijanščini. PD «Božidar Kolarič» Danes, 9. februarja ob 20. uri se vrši v PD «B. Kolarič» v Sv. Barbari redni letni občni zbor in to v znamenju Prešernove proslave, da bo udeležba na njem čim številnejša pa tudi uspeh večji. PD «Ivan Vojko» Jutri, v nedeljo, 10. februarja ob 17. uri nastopi na Kòh-tovelu, v dvorani Gospodarskega društva dolinska igralska skupina s «Hlapcem Jernejem». PD «Slovanski dom» Jutri, v nedeljo, 10. t. m. ob 16. uri bodo proslavljali v Kulturnem domu v Elerjih našega pesniškega prvaka Franceta Prežema, Elerci, pokažite, da ljubite Prešerna in slovensko besedo! PD «Vesna» Tudi Križani se pripravljajo na Prešernovo proslavo, ki bo v četrtek, 14. t. m. ob 20. uri v Prosvetnem domu. Kolonkovec: v novi dvorani pri Kačunu, bo 15. februaria ob 20. uri Prešernova proslava: na sporedu pevske točke, recitacije in govor. Občni zbori: PD «A. Cebulec» V petek, dne 15. t. m. bo proslava velikega pesnika Franceta Prešerna v dvoranici Ljudskega doma pri Magdaleni. Na sporedu je nagovor, razne recitacije, ki jih bo izvajala krajevna mladina in koncert pevskega zbora. Vabila se dobe na sedežu društva. Lep uspeh kulturne prireditve v Rocolu. V soboto, 2. februarja je priredilo PD «Fr. Marušič» u svojih prostorih v gostilni pri Zajcu kulturni večer, ki je v vsakem~po-gledu zelo lepo uspel. Predavanju tov. Gombača, podpredsednika SHPZ o «Kulturi in mladini», ki ga je podal poljudno ‘n zanimivo, je sledil nastop domačega pevskega zbora pod vod-stvom Tov. D. P er tot a, ki je odpel štiri pesmi. Nato se je predstavila številnim poslušalcem mla-diska igralska skupina PD «Cebulec» od Magdalene, ki je odigrala veselo enodejanko «Svakinja». PA TAM. ALI JE TO RAZVOJ INDUSTRIJE? — Ko je dolinski občinski svet svoječasno razpravljal o otvoritvi industrijske Sole v Dolini, so titovci privlekli na dan neko resolucijo, v kateri so v naravnost čarodejnih slikah prikazali, da se tržaška industrija širi in da bo okrog Doline kmalu toliko tovarn kot muh na gnojišču. Zgle-dalo je, da bo to «širjenje tržaške industrije» kar na mah zajelo vse brezposelne in da jih bodo lovili kar po hišah ter jih vozili na delo. z avtom. In res, prve «uspehe» širjenja tržaške industrije, ki so ga titovci napovedovali v svoji resoluciji, imajo Dolinčani prav pred nosom. Na križišču pri mostu se že nekaj časa blešči velika tabla z napisom (v dokaj dvoumni dvojezičnosti, ki je titovski podrepniki še niso opazili) «Cona militare», to je «vojaška cona». Dolinci se radovedno vprašujejo, ali je morda to tisto «širje-. nje tržaške industrije», o Katerem so gobezdali titovci v svoji resoluciji? In še nekaj. Titovsko trobilo se je razpisalo na dolgo in široko o nekem fanto-matskem sestanku še bolj fan-tomatske «OF» za dolinski okraj na katerem so razpravljali o kdvigu kmetijstva v dolinski občini». Govorili so baje — tako namreč piše «primorskar», — da bi bilo treba ustanoviti vsaj pol ducata zadrug, seveda po najnovejšem titovskem «socialističnem vzorcu, ki mu je dal svoj pokroviteljski blagoslov sam Truman. Govorili so še marsikaj drugega, toda o «vojaški coni» niso zinili niti besedice. In tudi «širjenje tržaške industrije» je šlo v pozabo. Stvar je za titovce seveda precej delikatna. «Braniti» interese naših kmetov in istočasno paziti, da se ne zameriš VU ni lahka stvar. Zaradi tega je tudi logično, Ha so titovci molčali o «vojaški coni» in delali rajši razne načrte v oblakih. Njih seveda prav nič ne moti, da bo še par takih ««vojaških con» popolnoma upropastilo kmetijstvo v Dolini. SVOJEGA KOMISARJA NAJ VPRAŠAJO — «Primorski» se je spomnil, da nad prodajalno Delavskih zadrug na Opčinah m več slovenskega napisa. O vprašanju dvojezičnosti v tej prodajalni je pisalo «Delo» še pred dvema mesecema. Titovci niso torej povedali nič novega, ker ne gre samo za slovenski napis nad vhodom, marveč zr vse druge objave, ki so izobešene samo v italijanščini. Tiiovcem se «zdi zelo čudno», ker ni slovenskega napisa, ila] imajo vendar na vodstvu Delavskih zadrug svojega komisarja in ta bi jim moral pač odgovoriti. Njega naj vprašajo, zakaj ni slovenskega napisa. Radovedni smo, kakšen odgovor bodo prejeli. Kaj se hoče, na vodstvu zadrug je pač še vedno peterokraka «zvezda» komisarjev, od demokristjanov, socialdemokratov pa do titovca. Dokler bo taka politična zmes vedrila, se ni kaj čuditi če «pozabijo», da so na Opčinah odjemalci pretežno Slovenci. Socialdemokrat inž. Levi je napravil titovskemu «socializmu» precej dobro reklamo in vsi ostali komisarji so šli. kar se tiče «demokratizicije» Delavskih zadrug, titovcem kar se da na roko. Zakaj