T-ssliaja.
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za ! n s e r a t e se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
4*
♦•v-«
Velja :
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
SJpravMištvo «Mira44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
td
Leto XXI.
V Celovcu, 6. novembra 1902.
Štev. 45.
Slovenski kmetje! Volilci!
Prihodnji pondeljek dné 10. novembra t. 1. imate voliti v kmetski skupini poslance za deželni zbor. Pač vsakdo izmed vas je prepričan, kako važne so te volitve!
Mnogo je odvisno od deželnega zbora zlasti za kmetski stan, in vaša dolžnost je, da vsak po svojih mocéh pripomorete do tega, da bodo-'izvoljeni za poslance pravi možje, do katerih morete imeti zaupanje, od katerih smete za trdno pričakovati, da bodo vestno in uspešno zastopali vaše koristi.
Sveta dolžnost, verska in narodna, — korist kmetskega stanu, -— napredek našega milega slovenskega naroda na Koroškem, zahteva od vas, da se polnoštevilno udeležite volitev, da soglasno volite od slovenske stranke vam priporočene može !
Ne ustrašite se nobenega sovražnika ! Volitve so tajne in torej vsakdo brez strahu more oddati svoj glas !
Volitve so pa tudi direktne. Važen je za to vsak glas, vsak se šteje, vsak more odločiti zmago ! Zato pa je neobhodno potrebno , da gredo vsi naši možje prav do zadnjega na volišče!
kandidatje.
Na zaupnem shodu dné 16. oktobra t. 1. so se za slovenske okraje v kmetskih občinah (tretja kurija), ki volijo dné 10. novembra, določili sledeči slovenski kandidatje :v
1. O k r a j Pliberk-Zelezna Kapla, ki obsega občine : Kotlje, Tolsti vrh, Libeliče, Švabek, Libuče, Blato, Možica, Črna, Prevalje, Št. Danijel, Bistrica, Jezersko, Bela:
g. France Grafenauer,
bivši deželni poslanec, posestnik in orglarski mojster na Brdu.
2.	Okraj Velikovec-Jloforlavas, ki
obsega občine: Globasnica, Dobrlavas, Žitaravas, Rekarjavas, Galicija, Škoeijan, Velikovec, Tinje, Važenberg, Vovbre, Djekše, Grebinj, Št. Peter, Ruda, Pustrica:
g. Valentin Podgorc,
vikarij v „Marijanišču11 v Celovcu.
3.	Okraj Celovec-Borovlje, ki obsega občine: Anabihl, Vesca, Žrelee, Grabštanj, Trdnja-vas, Hodiše, Kotmaravas, Kriva Vrba, Čanjče, Bilčo-ves, Gospa sveta, Šmartin na Dholici, Šmartin pri Celovcu, Pokrče, Medgorje, Blatograd, Otmanje, Št. Peter na Bicblu, Št. Peter pod Celovcem, Dole, Poreče, Radiše, Št. Rupert, Škofiče, Št. Tomaž, Žih-polje, Vetrinj, Spoduja Vesca, Bistrica, Borovlje, Medborovnica, Podljubelj, Svetnavas, Slovenji Plaj-berg, Sele:
g. Janez Ure,
župan in posestnik v Šmartnu pri Celovcu, in od nemško-katoliške strani:
g. Janez Freithofnig,
župan v Malem Št. Vidu.
4.	Okraj Rožek-Beljak-Patemljon,
ki obsega slovenske občine: Logavas, Št. Jakob, Gozdanje, Rožek, Vrba; Bekštanj, Marija na Žili, Šmarten pri Beljaku, Beljak okolica, Vernberg:
g. France Eller,
nadučitelj pri Dev. Mariji na Žili, in od nemško-katoliške strani:
g. Matej Spitaler, p. d. Spitaler,
posestnik v Pogorijah pri Bistrici ob Dravi.
5.	Okraj Trbiž-Podkloster, ki obsega občine: Lipalja Vas, Naborjet, Pontabelj, Žabnice, Trbiž, Ukve, Podklošter, Smerče, Straja vas:
g. Janez Ehrlich,
posestnik in poštar v Žabnicah.
V okraju Šmohor-Kotiče, kamor spadajo tudi slovenske občine: Št. Štefan, Goriče, Blače in Brdo, je nemško-katoliški kandidat dosedanji deželni poslanec, g. Janez Huber.
Slovenci! Rojaki! To so možjt*, katerim izkažite svoje zaupanje s tem, da se polnoštevilno udeležite volitev in glasujete zéoje. Vsak glas se šteje in zato nobeden naših mož ne sme ostati doma! Ce stori vsakdo svojo dolžnost, mora biti zmaga naša!
*
Pazite na glasovnice in poverilnice (legitimacije), da jih ne zamenjate ali zabite doma!
Pazite na poverilnice (iegiti-macije)!
Poverilnice (legitimacije) in glasovnice za kmečko skupino so sivo-modre. Teh listin ne smete pozabiti doma! V glasovnico natančno zapišite ime svojega, t. j. slovenskega kandidata! Kdor je po napaki, ali zapeljan, zapisal ime kakega nasprotnega, liberalnega kandidata, ta zahtevaj od komisije nov listek in zapiši ime našega kandidata !
Poverilnice po volitvi ne smete dati proč, ker jo potrebujete za slučaj ožje volitve!
Nasprotnikom glasovnic ni treba kazati!
Volilcem podjunske doline!
Dné 10. novembra, torej na dan volitve v kmečkih občinah, je sejem v Pliberku. Naše volilce opozarjamo in nujno prosimo, da radi sejma ne pozabijo na važno dolžnost, da se polnoštevilno udeležijo volitev. V nekaterih občinah prične se volitev z ozirom na sejem prej. Narodna dolžnost kliče naše može, da se ne dajo od nobene ovire odvrniti od volitve. Bojuje se krščanstvo zoper nevero, slovenstvo zoper ljutega nasprotnika!
Pozor volilci! V občinah, katere niso v naših rokah, pazite, da so volilni listki brez vsakega znamenja razun pečata okrajnega glavarstva, kajti mogoče je, da je zapisana na njem na težko vidljiv način številka dotičnega volilca iz
Tine in Barigeljc.
Od Barigeljca smo dobili sledeča brzojavna poročila:
Pliberk, 5. novembra.
Včeraj s Franco srečno sem dospel in si okolico pliberško ogledal. „Naš vrli kandidat France Grafenauer bode od pondeljka naprej, dokler bo živel, naš poslanec!" Tako odmeva v celej okolici. Vsi možje pa tudi vse France navdušene za Grafenauerja. Liberalci se držijo kislo. Jih po trebuhu ščiplje, bojijo se griže. Za grižo sledi nekaj neprijetnega. To bodo doživeli nem-čurji v pondeljek.
Velikovec, 5. novembra.
