Udarec — s kolom. i. Povedali smo že, da je zbudil naš elanek rUčitel.j in politika", ki smo ga priobčili v 29. letošnji številki, pbčo pozornost. Tovariši in neučitelji so z nami enih misli Naše odkritosrčne besede so našle krepak odruev: naša javnost nam pritrja, simpatije do nas so se dvignile in ojačile. To je lep uspeh: z enim člankom srao zbudili pozornost naše javnosti. Drugi Iisti pišejo članke dan na dan, a večina bralcev prebira samo notice, ki pravijo, da je tega in tega povozil pijan voznik, da je tega in tega aretovala policija, ker je hotel popihati v Ameriko. da se odtegne vojaški suknji. Naš list pa je romal iz roke v roke, in ljudje so govorili: nKpsnica je! To so vrli možje, ki se upajo povedati resnieo!" Pri tem, kar smo povedali, vztrajamo še danes, ker je resnično in se ne da prav nič izprerneniti, ublažiti ali zasukati. Ce nam odstrižejo glavo, ne bo nbojazljiva kuretnina" ubirala drugih strun Nam je resnica nad vse! Enajst dni potem pa je prišel »Slovenski Narod", ki hoče veljati za liberalen list, in nas je v dveh številkah zaporedoma udaril — s kolom. Ko bi udaril samo nas, bi udarec s kolom lepo preboleli, pa bi šli preko BSlov. Naroda" na dnevni red. Mi imamo namreč trdo kožo, da narn ne more še tako jedra zabavljiea do živega. Toda »Slovenski Narod" je udaril vse učiteljstvo, ves naš stan, zato ne moremo drugače, nego da udarimo nazaj Nikakor ne smemo dovoliti, da bi tepli učiteljstvo, ki stori v enem dnevu več za ljudstvo, nego je storil ^Narodov" člankar vse svoje žive dni. Z odgovorom bi začeli lahko takoj danes Prijatelji nam pišejo, naj bomo sirovi in prostaški, kakršen je naš novi sovražnik, ki je s svojim nvodnikom z dne 1. avgusta t. 1. ¦— to moramo poudarjati — prekosil eelo nSloveuca", da damo primeren i?.raz splošnemu ogorčenju Tega ne maramo. nSlovenski Narod" bo že kmalu čutil, kaj si je koristil z onim člaokom, vodstvo narodno-napredne stranke pa dobi v doglednenj. času priliko, da se izjavi, v koliko se strinja z ,,Narodovou odkritosrčno b'sedo. Tako bomo hitro obračunali na obe strani. Javnosti pa smo dolžni, da pred njo branimo svojočast, čast slovenskega ueiteljstva. Preden pa storimo to, je treba oteti pozabnosti ,Narodovo" smrtno obsodbo našega stanu Naj jo bere še tisti rod, ki pride za nami, da bo vedel, kakšne prijatelje smo imeli in kakšne voditelje je imela strauka tiste dni, ko se je potapljala. Vsak pameten politik skrbi, da si ohrani in pomnoži število somišljenikov. nSlovenski Narod" pa odganja od sebe ljudi. Ako je to njemu prav, je seveda nam še bolj, zakaj čim manj jih bo okolo pjega, tem več jih bo okrog nas. In tako se uresničijo besede dr. Tavčarja, ki jih je govoril na rZavezinem'* zborovanju v Mariboru in v Trstu, besede namreč: nNarodno-napredna stranka stoji in pade s slovenskim učiteljstvom**. Koliko zmore učiteljstvo, ve tudi dr. Tavčar, ako se še spominja onega občnega zbora MKmetijske družbe", ko so si jo hoteli osvojiti naši klerikalci. Ako bi ne bilo takrat učiteljstva, bi ne bilo danes »Kmetijske družbe", kakor ne bo narodno-napredne stranke, kadar obračuna z njo napredno učiteljstvo. To je tako gotovo, kakor je amen v očenašu. In da se to čimprej zgodi, bo treba skrbeti tudi nam, ker vendar ne moremo dopustiti, da bi nas tepla tista roka, ki smo se zanjo izpostavljali in borili. Tudi našim somišljenikom ne bo odveč, ako še enkrat premislijo vse to, kar očita glasilo liberalcev našemu stanu. ,,Slovenski