bi se titovski komisar torej potegoval za slovenske napise, ki so prav gotovo «non graditi» demokristjanom in ostalim. Usluga za uslugo! «PRIMORSKI PAVLIHA» — Mnenja smo, da je titovsko slovensko trobilo popolnoma zgrešilo svoj naziv. Skrajni čas bi že bil, da se prekrsti, recimo v «Primorskega Pavliho» ali kaj podobnega. Morda bi na ta način prodali kak izvod več. Včasih ti blekne tako, da bi šla gladko pod rubriko «za zabavo in smeh». Tako spričevalo so si dali n.pr. v nedeljski številki, kjer se na vidnem mestu blesti «ugotovitev», da se «industrijci boje razrednih sindikatov, ker se bojijo njihove borbenosti». Ali ni to višek humorja, ki mora pripraviti tudi najbolj čemernega bralca do gromovitega smeha? Po pravici povedano, in čast komur čast, «Primorski Pavliha» je tokrat presegel celo ljubljanskega «Pavliho», ki je sicer, kar se tiče dovtipov precej klavern. Le korajžno naprej s takimi «vici», da se bodo redki bralci vsaj od časa do časa pošteno nasmejali. Za tiskovni sklad «Ilela» fS//SSSS///SS////S///S///SSS///S////'////////////////////////////////, DELO TOŽARJENJE JE ZA TITOFAŠISTE NAJBOLJŠI «ARGUMENT» Težka obsodba tov« Viole na ovadbo titovskega podrepnika Tovariša Marija in Anton Zupančič iz Podlonjerja — digrada praznujeta danes svojo zlato poroko. Ob tej priliki sta se spomnila tudi na naš tisk ter darovala 500 lir za tiskovni sklad «Dela». Zvestima bralcema in podpornikoma našega tiska najlepša hvala ter iskrene čestitke k temu pomembnemu družinskemu slavju. Poroka V nedeljo sta se poročila v Tr- stu tov. Russerò Spadaro, odgovorni urednik «Lavoratora» in tov. Gianna Tormen, učiteljica iz Belluna. Novoporočencema so poslali čestitke člani IK KP STO, uredništva demokratičnih listov ter Zveza bivših političnih preganjancev. Čestitkam in voščilom se pridružujejo vsi slovenski in italijanski demokrati, ki poznajo tov. Spadara kot zavednega in vztrajnega borca za pravice delovnega ljudstva. Po dveh razpravah se je preteklo soboto zaključil pred tržaškim sodiščem proces proti tov. Petru Viola, partizanskemu borcu in voditelju demokratičnega gibanja v miljskem okraju. Na zatožno klop je prišel na podlagi ovadbe titovskega podrepnika Nazarij a Veljaka iz Stramarja, pod obtožbo žalitev, nasilja in povzročitve težkih poškodb. Sodišče je smatralo obtožbe titovca Veljaka kot verodostojne in izreklo težko sodbo, kljub temu, da so razbremenilne priče postavile v docela jasno luč ves dogodek in kljub očitnemu protislovju izpovedi, ki jih je dal titovec na policiji in nato na sodišču. Tov. Viola je bil obsojen na 4 mesece zapora, nadalje na plačilo 5000 lir globe, 30.000 lir pravdnih stroškov zasebne stranke. Razen tega je bil obsojen, da mora plačati Veljaku 50.000 lir «odškodnine». Proti tej razsodbi je vložil tov Viola priziv in nadejati se je, da bo znalo vsaj prizivno sodišče postaviti zadevo na pravilno podlago. Dogodek, ki je dal povod za, v zraku visečo tožbo, se je pripetil 1. junija 1950 v društvenem baru v Sv. Barbari. Med člani društva je tov. Viola opazil titovca Veljaka ter ga takoj pozval naj se pobere iz sedeža, ker ni vreden, da bi ostal v družbi demokratov. Prijel ga je nato za robo ter skušal odvesti iz bara. Pred odhodom pa ga je Veljak udaril s pestjo, nakar je tov. Viola reagiral. To so tudi potrdile priče na razpravi. Prav tako so priče potrdilé, da je Veljak odnesel poškodbe, za katere je hotel zvaliti krivdo na tov. Violo, pri padcu s kolesa na dvorišču neke Marije Kocjančič. To je tudi sam povedal, ko se je ustavil v gostilni pri Orehu. Na sodišču je skušal seveda zavijati povsem drugače. Omembe vredno je tudi, da so titofašisti že parkrat grozili tov. Violi z ugrabitvijo in da je prav isti večer opazil pred sedežem dva sumljiva neznanca, ki sta jo takoj popihala. Dejstvo je, da je namišljena tožba, ki je bila sprožena proti voditelju demokratičnega gibanja le nov člen v dolgi verigi titovkih poskusov, da fai spravili pred sodišče in v zapor čim večje število tistih, ki so ostali zvesti delavskemu razredu in uživajo kot taki ves u-gled in spoštovanje. Titofašisti se pač dobro zavedajo svoje popolne osamljenosti od množic in prav zaradi tega se posebno v zadnjem času vedno bolj pogostoma zatekajo k sodišču, kjer iščejo utehe za svoje vsakodnevne politične poraze, Kakor vidimo je postalo to-žarjenje za titovce najbolj priljubljen «argument», ki pa še bolj razkrinkuje njihovo pravo vlogo. Aktiv KP V torek zvečer je bil v Kinu ob morju širši aktiv naše Partije. Aktiva so se polnoštevilno udeležili člani sekcij-skih in celičnih komitejev, ko-lektorji celic, komunisti