Danes popoludne dospel s posebnim vlakom v Sinčovas. Na kolodvoru čakali nemčurji in liberalci ter me ponižno pozdravili. Opravičevali so se ter slovesno izjavili, da nimajo prav nič proti kandidatu gosp. Valentinu Podgore-u. „Saj Vas nihče vprašal ne bo, ali imate liberalci iu nemčurji zoper g. Podgorc-a kaj,“ odrezala se je Franca. Slovenski volilci vsi navdušeni za našega kandidata in bodo v pondeljek zapisali v ogromni večini na volilni list:
Valentin Podgore, vikarij v „Marijanišču“ v Celovcu.
!	Podklošter, 6. novembra.
Kandidat za okraj Trbiž-Podklošter, gospod Janez Ehrlich, posestnik in poštar v Žabnicah, bode voljen v pondeljek poslancem od neodvisnih kmečkih volilcev. Trbiški in še nekateri drugi gospodje učitelji bi radi imeli za poslanca advokata dr. Abujo. Kmeta nočejo za poslanca, ker kmetje nočejo slišati, da bi se zopet zvišale gospodom učiteljem plače. Trbiški in podklošterski gospodje učitelji so že prepričani, da je gospod Matija izvoljen in da jim bo že prihodnji mesec za „njih trud pri volitvah1' zvišal plačo za osem sto kron na leto. Volilci iz okrajev Trbiž-Podklošter:
Zdaj veste, zakaj se tako vozijo gg. učitelji I noč in dan okrog Vas! Učitelji so g. dr. Abujo na-| prosili, da bi jih zastopal v deželnem zboru, mi j pa kmetje volimo svojega zastopnika Janez Ehrlich-a!
Kmetje skrbimo za se !
|	-it
Kako so Židje varali svoj Talmud (sv. pismo).
V Petrograjski „Novoje Vremja" pripoveduje i neki popotnik zanimivo povest o judih, ki so go-I ljufali svoje sv. pismo. V istem vozu se je vozilo tudi nekaj ušivih judov, kakor je sploh na vseh ruskih železnicah vse polno judov, ki širijo svoj česnov duh po celi Rusiji. Bila je ravno sobota. Ti krivonosi sopotniki pa so se med celo vožnjo gugali na svojih sedežih semtertja, da je bilo videti kakor bi se bili vozili na kaki ladiji. Ko po-
potnik vpraša sprevodnika, zakaj se ti ljudje gugajo, mu odgovori: „To so judje, kateri bi se po predpisih Talmuda ne smeli v soboto, ki je njih praznik, voziti po železnici, marveč samo na ladiji. Da goljufajo svoj Talmud, ima vsaki jud pod seboj steklenico z vodo, na kateri se guglje kakor bi se vozil na ladiji." — Tako judje veduo goljufajo in ako goljufajo svoje sveto pismo, je li čudo, ako vedno goljufajo ljudi?
Smešmčar.
* Žrtva dvoboja. A : „Zaradi dvoboja je prišlo že mnogo zla." — B: „To jaz najbolje vem, prvi mož moje žene je padel v dvoboju.
Raznoterosti.
Najinlajši general naše armade. Šele pred kratkim za brigadirja imenovani polkovnik, nadvojvoda Ferdinand Karol, povišan je sedaj v generalnega majorja. Star je šele 33 let, je torej naj mlajši general avstro-ogrske armade.
Prednost Avstrije. V Trstu zgrajena avstrijska ladija z imenom „Habsburg“ je najhitrejša vojna ladija celega sveta. Častno za Avstrijo!
Žena, ki je doživela četrti rod. V Sem-nicu je umrla nedavno 92 let stara Ivana Giindl, ki je zapustila poleg številnih vnukov in pravnukov tudi tri potomce četrtega rodu. Nekaj redkega!
Poljske miši so napravile v budjeviškem okraju na Češkem velikansko škodo, katero cenijo na pol milijona kron; polja in travniki so uničeni, ozimna setev je ukončana.
Volilci! TJdeležite se volitve do zadnjega moža!
volilnega zapisnika. Na ta način je našim nasprotnikom mogoče izvedeti, koga je kdo volil. Ako volilni listek ni čist, zahtevajte od župana drugi, nov listek. K temu imate postavno pravico !
Slovensko so se naučili.
Strašno smo se začudili, da znajo gospodje na celovškem rotovžu, in sicer še precej dobro, slovensko. Kakor znano, so za četrto ali splošno kurijo postavili za kandidata celovškega podžupana dr. Gustava pl. Metnitza, in tega priporoča „Veliko velilcev naprednjakov" v slovenskem okolicu. Pravijo, da „v mnogih shodih se je pogovorilo, (!) tega gospoda priporočati za kandidata". Čudom izvemo, da je kmetsko ljudstvo, če bi smeli verjeti temu oklicu, v tega moža kar zatelebano. No, Slovenci gotovo niso za njega, ker je že premnogokrat v deželnem zboru in pri svojih očitnih nastopih pokazal, da Slovencev ne mara. Ce toraj v oklicu pišejo: da so „vsi mirnomisleči volilci naprednjaki za Metnitza", potem med temi mirnomislečimi ljudmi Slovencev gotovo ni iskati. Iz oklica izvemo nadalje tudi zanimivo novico, da se voli naravnost in „sicer z volilnimi listki skrivajno". Ne vemo, ali se morajo Metnitz-evi volilci res skrivati in po skritih potih hoditi k volitvi, ali kako „skrivajno" volijo. Za nas pa ima slovenski oklic v drugem oziru veliko važnost. Nemško-nacijo-nalna gospoda je s tem svojim slovenskim oklicem vendar enkrat jasno pripoznala, kar tolikokrat taji, da so namreč na Koroškem še Slovenci indajeslovenščinaneobhodnopotrebna. Sirokoustna gospdda je s tem slovenskim oklicem prav za prav pošteno lopnila sama sebe po zobeh. Plemeniti Metnitz sam je kot celovški podžupan že toliko in tolikokrat prisegel na pristno nemštvo ; kako velik joj in krik nastane v vsenemškem taboru pri vsaki nedolžni slovenski vlogi; vsak majhen slovensk napis vpliva na njihove oči ravno tako kakor rdeča ruta na gotove živali — a zdaj pride sam celovški nemški podžupan s slovenskim oklicem k tako zaničevanim „manj vrednim" Slovencem beračit glasov! Res, svet se še suče !
Ko se je g. mestni dekan Angerer obrnil v slovenskem oklicu do Slovencev, naj donašajo k popravi mestne farne cerkve, — kak vrišč je nastal takrat po nemških listih in kako surovo je občinski odbornik Kolmayr celo v mestnem odboru napadel g. dekana! Gospodine Kolmayr, hajd na noge; navzemite se pristno nemškega duha, in pokličite pred svoj sodni stol g. podžupana, pl. Metnitz-a, ki je ravno tako hudo, dà, še hujše „oskrunil“ čast — „nemškega“ Celovca. „Furor teutonicus", ki Vas je navdajal tedaj, se v tem kratkem času menda vendar še ni razprhnil.