Narod" piše: V nUčiteljskem Tovarišu" je izšel oblasten članek, ki daje učiteljstvu različnih naivnih svetov glede njihovega nastopanja v javnem življenju vobče, zlasti pa v političnem oziru. Tendenca tega članka je, naj se učiteljstvo ogiba agitacije za obstoječe stranke, ker mu zna propagiranje liberalizma škodovati, sicer pa naj dela za izobrazbo ljudstva, ker se s tem najbolje podkopava klerikalizem. Zaradi tendence tega članka bi gotovo ne bili izpregovorili nobene besede, saj se v glavnem popolnoma strinjamo ž njo, toda članek je prepleten s prepotentnimi napadi in krivičnimi grajami, ki nas silijo, da odkrito povemo svoje mnenje. Clara pacta, boni amici. Konštatirati moramo pred vsem, da narodnonapredna stranka nikdar ni zahtevala, naj se učiteljstvo aktivno udeležuje političnih bojev. Vedno in vedno smo poudarjali, Daj posveča učiteljstvo vse svoje moči izobrazbi ljudstva v šoli in zunaj šole, ker s tem indirektno tudi največ stori za svobodomiselnost in osamosvojenje Ijudstva od duhovske nadvlade. Na aktivno politično delo je stranka klicala vedno samo tiste učitelje, ki so si znali pridobiti v svojih krajih večji vpliv in večje zaupanje, drugih pa nikdar, kajti bridko se je izkazalo pri raznih prilikah, da so učitelji stranki veliko več škodovali, kakor pa koristili. Opomin ,,Uč. Tov ", naj se ogiblje učiteljstvo agitacije za politične stranke. je bil torej čisto nepotreben. Ogromna večina učiteljstva itak ničesar ne stori za stranko. Priznamo, da je tod in tam učitelj raarsikaj storil za napredno stranko. toda to so častne izjeme in teh ni mnogo, že zategadt-lj ne, ker je. malo učiteljev, ki so si znali pridobiti toliko zaupanja med ljudstvom, da morejo sploh kaj storiti. Tega pa. da ima ueiteljstvo med ljudstvom tako malo zaslombe, ni kriva satno duhovska agitacija, krivi so tega v veliki meri tudi učitelji sami Ko bi se bilo učiteljstvo z večjo vnemo posvečalo svojemu poklicu, bi bila izobrazba širših plasti slovenskega ljudstva dosti večja, ncgo je dandanes in bi imel klerikalizem dosti težje stališče. Toda kaj je storilo učiteljstvo za izobrazbo slov. mase na Kranjskem? Glede delovanja v šoli sami si ne prisvajamo sodbe, konštatiramo pa, da so poročila dež. šolskih nadzornikov, ki se predlagajo dež. šolskemu svetu, le izjemoma ugodna, večinoma pa jako neugodna in polna bridkih pritožb. Tako je že dvajset let sem. Iz teh poročil strokovnjakov, ki morajo pač biti merodajna za nas, se vidi, da ima sicer nekaj jako vestnih iu vzgleduih ueiteljev, veliko več pa takih, o katerih se to ue more reči; iz teh poročil je razvidno, da so učni uspehi povprek slabi in to nam pojasnuje, zakaj je stanje ljudske izobrazbe na Kranjskem tako nizko in zakaj ima klerikalizem tako lahko delo na deželi. Zunaj šole stori učiteljstvo še veliko manj za ljudsko izobrazbo. Žirovniki, Grraeki in Pabinci in drugi so bele vrane. Od vseh strani se pritožujejo pristaši napredne stranke, da se učiteljstvo odteguje vsakemu delu, da hoče najneznatnejši možiček igrati vlogo malega paše, ne stori pa drugega, kakor da po krčmah zabavlja na ves svet. Koliko je učiteljev, ki delujejo pri pevskih, pri izobraževalnih, pri gospodarskih in sokolskih društvih? Izjeme so. Gast tem izjemam, toda večina je doeela apatična in samo zabavlja. Lahko bi imeli vse polno postojank po deželi. če bi učiteljstvo hotelo delati; vse polno bi lahko imeli pevskih zborov in izobraževalnih ter gospodarskih