člani tovarniških odborov ter člani kimitejev komunistične mladine. Politično-organizacijsko poročilo je podal generalni sekretar tov. Vidali, ki se je dotaknil predvsem raznih organizacijskih vprašanj "ter krajevnih političnih problemov. Poudaril je važnost borbe za mir, posebno z ozirom na na- raščajočo nevarnost vojne. Borba za mir ostane še nadalje osrednji problem Partije, ki mu morajo posvetiti vse sekci. je in celice največjo pozornost. V akciji za nabiranje podpisov za Berlinski poziv smo presegli število podpisov proti atomskih 'bombi. Ves potek zadnje akcije nam je dokazal, da se z lahkoto približamo tudi drugim slojem prebivalstva, ki vedno bolj občutijo nevarnost vojne. Borba za mir je povezana z borbo za pomiritev duhov in združitev vseh slovenskih in italijanskih meščanov, ne glede na politično prepričanje, v enotno fronto, da rešimo Trst pred barantanjem in vojno. Pri tem je tov. Vidali nakazal pravilno pojmovanje politike širokih zavezništev na bazi. Podčrtal je nadalje zahtevo za razpis volitev, ki jo treba sprožiti pri vsakem našem delovanju. Obravnaval je nato sindikalna vprašanja, utrditev ES in včla- njevanje za 1952 ter v zaključku problem širjenja našega tiska. Do 20. februarja prijave dohodkov Kakor znano sprejema finančna intendenca prijave dohodkov za leto 1950 (Vanoni-jev zakon) še do 20. februarja t.l. Zveza malih posestnikov je vedno na razpolago tistim, ki niso še vložili prijave. Kdor ni še izpolnil prijave, se lahko zglasi na sedežu Zveze v ul. Zonta 2/1. vsak dan od 8.30 do Sestanek kmetovalcev na Kolonkovcu Jutri, v nedeljo, 10. t.m. ob 10. uri bo na Kolonkovcu (gostilna «ex Soci») važen sestanek vseh kmetovalcev okraja, ki ga organizira Zveza malih posestnikov. O Vanonijevi davčni reformi bosta govorila tov. Gerbec in tov. dr. Sajo-vitz. Ta problem pa zanima nedvomno tudi druge davkoplačevalce, kot male trgovce, obrtnike itd. Zaradi tega priporočamo, da se sestanka udeležijo v čim večjem številu. GRENKI GRIZLJA J za titovce v Zgoniku 13. ure. SOŽALJE — V nedeljo je preminul tov Karel Guštin iz Roccia, član celice Jovanovič. Komunisti iz Rocola in vse demokratične Organizacije izrekajo težko prizadeti družini iskreno sožalje, ki se mu pridružuje uredništvo «Dela». Prenos debate Vidali-Lonza v Barkovljah V četrtek 14. t. m. ob 19.30 bo v Ljudskem domu v Barkovljah (Proseška cesta) prenos debate med tov. Vidalijem in prof. Lonzo, tajnikom PSVG, ki je bila preteklo nedeljo v gledališču Rossetti. V četrtek 14. t. m. ob 20. uri bo v mali dvorani gledališča Rossetti konferenca o problemu najemnin. Govoril bo tov. Claudio Tonel. Prejšnji teden so titofašisti morali požreti grenek grižljaj, ker jim je zgoniški gostilničar Jože Guštin poslal izjavo, v kateri jih je razkrinkal kot prevarante in lažnivce. Titovsko glasilo je moralo Guštinovo izjavo ponatisniti in tako postaviti na laž svoj. prejšnji članek, v katerem je bilo govora o «izvolitvi» omenjenega gostilničarja v odbor tako-zvane OF beograjskega kova. Da . se ne bi izneverili svojemu pre-I varantskemu poklicu, pa so ti-! tojašisti pod isto izjavo ponovno i objavili o zgoniški občini laži, o j katerih so baje razpravljali na j seji svoje «OF». Tudi tokrat so napravili zelo slabo, ker bi se bili morali prej posvetovati s svojimi ljudmi iz zgoniške občine, kar bi jim bilo prihranilo toliko laži, katerim se občani smejejo. Najbolj bosa je trditev, da' ni dvojezičnega napisa nad poštnim uradom z Zgoniku, Celo eden izmed vidnih titovskih predstavnikov zgoniške občine se je izrazil, da ne odobrava pisanje svojega glasila. In kdo naj bi ga odobraval, ko že vsak lahko opazi, da se dvojezični napis blešči nad poštnim uradom od prvih dni KAKO NAPREDUJE ZVEZA PIONIRJEV Delovanje pionirjev gre na živce liparjem Delovanje Zveze pionirjev zavzema vedno večji razmah, Ustanovljenih je že več dramskih skupin, ki se z vnemo pripravljajo za nastope na pro. slavah 8. marca — mednarodnega dneva žena. V Prečniku, Nabrežini, Križu in Gropadi delajo s polno paro. Ustanovili so pionirske oddelke, ki so jih nazvali z imeni raznih pesnikov in znanstvenikov. Tudi razdeljevanje izkaznic dobro nalogo že izvršili, dočim jo bodo v Križu gotovo zaključili v roku, ki so si ga zadali. V Rocolu so včlanili že '50 odst. pionirjev. V . Miljah so začeli včlanjevati z zamudo, zato pa nameravajo sedaj nadomestiti zamujeno in si pridobiti eno izmed nagrad, ki jih je razpisala Zveza. V soboto so imeli pri Mag- Ali bodo začeli uvajati stari sistem «priporočil» Grobo zapostavljanje pravic brezposelnih pri Odseku za dela - Odkrito strankarsko