Dobro si bomo zapomnili ta slučaj in o pravem, primernem času opozorili našo mogočno nemško gospodo na njega..
Janez Edlmann kot kandidat.
Oglasil se je z vabili na „drage (!) kmete" tudi libeliški „Štajerčevec“ — Jan. Edlmann, „tudi“-kmet, a bolj trgovec zlasti s smodnikom, v Libeličah. Pravi, da je kandidaturo prevzel po naročilu in želji ^tukajšnjih" kmetov, res pa je, da shoda, o katerem so pisali nemški časniki in ,Štajerc‘ in na katerem bi se bil postavil za kandidata, sploh bilo ni. Potem se začne g. Edlmann prav obširno samega sebe hvaliti; mi pa vemo, da lastna hvala vselej smrdi.
Edelmann pravi: „Jaz sem dober katoličan, nikdar pa nisem bil nasprotnik duhovnikov itd.“ Resnica pa je, da Edlmann celo leto ne vidi cerkve od znotraj in da daje duhovnikom prav „lepa“ imena.
G. Edlmann natveza vsem tistim, ki mu bodo hoteli verjeti, najdebelejšo raco, katero smo sploh kedaj videli, namreč „da so dosedaj imeli večino v deželnem zboru sami klerikalci11. Ne vemo, ali je sedanji volilni boj že tako hudo vplival na možgane libeliškega kandidata, ali pa je mož sploh ves čas spal, da ni vede!, kdo je dozdaj izključno gospodaril v deželnem zboru. Ali ima mož naše kmete res za tako neumne, da bi mu kaj takega verjeli? In tak človek, ki niti ne ve, kdo v deželi gospodari, ponuja se slovenskim kmetom za kandidata.
G. Edlmann prav čedno piše tudi to-le: „Ako me »Mir« umiva z gnojnico, ne verjamite mu, ker papir je vsega voljen." Da je papir res vsega voljen, to nam najbolj kaže Edlmanov oklic ; papir bi sicer moral sramote njegovih besedi postati rudeč. Mi se ne spominjamo, da bi „Mir" imel navado, koga z gnojnico umivati, to pa vemo, da bi pri g. Edlmannu tudi najhujši lug in umivanje čisto nič ne pomagalo, zakaj „zamorec ostane zamorec, umivaj ga, kolikor ti je drago".
Na daljne njegove čenče kratko malo odgovorimo, da Edlmann ne sme biti naš poslanec, in to bodo slovenski volilci okrajev Pliberk - Železna Kaplja dosegli s tem, da kakor en mož volijo
vrlega gosp. Franceta Grafenauerja za s voj e ga poslanca!
Dopisi.
Celovška okolica. (Kje pa smo?) Na naše pritožbe, da naj tiskovine na poštah ne bodo samo nemške, dosegli smo res, da so postale, dvojezične. Pa ne prenaglo! Ne mislite, da so nemško-slovenske, ampak — nemško-češke, posebno brzojavke. Pričakujemo od pristojnih oblasti, od c. kr. trgovinskega ministerstva, da našim postajnim uradom dà našim krajem primernih tiskovin. Ne svetoval bi ministru, da bi kdo naših „bajlovcev“ dobil brzojavko na nemško-češkem papirju. S—.
Spodnji Dravograd. (Šimen Mikeln f.) Kakor smo že poročali, umrl je dné 24. oktobra blagi g. kaplan Šimen Mikeln. Zadnja njegova želja, katero je izražal vsem, kateri so ga obiskali v bolnišnici pri usmiljenih bratih v Gradcu, je bila, da bi počival v domači slovenski zemlji. In res, želja njegova se je spolnila. Truplo pokojnikovo prepeljali so v pondeljek dné 27. oktobra v Spodnji Dravograd. Napovedana bila je sicer osma ura, a truplo pripeljalo se je še-le z vlakom ob 11. uri. Od blizu in daleč prišlo je ljudstvo, prišli so njegovi znanci in prijatelji — našteli^ smo 25 duhovnov — da spremijo nepozabnega Šimna k zadnjemu počitku. Mrtvaška opravila vršila so se v proštnij-ski cerkvi v Spodnjem Dravogradu in v župnijski cerkvi v Crnečah. Pontifikalni rekvijem za pokojnika daroval je ob azistenci č. g. Ivana Smoleja, kanonika iz Gosposvete, in gosp. dr. Jankota Ar-nejca, mestnega kaplana iz Beljaka, milost, gosp. prošt Florijan Iz op. Sprevod vršil se je ob ogromni udeležbi ljudstva ob 11. uri proti Crnečam, kjer je za pokoj rajnega še daroval sv. mašo zadušnico ob azi.-tenci g. prošta in provizorja g. Dobrovca g. kanonik Smolej. Nato stopil je na prižnico mil. g. prošt in začenši z besedami: „Pobran je bil, da ni hudobija njegovega uma popačila, da ni hinavščina njegove duše preslepila", slikal pokojnikovo življenje. Rodil se je 26. oktobra 1876 pri Sv. Križu črneške župnije, obiskoval gimnazijo v Št. Pavlu in Celovcu in se posvetil duhovskemu stanu, v katerem je deloval kot kaplan v Vetrinju, Šmihelu in naposled v Pliberku. Ljudstvo izgubilo je z njim vnetega duhovna, največje njegovo veselje bila je: šola, spovednica in prižnica; odkritosrčnost bila je glavna poteza njegovega značaja. S svojo prijaznostjo in ljubeznivostjo moral se je vsakomur prikupiti. Bil je vsakomur prijatelj, pomagal rad vsakemu s svetom in delom, zato pa tudi smemo upati, da je svoj god 28. oktobra že praznoval pri svojem patronu v nebesih. Njegovi tovariši-sošolci zapeli so mu še nagrobnico „Nad zvezdami!" O pač, upajmo: Le križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad „zvezdami“. Vsemogočni Bog plačaj pokojnikov trud, posebno pa naj dà tolažbe potrtim starišem in sestram, ki so v njem zgubili oporo za svoje stare dni. Vsem dobrotnikom pa, ki so omogočili, da se je spolnila želja pokojnikova, bodi s tem izrečena javna zahvala.	S—.
Spodnji Dravograd. (Nemška surovost.) Pondeljek, 27. oktobra, kakor znano vršil se je pogreb pokojnega g. Mikelna. V neki gostilni zbrani so bili vrli Šmihelčani, Globaščani, Bistričani in drugi. V sobi je bil tudi posestnik Stoggart iz Rabensteina, ki je navzoče počastil s temi le besedami: „Zotteln, Faloten, Gauner, die Religion ist
eine Sch.......ei, der Pfaff mit der Mitra geht
hinein und segnet das Sch....loch ein." (= Co-
teljni, falotje, potepi, vera je d ... . ja, far z mitro gre notri in to .... luknjo blagoslovi.") Kaj ne, lepo omikano? Zato pa Slovenci! Dan poprej otvoril se je tam Nàrodni dom, proč od tujcev in: Svoji k svojim !