in drugih društev, iz katerih bi se širila svobodna misel med ljudstvom, a nimamo jih, ali pa jih morajo voditi drugi ljudje, ker učitelji, dasi so najbolj poklicani za tako delo, ncčejo ničesar storiti. Par sto predavanj bi lahko imeli vsak teden, kajti učitelj pozna svoje ljudi in ima lažje stališee, kakor drugi, a koliko predavanj so že priredili učitelji? Največ je krivo učiteljstvo, da ima klerikalizem toliko zaslombe med preprostim ljudstvom, ker ni izvzemši nekaj posamičnikov skoro nič storilo za ljudsko izobrazbo. Ta resnica nam je bila že davno znana, a molčali smo in delali z vsemi močmi na korist učiteljstva, nadejajoč se , da se vendar obrne na bolje. A nič se ne kaže, da bi se naše nade izpolnile, pač pa se kaže, da hoče zdaj učiteljstvo narodno-napredni stranki metati polena pod noge, menda v zahvalo za to, kar je stranka zanje storila. Kaj pa je bilo kranjsko ueiteljstvo še pred petnajstimi leti? Noben stau ni bil takrat tako preziran, kakor učiteljski stan. Kdor je hotel, je ž njim pometal in živa duša se ni potegnila za učitelja. Tedaj je ,,Slovenski Narod" in narodnonapredna stranka začela delati za uciteljstvo in kar uživajo danes učitelji, za vse se imajo zahva- Iiti ,,Slovenske_iu Narodu'* in narodno-napredni stranki ter dr. Tavčarju. Kdo je pridobil učiteljstvu socijalni ugled in družabno veljavo, kar je imajo. Vstrajno in dosledno pisanje nSlov. Naroda" in delovanje narodno-napredne stranke. Kaj misli kdo, da je bilo lahko delo podreti proti učiteljstvu vladajoče predsodke, posebno z ozirom na to, da učiteljstvo s svojim delom v šoli in nastopanjem zunaj šole ni ravno pospeševalo akcije za povzdigo veljave učiteljstva. »Slov. Narod" in narodno-napredua stranka sta pridobila učiteljstvu sirapatije srednjega stanu, ne učiteljstvo samo, in predrugačila vse mnenje o učiteljstvu. Da ni bilo nSlov. Naroda" in narodno-napredne stranke, bi bilo učiteljstvo še danes tara, kjer je bilo pred 15 in pred 30 leti, tako v socijalnem, kakor v gmotnem oziru, bi bilo tam, kakor je učiteljstvo v Istri in v Dalmaciji. Povedali smo to, da bomo na jasnem, da se spozna ima li narodno-napredna stranka večjo korist od učiteljstva, ali učiteljstvo od narodno-napredne stranke. Učitelji nam lahko verjamejo, da narodno-napredna stranka ne bo dosti trpela, če se ji učiteljstvo izneveri, morda pri masi še kaj pridobila, ker masa ne mara učiteljev, da pa zna učiteljstvo imeti največjo škodo, če bi narodno - napredna stranka in nSlovenski Narod" nehala ščititi učiteljstvo in se zanj bojevati. Spričo temu se ni čuditi, da je naduti članek nDč. Tovariša" vzbudil največje ogorčenje v vseh krogih narodnonapredne stranke, zlasti zaradi impertinentnega napada na dr. Tavčarja. Kdo je pa toliko storil za učiteljstvo, kakor dr. Tavčar? Kar je član dež. šolskega sveta, se je vojskoval za učiteljstvo. Dr. Tavčar je v dež. šolskem svetu zastopnik deželnib interesov, ne učiteljskih, a vender se je sto in stokrat zavzel za ueitelje, jih obvaroval krivičnih pa tudi zasluženih kazni, se zavzemal zanje v vsakem oziru in pri vsaki priliki s tako eneržijo, da vladajo danes pri nas čisto drugaene razmere kakor drugod. Naj pogledajo učitelji na Štajersko ali na češko ali na Nižje Avstrijsko — o drugih kronovinah niti ne govorimo — pa bodo videli, da se tam vse slabše in brezobzirnejše postopa z učiteljstvom, kakor pri nas in da je Kranjska, četudi so plače slabe, vsaj v vseh drugih ozirih pravi