favoriziranje - Tobačne delavke so se vrnile na delo januarja t.l.? Prav gotovo pa je trditev o diskriminaciji pri zimskih delih, ki naj bi jo vodilo županstvo, ena izmed najbolj goro-stasnih laži, ker je zgoniška občinska uprava vedno pazila, da ne bi kdor koli mogel kaj reči. Politika demokratične uprave je bila in je usmerjena tako, da se ne gleda na politično pripadnost potrebnih ljudi, ma-več le na njihove gmotne razmere. Vsekakor je sedaj načelo titovske politike bojazen pred vsakim napadom na okupacijske oblasti. Zato skušajo zvaliti krivdo na občinske odbore, t.j. na tiste občine, ki jih upravljajo komunisti. Zato tudi trdijo, da je zgoniška uprava kriva, če štiri hiše v Briščkih nimajo elektrike, medtem ko zamolčujejo vsa njena prizadevanja, da bi se tudi to vprašanje rešilo. Na vsak način pa bodo tudi te štiri hiše v Briščkih prav kmalu imele svojo e-lektrično razsvetljavo kljub nasprotni želji titovcev. Ze v svojem zadnjem članku smo ugotovili, da bo športno igrišče pri Proseku občinsko in da bo koristilo, ker bo občina imela nekaj dohodkov od njega. Kar se pa tiče dvoježičnih napisov na cestnih križiščih, je bilo že ugotovljeno, da so pripravljeni in da Čakajo le na drogove. «Argumenti» titovcev proti zgoniški občinski upravi so revni in nam dokazujejo, da se lovijo za vsako bilko. Skoraj vedno je laž njihova najpriljubljenejša rešilna bilka. A laž ima kratke noge in z njo zgubljajo vedno več terena celo med svojimi pristaši, ki se sami zgražajo nad temi metodami svojih «generalov» in pisu- Vest o ponovnem sprejemu dveh sindikalnih zaupnikov Delavske zbornice na delo pri novem Odseku za dela v pomoč brezposelnim (SELAD) je zelo ogorčila vse delavce, posebno pa brezposelne. Navedena zaupnika Delavske zbornice daleni res prisrčen pionirski i sta bila namreč odpuščena praznik ob priliki razdelitve napreduje. V Gabrovcu so to j pionirskih izkaznic. Prisotnih Preteklo soboto je bila v PD «Čebulec» pri Magdaleni lepa pionirska prireditev. Pretekli petek so stavkali delavci v ILVI in to v znak protesta proti nameram ravnateljstva, ki hoče uvesti mesečno izplačevanje mezd. Razen tega jih skuša oškodovati pri dopustih. Delavci so imenovali posebno komisijo, ki je takoj stopila v stike z ravnateljstvom. Sedaj so v teku pogajanja, pri katerih se delavci upravičeno sklicujejo na delovno pogodbo. Slednja določa, da se mora katera koli sprememba izvesti edino le na podlagi medsebojnega sporazuma. *** V ponedeljek so stavkali 2 uri v čistilnici «Aquila», ker ravnateljstvo noče začeti razgovorov za mezdno izboljšanje, ki pripada delavcem na podlagi nacionalne delovne pogodbe. Do slične stavke je prišlo tudi v «Standard» pri Sv. Soboti. *** V sredo in četrtek dopoldne je bila protestna stavka na delovišču Odseka za dela v pomoč brezposelnim, ki se nahaja pri Sv. Alojziju. Do stavke je prišlo, ker sta vodja del in neki uradnik odpustila brez tehtnih razlogov dva delavca. Sele z odločnim in enotnim nastopom vseh delavcev je bil samovoljni ukrep preklican in odpuščena sta se zopet vrnila na delo. *** Delavci tovarne Zuculin so te dni v agitaciji. Ob podpori ES so sicer že dosegli 48 delovnih ur tedensko. Nerešeno pa je ostalo vprašanje izplačila nagrad za proizvodnjo, za kar se agitacija nadaljuje. *** V okviru priprav za IV. redni kongres Zveze enotnih sindikatov, se bo jutri ob 10. uri nadaljeval kongres delavcev lesne stroke, ki se je začel preteklo nedeljo. *** V dneh od 18. do 21. t. m. bodo v čistilnici «Aquila» volitve za novi tovarniški odbor. * * * V noči med četrtkom in petkom prejšnjega tedna je neki neznan ameriški pomorščak napadel na trgu Vittorio Veneto 22 — letno Mirello Ricetti iz ul. Torrebianca 25. Prvo pomoč je prejela y ambulanti RK, od koder so poklicali policijo, ki pa ni našla več sledu za neznanim napadalcem:. *** Oster družinski prepir, ki se je končal za oba zakonca precej slabo je spravil pred sodišče 29-letnega Corrada Fioravante iz ul. Gambini 29 kakor tudi njegovo 21-letno ženo Marijo roj. Ca-brin. Zagovarjati sta se morala zaradi medsebojnih poškodb. Mož je bil obsojen na 2 meseca in 10 dni zapora z vsemi ugodnostmi kazenskega zakona. Zena je bila oproščena, ker ji je sodišče priznalo samoobrambo. *** Angleški vojaški džip je pretekli teden povozil v. ul. Carducci 49-letno Frančiško Flego, stanujočo v ul. Biasoletto 121. Z zasebnim: avtom je bila prepeljana v glavno bolnico, kjer se bo morala zdraviti 10 do 30 dni. Titovske oblasti so te dni zopet odprle nekatere obmejne bloke" in sicer "pri Fernetiču (št. 8), na Pesku (št. 12), v Gropadi (št. 10) in Repentabru (št. 7). *** Občina javlja, da bodo začeli na barkovljanskem pokopališču v kratkem prekopavati navadne grobove, kjer so zakopani posmrtni ostanki umrlih med 10. septembrom in 15. novembrom 1941. Družine, ki nameravajo o-hraniti in prekopati posmrtne o-stanke na drugo mesto, se lahko obrnejo do 16. februarja t. 1. na oddelek za pokopališča v ul. Teatro 5, III. (soba 43). *** VU je uveljavila na STO italijanski zakon glede prijave dohodkov kategorije C 2. Prijave morajo izpolniti delodajalci, ki imajo nameščene uradnike, ki jih morajo navesti poimensko. Prijaviti pa morajo tudi nameščene delavce, katerih dohodek presega letno vsoto 600.000 lir. Rok zapade 31. marca. *** V dneh od 31. 