Iz spodnjih krajev. (Naši učitelji.) „Mir“-ovim bralcem bo znano iz govora g. deželnega poslanca Grafenauer-ja, katerega smo prinesli v zadnji številki, kako je deželni šolski nadzornik hvalil pri zadnjem deželnozborskem zasedanju na vse pretege vernost in lepo obnašanje učiteljev v cerkvi. Ni vse zlato, kar se sveti. Pri nas imamo učitelja — ime za danes še zamolčimo — ki hodi vsako nedeljo zjutraj k maši, pa ne v cerkev, ampak prednjo in po pokopališču pohaja in se z ljudmi razgovarja ter jim tako daje pohujšanje. G. Palla: Ali je to tudi verno in lepo obnašanje?
Z dežele. (Od volilne agitacije.) Ko sem prašal pred kratkem nekega volilnega moža: „Kaj ne, vi bodete volili s Slovenci?" mi je ta odgovoril: „Seveda, saj sem Slovenec", kar se oglasi hitro drugi: BJaz bi pa že z Nemci" volil; če bi volil Slovenca, potem bi bile naše šole čisto slovenske; slovensko tako že od doma znam, z nemščino pa povsodi naprej pridem." Torej tako napačno in krivo mislijo mnogi ! Ali niso bili vedno naši slovenski poslanci za to, da se v šolah uči tudi nemški jezik, toda le na podlagi materinega jezika? O potrebi nemškega jezika je pač pri nas ob mejah
vsak prepričan. Razume se, da sem dotičnika dobro poučil, da mi je moral konečno pritrditi. Ta vzgled nam, rojaki, pač naravnost nalaga dolžnost, da se ne bojimo nobenega truda in nevedne ter zapeljane sobrate pri vsaki priliki poučujemo. Če imajo ljudje tako krive nazore, ni čuda, da volijo z nasprotniki.
Djjekše. (Častni občan.) Dné 23. oktobra izročil je naš župan g. Miha Ladinik v spremstvu dveh občinskih odbornikov deželnemu predsedniku, prebl. g. Otonu vitezu pl. Fr ay de n e gg in Mon-zeìlo, krasno izdelano diplomo, s katero ga je občina v zahvalo za pomoč, katera se je izkazala Djekšam, imenovala častnim občanom.
Slovenski Šmihel. (Naši nasprotniki.) Povodom bližajočih se deželnozborskih volitev je bilo pri nas nujno potrebno sklicati volilni shod, da bi se ljudje poučili o novih volitvah in volilni dolžnosti. Prosili smo za prostore tukajšnjega gostilničarja, a ta nam jih ni prepustil, češ : „ Jaz sem obrtnik, se ne smem zameriti nobeni stranki ; ko me je A. Wieser, poštar v Škofjem dvoru, nagovarjal, da bi bil smel pri meni sklicati pred kratkim »bauernbundarski« shod, sem mu tudi iz istega vzroka odklonil prošnjo ; moja vsakdanja gosta sta gg. učitelja, njima se tudi ne smem zameriti." Ne razumimo, zakaj bi bil g. gostilničar tako bojazljiv! Da je odklonil prošnjo „bauernbundarjem“, je popolnoma prav storil, a da se boji Nemcev, ki jih v celi fari ni, tega ne razumemo. Na šmihel-sko nedeljo se obhaja pri njem takoimenovani „se-menj"; takrat je bil on, ki je prosil tujega duhovnika, da ste bili tu dve sv. maši, da bi prišlo več ljudi skupaj, a ne cerkvena ključarja, ki sta v prvi vrsti poklicana v cerkvenih zadevah. Privoščimo mu kot obrtniku dobiček ; toda če odpira svoje prostore plesalcem, zakaj bi jih tudi ne prepustil za posvetovanje pametnim možem! Zraven smo pa tudi zvedeli predrznost nasprotnikov. Torej v popolnoma slovenskem Šmihelu je hotel poštar Wieser prirediti shod. Naj bi kakšen Slovenec kaj takega poskusil v kakem nemškem kraju ! Da se nasprotniki toliko upajo, je pač le samo zategadelj mogoče, ker dobro poznajo našo zaspanost in neodločnost. Kaj takega je le pri Slovencih mogoče. To je torej tisti Wieser, ki je tako nesramno govoril o naših prekrasnih Mohorjevih bukvah, katere Slovenci tako radi prebiramo ; tisti Wieser, ki tako malo zna slovenski, da zapiše v svoj poštni opravilnik namesto „dekanijski urad" — „dekaaizki“ ; tisti Wieser, ki sedaj kandidira v kmetskih občinah Celovec-Borovlje; kako torej on more zastopati v deželnem zboru pretežno večino Slovencev, ker jih tako sovraži! Slovenci, idite vsi na volišče in oddajte svoje glasove možu, ki enako ljubi Slovence in poštene nemške katoličane, zasluženemu možu g. Janezu Ure. Prijatelj — a ne sovražnik more skrbeti za naš blagor.
Jezersko. (Naše planine.) Češko kočo je obiskalo letos do dné 14. septembra 314 turistov (lani 252); med njimi je bilo 218 Cehov, 77 Slovencev, 28 Nemcev in 1 Anglež. Število Slovencev je pač mnogo premajhno! Češka podružnica je zgradila letos pot na Vernikov Grintavec in pa novo pot z Jezerskega skozi Zgornjo Kočno k Češki koči, razen tega od Češke koče stezo na Mala Vratca. Končno je pričela graditi pot od Turskega žleba v Mrzli dol, s katero se skrajša pot za celo uro, ne da bi hodil kaj nižje.
Radiše. (Občinske doklade) znašajo pri nas 70 odstotkov, od katerih se sme 26% za pokritje stroškov za uboge in 20% za popravljanje cest plačati z roboto; za šolske potrebe pa znašajo po 12 % za vasi Radiše in Golšovo, 2 % za Medgorje in 24 % za Žrelec.
Žihpolje. (Nov poštni urad.) S 1. novembrom t. 1. pričel je pri nas uradovati novoustanovljeni poštni urad. Delovanje obsega pisemsko in prevožno pošto, kakor tudi c. kr. poštno hranilnico. Zvezo ima dvakratno s Celovcem in s Podgoro.
Gospa sveta. (Volilni shod) vršil se je v Ratzendorfu. Predsedoval je nadučitelj Ruckgabnr, priporočala sta se za kandidata 3. kurije znana Kiršner iz Žihpolj in Wieser iz Škofjega Dvorca, za 4. kurijo pa dr. Metni c. Navzoči katoliški možje so proti tem kandidatom odločno ugovarjali in izjavili, da bodo volili katoliške može, ne pa od nemško-nacijonalcev postavljene doktorje.