učiteljski eldorado. Dr. Tavčar je, kakor rečeno, zastopnik dežele v dež. šolskem svetu, vendar je že nebroj učiteljev trgalo okrog njega podplate, pri čemer je imel priliko spoznati, kako znajo različni učitelji drug drugega denuncirati in obrekovati. Kar je bilo v njegovih močeh, storil je vse za učitelje in dosegel uspehe, kakor jih morda nikdar več ne bo dosegel noben drugi član dež. šolskega sveta, sedaj pa pride človek, ki najbrže nikdar v svojem življenju ni nič koristnega storil in ga pošilja v peuzijon. V tem oziru učitelji pač še dolgo ne bodo odločevali, gotovo pa ne toliko časa, dokler bodo tako slabo izpolnjevali svoje uradne dolžnosti kakor sedaj in tako malo delali zunaj šole kakor do sedaj. Najveeja nesramnost pa je, očitati dr. Tavčarju komoditeto. N a vsemSIovenskem ga ni tako delavnega politika, kakor je dr. Tavčar. Vse velike boje je vodil sam. Shodov je priredil on sam več, kakor vsi drngi slovenski poslanci skupaj, žrtvoval je tisočake, delal na vseh poljih in agitiral po vsi deželi. V dež. zboru je imel največje referate, v državnem zboru je večkrat govoril in je več delal kot katerisikoli jugoslovanski poslanec in takemu možu bo člankar nUč. Tovariša", ki najbrže ne zna druzega kakor po oštarijah zabavljati, ocital lenobo? Tu se pač vse neha Tudi z našim listom ni člankar nUčiteljskega Tovariša" zadovoljen. To nas malo ženira, ker vsa učiteljska slovenska lite- ratura priča, da so učitelji v tem oziru absolutno nekompetentni sodniki. Med našimi sotrudniki je koraaj deset učiteljev. To so dobri in zanesljivi sotrudniki. Povedati pa morarao tudi, da nas ni nihče tolikrat zapeljal in zlorabil, kakor prav nekateri učitelji, tako da smo postali jako nezaupni in sprejemamo o kočljivih stvareh samo še dopise takih učiteljev, o katerih vemo, da so zanesljivi kakor skala in da nas ne bi nikdar mistificirali ali zlorabili. Naš list stori, kar je v obstoječih ražmerah mogoče in zadostuje nam popolnoma priznanje najmerodajnt-jših slovanskih politikov in žurnalistov, da je nSlov. Narod" eden najboljših in najzanimivejših slovanskib listov v Avstriji. Spričo takemu priznanju merodajnih oseb nas pač pušča hladne mnenje nTovariševega" člankarja. Le v pojasnilo bodi povedano, da o razdružitvi zakona nalašč nismo hoteli razpravljati, da bi klerikalci ne imeli novega orožja proti narodno-napredni stranki. S peticijami se nič ne odloči; v državnem zboru odloei le moč; če bodo svobodomiselne stranke imele dovolj moči, bodo izvedle razdružitev zakona, če ne, pa ne. Na tem podpisi na peticiji ne bodo nič izpremenili. Mi nismo hoteli mešati te stvari in dajati klerikalcem prilike zo novo agitacijo in mislimo, da smo postopali pametno, četudi ^Tovarišev1' člankar tega ne pojmi. Povedali srao odkritosrčno in pošteno svoje mnenje. Zdelo se nam je to potrebno, kajti v učiteljstvu se že davno opazujejo različne struje in nastopajo različni učitelji tako, kakor da bi živela naiodno-napredna stranka samo od milosti učiteljstva. To je krvava zmota. Učiteljstvo nam lahko verjame, da je korist, ki jo ima narodoo-napredna stranka od učiteljstva, tako borna in malopomembna, da bo stranka podporo učiteljstva v celoti prav labko pogrešala. Na Kranjskem je kakih deset učiteljev, ki so za strauko več storili, kakor vsi drugi skupaj — ti so edini, s katerimi je stranka doslej računala in to so možje, ki so glede BUčiteljskega Tovariša" in njegovega postopanja ravno tistega mnenja kakor mi.