1. do 6. 2. se je v tržaški občini rodilo 55 otrok, umrlo je 91 oseb, porok je bilo 36. je bilo znatno število staršev. Starim in mladim so nudili slovenski in italijanski pionirji bogat in pester kulturni spored. Po razdelitvi izkaznic so prejeli magdalenski pionirji v dar nogometno žogo, 7 maje za četo malih nogometašev, dekli-se pa so prejele igre z obroči. Pri Magdaleni bodo začeli z izvenšolskim poukom. Pri Sv. Jakobu pa se ta pouk vrši že dva tedna. Kakor vidimo, imajo pionirji pod vodstvom in ob podpori demokratičnih organizacij, kot Zveze demokratičnih žena in komunistične mladine, dokaj plodno in pestro delovanje, od pouka pa do zdrave zabave. Zgleda pa, da gre delovanje pionirjev še posebno na živce glasilu liparjev «Demokraciji». Sicer gre to delovanje istočasno na živce tudi italijanskim nacionalistom. V zadnji številki je «Demokracija» nanizala na račun pionirske organizacije vrsto običajnih o-studnih laži, ki si jih je izposodila od demokristjanov. Podlo blatenje pa ne bo doseglo namena, ki si ga želijo bedni li-parji. Slovenski in italijanski pionirji korakajo v življenje e-notni, roko v roki. Izmenjavajo si svoje izkušnje, igrajo se skupaj in se skupno učijo. U-čijo se ljubezni in spoštovanja do lastnega kakor tudi do vseh drugih narodov. Ali se morda zaradi tega liparji tako razburjajo? Jolanda skupno z ostalimi delavci ob razpustu odseka za nedonosna dela. Po novih zakonskih predpisih, ki urejajo zaposlitev brezposelnih, bi morali dobiti delo pri tem odseku tisti delavci, ki so največ časa .brezposelni, kar gotovo ne velja za primer dveh zaupnikov DZ. Zaradi tega so ES tudi takoj intervenirali na Uradu za delo ter zahtevali pojasnila. Slednji je izjavil, da je njuno zaposlitev zahtevalo izrecno vodstvo SELAiD-a, kar pa je za'-nikal sam vodja navedenega odseka. Končno pa se je na podlagi pojasnila odv. Levitu-sa, načelnika Urada za delo, izkazalo, da ju je ponovno poslal na delo navedeni urad, ker se nahajata oba v težkih družinskih razmerah. Ni naš namen razglabljati o gmotnih ramerah navedenih dveh delavcev kakor tudi ne sprožiti proti njima kake gonje. Dejstvo pa je, da je tak način zaposlevanja vse obsodbe vreden. Pristranost in odkrito favoriziranje, ki ga je pokazal v tem primeru Urad za delo, mora pač ogorčiti vsakega delavca, posebno pa tistih nad 20 tisoč brezposelnih, Smatramo, da imajo vsi brezposelni isto pravico da dela ne glede na sindikalno ali strankarsko pripadnost. Groba kršitev tega osnovnega načela, ki je obenem kršitev novo uvedenih predpisov o zaposievanju pri tem odseku, nas nehote spominja na tiste čase, 'ko je moral imeti delavec v žepu izkaznico stranke, če je hotel priti do kakega zaslužka. Vsakemu nadaljnjemu poskusu, da bi se zopet uvajal ta sistem, pa se bodo vsi delavci odločno uprli. V ponedeljek so se vrnile na delo vse tobačne delavke, razen par izjem zaradi obolelosti. Dosežen je bil sporazum glede ureditve vprašanja te- Citajte in širite list «ZA LJUDSKO ZMAGO», glasilo jugoslovanskih političnih emigrantov, ki živijo v L. R. Madžarski. Dobite ga pri vseh razna-šalcih našega tiska in na sekcijah KP. Stane 10 lir. denske plače, ki so jo delavke dvignile iz svojega depozita za časa zapore tovarne. Ravnateljstvo jim je priznalo 3500 lir, ki jih bodo odplačevale po 300 lir na teden. Sindikalni zastopniki so dosegli, da bo prejemalo odslej pol litra mleka na dan tudi ostalih 200 delavk, dočim je prvotno določilo to količino mleka samo za 400 delavk, ki so zaposlene pri odbiranju tobaka. Nadalje bo nosilo ravnateljstvo polovico stroška tramvajske izkaznice vseh delavk Te dni je ravnateljstvo tobačne tovarne gladko prepovedalo dostop v tovarno predstavnikom Delavske zbornice, kar je verjetno precej iznena-dilo te miljence Vojaške uprave in delodajalcev. Tak postopek se je doslej izvajal ob vsaki priliki proti ES. Dogodek nam potrjuje, da so bile naše trditve o namerah