Gozdanje. (Na Turje!) Le nekaterim bo znan kraj : Turje nad Gozdanjami. Kdor si je pa Turje enkrat ogledal, se bo gotovo z veseljem in zadovoljnostjo spominjal kraja, kjer je videl tako lepe konje. Konje, žrebce, velike žrebetne kobile, in kaj lepe žrebete imajo tudi. Turje — kakih 700 oralov sveta, so lastnina državne žrebčarije v Osojah. Kraj leži 930 metrov visoko, ima cerkvico, osojansko podružnico, gradič, ter velikanski konjski hlev. Krog in krog se razprostirajo travniki, blato in paše ter obširno polje, ki je vse ob-sejano z ovsom. Gospodarstvo vodi stražmojster s svojimi vojaki. Konj imajo tam kakih 60, žre-betnih kobil deset. Enoletnih žrebet, — skoro sami celaki — pa nad 30.
r>’e kažite glasovnic nasprotnikom!
Št. Jakob v Rožu. (Posojilnica.) Naša posojilnica je imela dne 28. septembra svoj občni zbor, na katerem se je poročalo o delovanju v minulem 30. upravnem letu. Z naznanilom, da je zbor pravilno sklepčen, začne predsednik zborovanje ob 1/S!4. uri. Tajnik poroča o raznih, zavsem neopravičenih napadih na posojilnico, kakor da bi po-sojilnični odbor, v prvi vrsti pa njen predsednik in tajnik, zapravljala posojilnično matico, ter vsa taka sumničenja odločno zavrne z besedami: poglejte samo te letne račune, katere že tri leta sestavlja gospod revizor „Zveze slovenskih posojilnic v Celju", in videli bodete, da matica ne pojema, marveč rase. Blagajnik pojasni letni račun. O primeroma majhnem čistem dobičku, pravi, da pride odtod, ker se je za popravo hiše tudi letos morala izdati precej velika svota. Računskemu sklepu povzamemo, da je bilo 259.830 K. 19 vin. denarnega prometa. Posebna rezerva iznaša 15.499 K., splošna 13.488 K. Novih hranilnih knjižic je posojilnica izdala 51, uničila pa 94; še veljavnih knjižic je 1338 za 376.297 K 38 vin. in je povprečna vloga 281 K 23 vin. Med letom je pristopilo 16 zadružnikov s 16 deleži, izstopilo je 114 zadružnikom z 114 deleži, ostalo je 938 zadružnikov z 938 deleži. Dolžnikov je 938, ki dolgujejo skupaj 370.921 K 13. vin. Posojilnica je član „Zveze slovenskih posojilnic v Celju", katera je zadnjo revizijo izvršila pri sestavljanju računskega zaključka meseca septembra 1902. Čisti dobiček v znesku 1019 K. se je razdelil tako-le:	1. Št. Jakobskej požarni brambi 100 K.
2. Krajnemu šolskemu svetu Št. Jakobskemu za šolo 100 K. 3. Družbi sv. Cirila in Metoda 100 K. 4. Učiteljskemu Domu 100 K. 5. Za božičnico v „Nàrodni šoli“ 50 K. 6. Podpora dvema dekletoma v internat v ,,Nàrodni šoli" 160 K. 7. Pečniškej cerkvi za orgije 50 K. 8. Podpora dvema žirantoma, ki sta morala dolg plačati za dolžnika, 116 K. 9. Pogorelcem v Dravljah 243 K 94 vin. — Volitev odbornikov: Za dveletno dòbo je bil vnovič izvoljen stari odbor; le mesto izstoplega Jak. Serajnika je bil izvoljen Fr. Jurič p. d. Auer v Podgorji, in mesto umrlega Mat. Štikerja za namestnika Fr. Majer p. d. Ibovnik na Bistrici. Računska pregledovalca ostaneta prejšnja: čč. gg. Janez Drunecki, župnik v Podgorji, in Dragotin Hiittner, župnik v Rožeku.
Podrožčica. (Roparski napad.) Dné 19. oktobra napadlo je tukajšnjega železniškega delavca Aleksandra Reša tik njegovega stanovanja pri Ravterju kakih šest neznanih fantov in so ga z volovsko žilo pošteno pretepli. Ko je prišel zopet k zavesti, zapazil je, da so mu vzeli klobuk in uro z verižico v vrednosti 27 kron. Žandarmerija je zločince zasledovala in jih tudi našla : železniška delavca Tomaža Ureškovica in Janeza Pavloviča. Tajila sta sicer, a ker nista mogla dokazati, kje bi se bila ravno ta čas mudila in ker se je bilo bati, da se mej tem s svojimi pomočniki spregovorijo in tako preiskavo skoro onemogočijo, jih je žandarmerija oklenila in izročila sodišču v Rožeku.
Šmartin pri Beljaku.. (Samomor.) Dné 24. oktobra našli so v Pahlerjevem ribnjaku nad Židovsko vasjo, občina Št. Martin, vtopljenca Lorenca Koše-ja iz Gozdanj. Trpel je že dalj časa na neozdravljivi bolezni in se mnogokrat izrazil, da se bode umoril. Zapustil je ženo s 4 neodraslimi otroci v največji revščini.
Brdo na Žili. (P r o b u j e n i f a n t i.) Naša župnija in občina je zadnja na zapadni slovensko-nemški meji. Ločena je od Nemcev samo po navadni vozni poti. To razmerje obstoji že od časa, ko je spadala naša občina pod last in oblast graj-ščine Kuenburg, najmanj že od leta 1424. Tako naravnih, za ponemčevanje našega nàroda ročnih mej, je na Koroškem malo, rekel bi skoraj: nikjer. Po tem, in po smeri in mišljenju današnjega časa in današnjih razmer bi se dalo z gotovostjo sklepati, da v naši občini kar mrgoli nemškutarjev ali slovenskih grobokopov. A, le počasi! Bogu hvala, da ni še tako hudo ! Imamo že ljubko med pšenico, imamo Sauluse med nami — a malo jih je in poznamo jih! Vemo, da imajo »kurjo slepoto". Večji pa ko je pritisk, tem odločneji je odpor. Zaničevanje Slovencev je zibel probujenja! Med našo mladino, posebno med našimi fanti, se vkljub vsemu nemškutarskemu malikovanju zbuja zavest in ponos, da so — Slovenci. Nemški jezik pa ti kmetski sinovi veliko boljše govoré, kot naš deželni šolski nadzornik slovenski. — Sprožila se je že misel, da naj pride zopet do veljave stara, imenitno lepa, od vseh zgodovinskih pisateljev — tudi od našega rajnega, nepozabljivega careviča Rudolfa — z lepimi besedami označena „Ziljska noša". To je zdrava misel, kajti „zilska“ obleka prileže se Ziljanu in Ziljanki kakor jedno oko drugemu. Upam, da se ta domorodna misel kmalu uresniči; pri ženskih je še — žalibože le deloma v navadi; saj starodavne šege in navade malokdo tako spoštuje in se jih drži kakor Ziljan. Ziljani so tudi pri vsi, njim, rekel bi, prirojeni varčnosti — radi veseli. Pojejo in plešejo kar grlo in noge dajo;
kajti tudi to je njih „nàrodna šega". Največ nàrodnih šeg pa se gotovo izvršuje pri ženitovanju. Vseh opisal ne bom. Jedna teh šeg pa se imenuje „zapenjanje“ — to je jako stara, šaljiva, umestna, a včasih precej draga šega, kjer mora ženin svojo zaročenko odkupiti vasnim fantom neveste. To je včasi prepir pred „šrango“ ! Odkup ali „petice“ so se dosihmal navadno pri kakem plesu zapile in zapele; a bile so tudi večkrat povod prepiru in nesložnosti med moško mladino, kar gotovo ni prav. V tem oziru začel se je svet sukati drugače, boljše
—	posnemanja vredno. Fanti iz vasij M. in M. odločili so se, dati vso pri „zapenjanju“ sprejeto svdto v prid naši nàrodni šoli v Velikovcu, in svoj sklep tudi izvršili. Taki slučaji so povsod na Koroškem mogoči, kjer mladina nàrodno čuti in dela. Naj bojo ti naši vrli mladeniči drugim v spodbujo in posnemo ! Priložnost za delovanje v prospeh našega nàroda, se najde povsod in vsigdar
—	dokler naše verno srce za naš narod bije! Živeli naši fanti! —
Brdo na Žili. (Volitve.) Novi „Mesija" ziljske doline, profesor VValdner iz Inomosta, plazil je po slovenskih občinah zilske doline: Blače, Goriče in Brda (Št. Štefanske občine ni obiskal; se je boji?) ter se ponujal in priporočal kot nov kandidat. On sam pravi, da je moder in da hoče imeti Žilo uravnano do „Postranškega mostu". — Ali naj od tam mi na lastne stroške uravnajmo naš bič? Že prej se je uravnavala Žila „zgoraj“, dokler je bilo kaj denarja, mi pa smo plačevali in imamo zdaj potopljen grunt; a še se najdejo ljudje, ki priporočajo izvolitev g. Waldnerja ! Naši kmetje pa imajo na vsaki roki pet prstov. Če obljubi g. Waldner ozdraviti samo dva, bo jih še osem bolnih ostalo. Slepemu se lahko kažejo barve. Upamo pa, da se bo večina volilcev v slovenskih občinah brigala za g. Waldnerja toliko, kot se briga sama — Žila. Volilni oklic g. Waldnerja podpisal je tudi naš župan. Je pač tudi moder! G. Waldner poprašuje v prvi vrsti: je učitelj doma!? Več ni treba !
Slovenji Gradec. (Shod.) Krajni šolski svet „Šole okolica Slovenjigradec" in starotržko kmetijsko bralno društvo priredita dné 9. novembra 1.1. v prostorih kmetijske zadruge (poprej Giinter-jeva gostilna) v Slovenjemgradcu skupno veselico z gledališko predstavo »Sanje", s tombolo intamburanjem. Začetek ob 4. uri popoldne. Čisti dohodek se bode porabil za ubogo šolsko mladino. K obilni udeležbi vabimo svoje sosede, koroške Slovence.
Novičar.
Na Koroškem.
Duhovske zadeve. Č. g. Jos. Sedlaček, župnik v Steinbihlu, je postal župnik v Selčah. — Družba vednega češčenja v Celovcu naznanja, da se vrši mesečna družbena pobožnost odslej vsak prvi petek v mesecu v cerkvi sv. Duha. Ob 6. uri zjutraj je sv. maša, ob 6. uri zvečer pa pridiga, litanije in blagoslov.
Osebne novice. Prestavljeni so gg. učitelji: Fr. Rainer iz Grebinja na meščansko šolo v Velikovec; Janez Dimnik iz Možice za nadučitelja v Ovbre; gdč. Frid. Prokop iz Št. Pavlja na meščansko šolo v Velikovec; Jos. Oberlercher iz Grebinja v Ravno; Lovro Horvat iz Gorij v Čače; Jan. Grobelnik iz Kazaz v Glinje; Jan. Leist iz Prevalj v Granictal; Jos. Ahac iz Domačal v Škofiče; Gust. Wagner iz Dholice v Železno Kaplo; Ant. Koller iz Železne Kaple v Dole. — Nastavljeni so za pod-učitelje, oziroma učiteljice: Avg. Burger v Ledenicah; Jan. Esih v Otmaujah; Lud. Gusnig v Po-krčah ; Pet. Peball v Vetrinju ; Jos. Sbašnig v Ško-fičah ; Rezika Kubelka v Št. Jakobu v Rožu; Neža Sluga v Maloščah; Ivana Vidmar na Lešah; Fil. Moll na Dholici; Dav. Moser v Grebinju ; W. Riedl v Domačalah; Reg. Šaši v Borovljah; Jan. Zeichen v Št. Pavlu ob Žili. — V Celovcu je umrl po dolgi bolezni dolgoletni poslanec in odbornik, g. Gustav Hock, star 66 let. Nekaj časa je bil tudi državni poslanec. Bil je strasten nasprotnik Slovencev. — Za živinozdravnika v Železni Kapli je imenovan g. G. Zavadilik z Dunaja.
Drobiž. Petrazredno ljudsko šolo v Beljaku so razširili v šestrazredno. — Otroški vrtec otvo-rijo č. ss. uršulinke v Celovcu. — Razpisano je mesto učitelja v Kazazah do dné 30. novembra. Prosilec mora znati slovensko. — Na šoli na Brdi je razpisano mesto učiteljice do dné 14. novembra.
—	Slovesna zaprisega vojakov-novincev tukajšnjih vojaških oddelkov vršila se je 1. novembra ob 8. uri zjutraj na dvorišču vojašnice pod Križno goro.
—	Na šoli v Št. Jakobu v Rožu se je ustanovilo 6. učiteljsko mesto. — Poštno oddajalnico so dobili od 1. novembra v Slovenjem Šmihelu. V zvezi je s pošto v Škofjem dvoru.
Visoki Obir bil je tudi letos dobro obiskan. Lani bilo je 370 hribolazcev na njem, mej tem 72 žensk; letos zlezlo je na njega do 19. oktobra
365 oseb, med temi 69 žensk. Da je število manjše, kakor lani, bo vzrok slabo vreme majnika in junija. Kakor ostala leta, je pa tudi letos še upanje, da se število pomnoži, zakaj leta 1901. šli so hribolazci na Visoki Obir še meseca' decembra, in prvi, ki je bil letos na njem, podpisal se je v knjigi za tujce 5. januarija t. 1.
Po slovenskih deželah.
Slovenska kuharica ali navod, ukusno kuhati navadna in imenitna jedila, je ravnokar izšla v katoliški bukvami v Ljubljani. Peti pomnoženi natis. Cena nevezanemu iztisu 3 K, vezanemu 3'60 K, po pošti 20 vin. več. Ta knjiga obsega celo vrsto navodil za najfinejša in najpriprostejša jedila. Ker je knjiga res temeljita in obsežna ter potrebna vsem gospodinjam različnih stanov, jo toplo priporočamo.