tukajšnjih oblasti za postopno uničenje vsakega sledu sindikalnega izživljanja, docela upravičene. Do včeraj so bili tega deležni ES kot edina razredna organizacija, danes pa se to že širi celo na miljence delodajalskih in oblastvenih krogov. To nam dokazuje, da obsta- nov ja nujna potreba združitve vseh delovnih sil našega ozemlja v enotno in mogočno fronto dela, ki se bo znala uspešno zoper- staviti nakanam- na iškodo lovnega ljudstva. de- za bo- Izplačevanje zimske pomoči Upravni odbor sklada zimsko pomoč sporoča, da do začeli dne 12. in 13. t.m. izplačevati pomoč v znesku 4000 lir vsem brezposelnim, ki spadajo v drugo kategorijo. Izplačila se bodo vršila pri Zavodu za socialno skrbstvo (INPS). V drugo kategorijo spadajo vsi družinski poglavarji, ki so bili 22. oktobra 1951 redno vpisani v seznam brezposelnih na Uradu za delo in so še vedno brezposelni. Slednji bodo prejeli povabilo, kjer bo naznačen dan in ura izplačila. Kdor ne bi prejel nikakega vabila in smatra, da ima predpisane pogoje za podporo, lahko vloži od 15. do 24. t.m. re-kurz na Urad za delo, trg O-berdan 6, pritličje. «Kaj smo videli v ZSSR» Prihodnji teden bodo konference delegatov, ki so obiskali ZSSR v naslednjih vaseh: V sredo 13. t. m. ob 20. uri v DEVINU - tov. Pina Tornaseli!. V četrtek 14. t. m. ob 20. uri na PROSEKU - tov. Malalan in Pina Tomasel-li. Istega dne ob 20. uri bo konferenca tudi v krožku «TOMAŽIČ», kjer bosta govorila tov. Franza in Gattonar. Snov konference: «Amerika in Sovjetska zveza." V petek 15. t. m. ob 20. uri v BRISCKIH - tov. Malalan. ČESTITKE — Tov.ci Vilmi Smo-tlak por. Korošec in njenemu soprogu izrekajo iskrene čestitke ob rojstvu prvorojenke tovariši KP sektorja Magdalena, odbor in člani P.D. «A. Cebulec» in vsi njuni znanci. S ČETRTKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI PRORAČUN ZA TEKOČE LETO SOGLASNO ODOBRILI VSI SVETOVALCI Potek četrtkove seje je jasno pokazal, da je možno složno sodelovanje vseh občinskih svetovalcev, kar koristi vsem občanom - Soglasna odobritev proračuna pomeni, da uprava uživa zaupanje občanov V četrtek večer je bila seja občinskega sveta v Dolini. Pri. šotnih je bilo 9 svetovalcev SIAU, 2 od SLiF in dva neod-visnika. Po običajnem preči-tanju zapisnika prejšnje seje, jo svet soglasno ratificiral sklepe občinskega odbora in sicer: o določilih poviška nakazila za oskrbovanje pitne vode v Mačkovljah; o povišku fonda za vzdrževanje električne razsvetljave v občini (v zadnjem času je dobilo več vasi elektriko). Ta povišek znaša 320.000 lir. Poleg teh sklepov je iše nekaj drugih, ki pa sr, manjšega pomena in jih zato ne bomo na tem mestu podrobneje naštevali. Za tem so svetovalci pričeli razpravljati o občinskem proračunu za finančno leto 1952. Iz proračuna je razvidno, da bo imela občina v tekočem letu 11.321.827 lir rednih in 24.447.381 lir izrednih prejemkov. Naj navedemo podrobneje razne postavke: Za* razne najemnine od občinskih stavb, kamnolomov, lova in od aktivnih obresti bo občina dobila 212.200 lir; od raznih prispevkov, povračila bolniških stroškov itd, bo dobila 1.198.693 lire; od trošarine, občinskih davkov in ostalih pristojbin pa 9.010.934 lir. Izdatkov pa je predvidenih mnogo več in sicer 24.465.610 lir rednih ter 11.304.598 lir izrednih. V rednih izdatkih so vštete med drugim tudi plače občinskemu osobju, ki znašajo 4.205.9-92 lir, nadalje, prispevki za bolniško blagajno 1.635.003 lir, vzdrževanje občinske uprave, javne razsvetljave po vaseh, in občinskih ter šolskih prostorih, odškodnina županu in občinskim odbornikom, popravila občinskih cest, vzdrže- (Nadaljevanje s 1. strani) ne v Washingtonu, ne v Londonu, ne v Rimu, ne v Beogradu kakor tudi ne v Varnostnem svetu. Zato je govorjenje o plebiscitu le zgolj vaša propaganda. Prvo, kar je treba zahtevati, je to, da se spoštuje mirovna pogodba, da se uresniči STO in šele nato bo mogoče govoriti o morebitnem plebiscitu. Nadalje govorite o demokraciji, toda ne vidite velike goljufije, s katero ste vi demo-kristjanski podrepniki, omogočili De Gasperiju, da se je prerinil do oblasti. Govorite o svobodi, toda ste proti priznanju nacionalnih pravic Slovencem'. Kaj ste napravili v prid Slovencem na Goriškem? In potem še imate korajžo govoriti o marksizmu in leninizmu! Četudi govorite, da ste nasprotni H. Internacionali, da nasprotujete nakaterim socialdemokratskim voditeljem v Italiji, da se ne strinjate s škandaloznim kongresom v Bo- Debata Vidali-Lonza logni, vendar to ne more o-pravičiti vaše sokrivde. Ne s plebiscitom, ki bi bil v službi titovstva, temveč združeni in enotni moramo zahtevati