Vseslovansko razstavo v Petrogradu pri-
redé Rusi 1. 1904. „Ruski kružok" v Ljubljani je sklenil, da prevzame vsa posredovanja med Rusijo in slovenskimi društvi ter posameznimi podjetniki, ki se želč razstave udeležiti.
Križem sveta.
Deželnozborske volitve. Hud boj bijejo zdaj v raznih deželah krščanski možje pri deželno-zborskih volitvah zoper združene nasprotnike krščanstva. Na Moravskem je češka katoliško-ndrodna stranka pod vodstvom nam Slovencem dobroznanih prvoboriteljev dr. Stojana in dr. Hrubana ohranila vse mandate, priborila en mandat in vplivala na več krajih, da je prišlo vsaj do nekakih kompromisnih mandatov, ki niso popolnoma orodje v rokah nasprotnikov. — Na Gorenje-avstrijskem je vrlo organizirana katoliška stranka prodrla popolnoma v kmetski skupini in si priborila vseh devetnajst mandatov. — Posebno hud boj je vladal na Nižje-avstrijskem. Tu je nasprotnik zbral vse svoje sile. Liberalci, nemški nacijonalci, socijalni demokratje, sploh vsi, ki sovražijo krščanstvo, so pozabili na vse strankarske razlike in so združeni planili v boj. Neštevilni shodi so se vršili med volilno borbo že cele tedne. Bila je odločilna bitka, pri kateri so vse stranke poslale v boj vse svoje sile. Z napeto pozornostjo so bile te dni uprte oči cele Avstrije na to deželo, katera kot središče države naravno vleče nase zanimanje. Izid volilne bitke je bil sijajen : Krščanski socijalci so od 21 mandatov dobili že pri prvi volitvi 20. V 21. okraju so prišli v ožjo volitev in tudi tu je prodrl krščansko-socijalni kandidat. Liberalni časniki so prej dan na dan pro-rokovali, da bodo krščanski socijalisti pri tej volitvi podlegli, da hira moč dr. Luegerjeva, — ljudstvo pa jim je dalo tak odgovor! Oddanih je bilo 46.000 glasov, in od teh so jih krščanski socijalisti dobili nad 30.000! Pač lepa zmaga!
Dvojna mera. Dunajski uradni list javlja, da je od deželnega zbora štajerskega sklenjeni načrt zakona, s katerim se ustanovi v Celju nemška dekliška meščanska šola, potrjen. Nemcem vse, Slovencem pa nič. Kako se morajo bojevati za slovensko gimnazijo na Štajerskem, kako se moramo na Koroškem bojevati, da bi nam privolili slovenske šole — a zastonj!
Državni zbor. Pred kratkem se je zopet sešel državni zbor na Dunaju. Vsled žalostnih izkušenj, katere smo doživeli z našim parlamentom v zadnjih letih, in sodeč po sedanjem političnem položaju, ne moremo imeti veliko upanja v delavnost državnega zbora. Ceško-nemška sprava in rešitev nagodbe z Ogersko so takorekoč tiste peči, na katerih je obtičala avstrijska vladna ladija; različni ministri so jo že skušali spraviti zopet v tir, toda zastonj. Tudi sedanji ministerski predsednik pl. Korber se z veliko potrpežljivostjo že leto dnij trudi, da bi ustvaril zdrave razmere in ugladil pot mirnemu delovanju državnega zbora, a tudi njegov trud je brez trajnega uspeha. Ravno pred otvoritvijo državnega zbora je izročil zastopnikom strank nov načrt, na podlagi katerega naj bi se rešilo jezikovno vprašanje na Češkem in dosegla sprava med Čehi in Nemci. A Čehi so ta načrt zavrnili kot žaljiv za češki nàrod, kot zvit poskus, da bi se polagoma in na tihem vpeljal in uveljavil nemški jezik kot državni jezik, čemur se bodo Čehi kakor tudi Slovani vedno upirali. Čehi so tudi zapretili vladi v državnem zboru z obstrukcijo. Ni tedaj upanja — žalibog — na mirno delovanje državnega zbora. Koliko koristnih predlog in potrebnih zakonskih preosnov v korist ljudstva, zlasti kmetskega in delavskega stand, bo ostalo nerešenih na papirju. Vsled nezdravih parlamentarnih razmer hira in propada Avstrija na znotraj, na zunaj pa vsled tega izgublja čast, spoštovanje in veljavo. Resno misleči domoljubi se pečajo z vprašanjem : Kaj bo z Avstrijo, kaj jo bo rešilo iz sedanjih nezdravih razmer, kaj jo bo preporodilo ? In vsi treznejši politiki odgovarjajo na to vprašanje, da je za Avstrijo le eno zdravilo, namreč nov volilni red na podlagi občne, direktne in tajne volilne pravice. Na tej podlagi bo prišlo ljudstvo do besede in bo vo-
I^azite, <la l>o na, glasovnici zapisan slovenski kandidat!
lilo v državni zbor prave ljudske zastopnike, kateri se bodo v jezikovnem vprašanju gotovo in preje sporazumeli, kakor nekatere stranke sedanjega parlamenta, katere nikakor ne zastopajo pravega ljudskega mišljenja in prave ljudske volje. In do novega volilnega reda bo tudi prišlo, kajti ljudstva, katera vedno bolj trpé vsled zastarelih postav in nedelavnosti državnega zbora, bodo vedno glasneje zahtevala kruha, vedno odločneje zahtevala rešitve: volilne preosnove. Dal Bog, da bi opravičeni ljudski glas našel v višjih krogih odprta ušesa in dobro voljo !	—al.
Na Balkanu imamo pričakovati resnih dogodkov. Že večkrat je bilo slišati o žalostni usodi in opravičeni nezadovoljnosti onih krščanskih nà-rodov na Balkanu, kateri še danes ječč pod težkim turškim jarmom. Nezaslišano je, kar so v zadnjem času počenjali turški Arnavti med krščanskim prebivalstvom : ropali so, zažigali hiše, pobijali ljudi, in turška vlada ni ničesar storila v obrambo kristi-janov. Pri takih razmerah se ni čuditi, da se je že itak nezadovoljno ljudstvo vzdignilo, da se samo brani. In res je v Macedoniji ustaja že proglašena. Vodja vstašev, kmet Jankov, je izdal oklic, v katerem pravi : „Čas maščevanja je prišel ! Vsak bolgarski domoljub mora dvigniti orožje zoper sultanove vojake.“ Položaj je torej resen. Ako vele-vlasti, pred vsem Avstrija in Rusija, ne napravita reda in miru, pride lahko na Balkanu do čudnih zmešnjav, iz katerih bi utegnila nastati kaka večja vojska. Kakor se poroča iz Bolgarije, je že prišlo do resnih bojev med vstaši in turškimi vojaki. Po teh poročilih Turki postopajo zelo grozovito, podirajo in požigajo hiše in obglavljajo ljudi.