uresničitev mirovne pogodbe ter rešitev Tržaškega vprašanja. Tako bomo pripomogli k sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo in ohranitvi miru v svetu. Toda to je mogoče storiti samo v bratskem sodelovanju z narodi Italije in Jugoslavije v borbi proti izdajalskim klikam. To je mogoče doseči le v bratskem sodelovanju Italijanov s Slovenci in Hrvati tega Ozemlja! Za tov. Vidalijem je ponovno govoril prof Lonza. Predvsem je odgovoril, da socialdemokrati niso titovci (pri tem si je napačno tolmačil Vida-lijeve besede) ter nato tolma- čil, da bi plebiscit pomenil obsodbo barantanja z našo zemljo. Opravičeval je nadalje sodelovanje z ZVU, kar so komunisti odklonili že koj po končani vojni. Nazadnje pa je svečano izjavil, da ko bodo vsa vprašanja rešena, se bodo zavzeli tudi za rešitev nacionalnih vprašanj Slovencev. Hvala lepa za tako reševanje! Pav tako je opravičeval tudi dejstvo, da so nasprotovali ok. tobrskim upravnim volitvam na STO. Nazadnje pa je postavil tov Vidaliju vrsto izzival, n ih vprašanj. Vse je izgledalo, da so imela ta vprašanja namen motiti miren potek debate, kar pa se vsekakor ni posrečilo zaradi resnično visoke politične zrelosti vseh udeležencev. Končno je še tov. Vidali govoril ter povzel zaključke de- bate! Na vrsto izzivalnih vpra-dujete isto linijo kot titovci, kar ni vseeno. — Nato je pozval socialdemokrate, naj skup. — Nihče vam ni rekel, da ste titovci — je nato nadaljeval tov. Vidali — pač pa, da zasle-šanj ni odgovoril pač pa je izjavil, da je pripravljen nanje odgovoriti ob drugi priliki, no s komunisti zahtevajo volitve v Trstu, toda brez pogubo-nosnega «aparentamenta», ki je v izključno korist demokristjanom. Pri tem se je skliceval na slavne tradicije velikih tržaških socialistov Pittonija, Olive in Učekarja. Le če bo enoten ves delavski razred — je nadaljeval tov Vidali — bo mogoče nekaj doseči. Zato se morajo združiti vsi Slovenci, Italijani in Hrvati tega Ozemlja. Podčrtal je veliko inter-nacionalistično zavest sloven- skega ljudstva, ki se je tudi ob nedavnemu nabiranju prispevkov za italijanske poplav-ljence sijajno izkazalo in je pri tem pozabilo na vse žalitve, ki jih je bilo deležno za časa italijanske okupacije. Potrebna je enotnost v borbi proti novemu fašizmu. Ustvariti moramo enotnost na sindikalnem polju in v Delavskih zadrugah. Toda zato je predvsem potrebno, da se otresete antikomunizma, ki ga imate v sebi (namreč socialdemokrati). Ljudstvo odpira oči in pravično sodi ljudi in stranke ter njih delovanje. Ob zaključku svojega govora se je tov Vidali zahvalil prof. Lonzi, ki mu je omogočil, govoriti v gledališču Rossetti. Prav gotovo, je dejal tov. Vidali, bi ga mi zlepa ne dobili na razpolago. V dvorani je bil ves čas vzoren red. Nedvomno je bila ta debata velikega pomena in vsekakor zelo pozitiven faktor, v političnem življenju našega mesta. vanje občinskih pometačev, primanjkljaj občinskega vodovoda, bolniški stroški občinskih revežev, prevoz bolnikov v bolnice itd. V izrednih izdatkih je všteta med drugim napeljava javnega telefona v Boršt, Ricmanje in Domjo, napeljava elektrike oz. postavitev javne razsvetljave v Lakotišču, oprema novega zobozdravni-škega šolskega ambulatorija itd. Številni svetovalci so na seji vprašali za razna pojasnila. Važno je dejstvo, da so se v glavnem vsi strinjali s proračunom, ki ga je občinski odbor sestavil, potem, ko je pretehtal vse možnosti in vsa pereča vprašanja. Proračun je bil torej soglasno sprejet. Med drugim je svet glasoval s tajnim glasovanjem glede poviška prejemkov občinskih odbornikov in sicer od 500 na 1.000 lir na mesec. Ta povišek je bil s tajnim glasovanjem tudi soglasno sprejet. Prav tako je bil soglasno sprejet sklep da se županu poviša plača in sicer na 20.000 lir mesečno. Zaradi obolelosti župana tov. Lovrihe so sejo prekinili ter sklenili, da jo nadaljujejo v torek ob 16. uri. Kulturna prireditev v Trebčah Jutri, v nedeljo 10. februarja gostuje dramska družina P.D. «Slavec» iz Ricmanj v Trebčah. Igrala bo Nušičevo komedijo «Navaden človek». Pričetek ob 16-30. Vabimo k številni udeležbi. Smrtna kosa V soboto je po kratki bolezni umiri eden najstarejših članov PD «Škamperle» Josip Pučko, ki je bil neumoren v društvenem delovanju, zlasti še v dramskem odseku. Težko prizadeti družini izraža PD «Škamperle», sekcija KP STO, katere zvesti član je bil pokojni, ter uredništvo našega lista najiskrenejše sožalje. Za tedei dni Sobota 9 Apolonija Nedelja 10 Sholastika Ponedeljek 11 Adolf (ščipl Torek 12 Dionizij Sreda 13 Martinjan Četrtek 14 Zdravko Petek 15 Faustin * * * V b; y ZGODOVINSKI DNE V 2. 1921 so fašistične škv"L,., zažgale uredništvo in ti:,1*1 no «Il Lavoratore». 2. 1881. se je rodil slavni ski pisatelj F.M. Dostoje---- 2. 1873. je umrl največji i narodni pesnik A. S. Puf 2. 1902. je bila prva st tržaškega delavskega gib; 2. 1918. je bil objavljen kret Sovjeta ljudskih k sarjev SZ o organizaciji če mornarice. -__ 2. 1573. je bil pripeljan v greb voditelj kmečkih pl rjev Matija Gubec in na kovem trugu z razbeljA-l obročem na glavi ter na'ipre beljeni plošči mučen do s^jn •avido nez ne log TRST II. emS Val. dol. 306,1 :emu SOBOTA: 13. Šramel kvintttloži pevski duet - 18.15 Mendelssvain Koncert za violino in orkesl 3 19. Pogovor z ženo - 21. Kofe v moškega zbora Jadran - 22.30 con za konec tedna. -z,„ NEDELJA: 9. Kmetijska o*av ja - 11.30 Oddaja za najmdska - 12.15 Od melodije do meld —■ po željah - 16. Lj 13. Glasba cert pevskega zbora iz T oni' 19. Iz filmskega sveta - 21. i^tis ževnost in umetnost. >, h= PONEDELJEK: 18.15 Ril “ Korsakov: Zlati petelin - 18.4 pn nesco: Romunska rapsodija lvedl - 19. Mamica pripoveduje -.sten Koncert mezzosopranistke Jul,„_„ Vuge Kraljeve - 22 Puccini. no Boheme, 3. in 4. dej. eWu TOREK: 13. Glasba po željtih 19. Angleščina po raditi - 12. L,, - 20.30 Aktualnosti - 21. He. : dahi: Kon Tiki, 3. nadalj. »bi I Beethoven: Simfonija št. 9. j tn SREDA: 13.40 Dve Lisztovi. . ’ sodiji - 19. Zdravniški ved Dt 20.30 Sola in vzgoja - 21. VoKUpn kvartet - 22. Koncert violitm t Ljudevita Dobronyja. , ČETRTEK: 13. Pevski due1'0 1 harmonika - 19. Slovenščina3 ob Slovence - 20. Koncert tržaši CP. komornega zbora - 21. Rad-, , oder - nato Priljubljene melo lzS PETEK: 13. Glasba po željhlijc 18.15 Bartok: Koncert za kbsnr, - 19. Angleščina po radiu -, ° lek. - 20.30 Tržaški kulturni n« gledi - 21. Lalo: Španska siBhih nija za violino. 1 Pri »del, e ni eto jinog ip< ot p ister NOGOMET Spored tekem za jutri 10. t-ajoč I. kategorija (nadoknadne me): Rojan - Sv. Marko, v Bol zat cu ob 10.30: Costalunga - Vesna šl Trebčah ob 15. . II. kategorija: Proleter - Col UC v Boljuncu ob 8.20; Union -Ijo < čine, v Trebčah ob 10.30; Pp *-zan - Trebče, v Boljuncu ob 1' Nabrežina - Virtus, v Nabr«er s ob 14.30. ose d KOŠARKA t0 . I. kategorija - moška skuL. *" Skoijet - Skedenj, na Skolel v ob 14: Magdalena - Sv. Aioli ud-Skednju on 10.15; Frausin -a sn senal, v Miljah ob 9; Vrdel? ‘ *........................- i« *ne as° Inter, na Skoljetu ob 10.15. II. kategorija - moška skufCsni Rinaldi - Tovarna strojev,'0 « Skoljetu ob 16.15) PristaniščnL,..,1 Aquiieja, istotam ob 9; Skedcn|» Sv. Marko, v Skednju ob 9. 'linu čiva Inter. Zenska skupina: Skoijet - L. denj, na Skoljetu ob 15.15; F„e® sin - Inter, v Miljah ob l*evi Pristaniščniki - Aquileia, na -‘zeti ljetu ob 11.15. Počiva Sv. AloJO Tek čez drn in strn r°J1 športni krožek na Kolonij mosta nizira za jutri zjutraj tek čeziam„ in strn. V ta namen vabi svoje atlete, da se te tekme lr< ležijo v čim večjem številu. :ržaš Bodoče naloge zrfu Na zborovanju, ki je bil«>< januarja t.l., si je Zveza ji mokratičnih žena, po preti! poročila o dosedanjem deMi uspehih, sestavila načrt t^C čega dela, ki temelji v vrsti na naslednjih nalolh Demokratične žene bodo V ti doče še bolj ojačile akcijčil obrambo miru in to v p* zavi z ženami drugih dežel-r svetile bodo največjo skrb It blemom detinstva, ki so Ut bolj nujni, ker jih oblasti it gostoma zanemarjajo. Ra z?», le bodo razlikovano delov*; da bodo na ta način lahko it interessale čim širše katto, rije žena za rešitev njitfg: problemov. Vztrajale bodosi di v bodoče na zahtevi za P pis občinskih volitev, ker jb demokratična pravica, s K$1 ro si bo ljudstvo ter v ti primeru tudi žene lahko i|i lile take predstavnike, ki tp v resnici branili njihove 1: risti. Začele bodo s pripri mi za proslave 8. marca. ;g bele bodo obenem za d^t, razvoj delovanja za pripeti «Dnevov pomladi», ki bodoii svečeni mladinkam in njiti'k mu delu, razvedrilu v Za uresničitev zadanih S log bodo demokratične utrdile vse svoje terenske d bore ter razširile delovanja celo organizacijo. Včlanjevati in obnovitev izkaznic ZD^s leto 1952 je naloga, ki si jot stavljajo žene isto tako z resnostjo z ozirom na nit veliko važnost, ker 'bodo s , utrdile povezavo s tisoči Važna naloga žena je tudi\ rjenje demokratičnega tiski? naj prinese v vsako drtii, besedo bratstva, miru in sl1, Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Blag Založništvo «DELA» Tiska tip. Adriatica, Rismoni Dovoljenje AIS Slike za osebne izkazi izgotovijo v enem dn /foto bindio na Barf (nad lekarno Picciola, v t kina «Massimo» ).