Slovenci, na volilen shod !_
V nedeljo dné 9. novembra popoludne ob '/23. uri
je
volilen shod
v Dobrlivasi,
na samostanskem hodniku ali dvorišču (v štiftu).
Govorili bodo:
Gosp. dr. Janko Brejc, odvetnik in deželni poslanec iz Ljubljane; gosp. France Grafenauer; gosp. Valentin Podgorc.
Na dnevnem redu je razgovor o volitvali za deželni zbor.
Slovenci, volilci! Gre se za Vaše najvažnejše pravice, zato pridite polnoštevilno!
Tržne cene.
V Celovcu, dné 30. oktobra 1902.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	A	V	A	V	
pšenca .	.	. rž .... ječmen. .	. oves . . . turšica .	.	. pšeno . . . fižol rdeč . . krompir . . grah . .	. ajda . . .	10 8 4 13 6	8 73 69 60 75	12 10 5 17 8	60 91 86 54	—	konj —	pitana vola 4 vprežne vole —	junce 10 krav —	telica 44 pitanih svinj 20 prascev
Sladko seno je meterski cent po 5 Tč 40 v do 6 A'
—	v, kislo seno po 4 ^ 50 * do 6 A — v. slama po 3 A
—	» do 3 A 70
Promet je bil slab.
Loterijske številke od 31. oktobra 1902. Line	61	22	66	81	4
Trst	45	42	36	61	39
jjpPll
mtm
NAZNANILA.
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja o priliki bolezni in bridke izgube uašega nepozabnega sina, odnosno brata, č. g,
Simena Mikeln
izreka častiti duhovščini, blag. g. J. Pernath-u in sploh vsem mnogobrojnim udeležnikora pogreba najprisrčnejšo zahvalo
žalujoča rodbina Mikeln.
Zajamčeno pristno masno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi priporočal je knezo-škofijski ordinarijat ljubljanski v svojem listu leta 1898. za nakup zajamčeno pristnega mašnega vina vč. duhovščini zato, ker je omenjeno društvo gledé razpošiljanja mašnih vin pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej po 34 kron in više po stopinjah kvalitete za 100 litrov loco kolodvor Postojna. Rdeče namizno vino — kakor tudi večje množine — ceneje. — Na zahtevanje pošiljajo se vzorci, Posoda se zaračuni po dobavni ceni ali se ista vrne franko v šestih tednih. — Letošnji pridelek je izboren in milejšega okusa, ker je napravljen po novem francoskem načinu. Razpošiljal se bode v prvi polovici novembra. — Rdeče, jako priljubljeno namizno vino („cviček“) oddajalo se bode po 28 kron. — Belo, staro viuo je še v zalogi. — Naročbam čez 500 litrov dovoli se nekoliko popusta.
Kmetijska zadruga v Vipavi (Kranjsko).
Ako si hočete po ceni in dobro
pravo švicarsko uro
kupiti, obrnite se zanesljivo do
H. Suttner-ja, urarja v Kranju, ker te ure so po celem svetu znane kot naj- ' boljše. Zahtevajte najnovejši veliki cenik, ki ima blizo 600 podob, katerega Vam pošlje zastonj in poštnine prosto Izborna zaloga zlatnine in srebrnine.
Salame
ogerske 1 gld. 70 kr., domače iz šunke 1 gld. 20 kr., domače 1 gld., dunajske 80 kr., šunko brez kosti (Roli schinken) 90 kr. in 1 gld. 10 kr., suho meso 70 kr., suho slanino 70 kr , glavino brez kosti 40 kr. kiio, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 5 kil naprej po povzetju, in sicer le dobro blago,
Janko Ev. Sire v Kranju.
Brliyecec,
natomi, staro in obležano blago, 1 liter
2 kroni 40 vin., 3 litri franko po pošti za 9 kron. Fina, stara slivovka, liter za 2 kroni, pošiljam proti povzetju.
Egidij Jeglič,
Selo, pošta Žirovnica na Gorenjskem.
Učenca -?P8
iz boljše hiše, ki je dobro dovršil šole in zna slovensko in nemško, sprejme
Karol Fùrst,
trgovec v Radgoni na Štajerskem.
Dražba cerkvenega
vinskega mošta.
Dné 13. novembra t. 1. ob '/210. uri pred-poludne prodà po dražbi cerkveno predstojništvo sv. Peter pri Maribora nad 80 (osemdeset) poiov-njakov vinskega mošta letošnje trgatve.
Davorin Jurkovič,
kn. šk. duhovni svetovalec in župnik.
Važno za bolehajoče na želodcu!
Pomanjkanje teka, bolečine in slabost želodca, slabost ter glavobol vsled slabega prebavljanja, slabo prebavljanje itd. odstranjujejo takoj znane
Brady-eve (marijinoceljske) želodčne kapljice.
Na tisoče zahvalnih in priznalnih pisem.
Jedna steklenica z navodilom 80 v., dvojna steklenica 1K 40 v. Dobivajo se v lekarnah,
Kjer se ne dobivajo, razpošilja jih glavni razpošilja-telj C. lìrady, lekarna „k ogerskemu kralju”, Dunaj I., Ideiseli marki, in sicer če se prej pošlje 2 K 40 vin. tri majhne steklenice, če se pošlje 2 K 80 vin. dve veliki steklenici.
Pred ponaredbami se svari. Prave marijinoceljske želodčne kapljice morajo imeti varstveno znamko in podpis :
OOOOCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXrN
w Stanje hranilnih vlog :	Rezervni zaklad :
P 1(1 milijonov kron.	nad 370.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje
IV* po 4°/0
ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vlož- O nih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaraeunila vlagateljem. Q Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljub-Ijanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih iS otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/40/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 472% 4o 50/0-
OOOOOOCOOOTOC»OOCXOOOOOOCXXXXKXXXXXy
Stroji za prirejanje krme.
Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo ; tečejo jako lahko in i prihram se moči do okrog 400/o; rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za rob- ! kanje m mečkanje; parnice za žmusko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z! emajliranimi in neemajiiranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje i živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadalje: robkalnice za koruzo, ' čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane.
Najboljši sejalni stroji ,,ACJKIKOTjA“ brez preminjalnih koles za vsako seme,
za hribe in ravnino.
Samo-delujoče, patentovane škropilnice za uničenje grenknljice, škodljivcev na sadnem drevju in peronospere izdeluje in pošilja v najnovejši, priznano izvrstni sostavi
P M. MATPARTH lil podi*.
Tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
-Ustanovljena 1872. na Dunaju, II/l, Taborstrasse Tl.
Odlikovana z čez 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami.
Mustrovani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Dopisuje se tudi v «1 o verjuslienx jeziku.
850 delavcev.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.