SploSne vestl. — Izplačilo razlik državnemu uradništvu gotovo. Po dolgih 5 letih prejme državno uradniištvo vendar enkrat toli zažcljene raz* like izplačane. Njega izvršitev je le vpraša* nje časa nekaterih mesecev, ker je takojšnje izplačilo tehnično nemogoče. Denar porabi vilada iz novega dolarskega posojila. {Po »Slovenou«). — Novi projekt šolskega zakona, ki je predložen Narodni skupščini, obsega pred« log min. prosvete Nar. skup., odobritev Nj. Vel. kralja, projekt sam, obrazloženje in pokrajinske zakone, ki so sedaj v veljavi. Predlog ima sedaj v obravnavi osemčlanski pododsek zakonodajnega odbora Nar. skupščine. Bistvenih izprememb od zadnjega pro* jekta ni. — Kaj pravi g. prosvetni nvmster. Dne 6. t. m. so bili pri g. prosvetncm ministru člani Izvršnega odbora UJU in člani beo* grajskega poverjeništva ter prosili g. mini* stra za pojasnila v nekaterih aktualnih zade* vah, tičočih se učiteljskega stanu. Na stav» ljena vprašanja je g. ministeT odgovoril, predvsem na vprašanje glede šolskega zako= na in izjavil, da je njegova želja, da bi pro . jekt postal zakon. V slučaju pa, da projekt ne, pride pred skupščino, bo skušal potom finančnega zakona urcditi učiteljsko stalnost in to tudi tam, kjer je do scdaj ni bilo. Par» tizanstvu se on upira kolikor more, vendar 8O knivi takemu stan.ju tudi učitelji, ki se okorišča.jo s strankarskimi in osebnimi zve« zami. — Glede izenačenja prejemkov poros čenih učitel.jic z učitelji je mnenja, da je stvar zelo težka, ker se zahteva sedaj vse» stranska varčnost. Povdarjal pa je tudi bol* niške dopuste, ki so pri učiteljicah v razs raerju z moškimi 4:1. — Z dvaintridesetlet» nim službovanjem do polne penzije se gosp. minister strinja, edino se boji težkoč Tadi preobremenitve proračuna. — Za šolske nad» zornike je po mnenju g. ministra najboljša kvalifikacija osebna in moralna zrelost. — Glede Viš.je pedagoške šole je izrazil, da je v principu proti nižjemu tečaju, ker ne 'pred« stavlja zaokroženega znanja. Tudi absolventl višjega tečaja bi morali poučevati na meščan* skih šolah kot poučujejo feudi profesorji v prvih razredih gimnazije. — Nabavljalne zas druge so slabe in to zato, ker jih mi ne pod= piramo. Če bi bila v nas razvita zadružna za» vest, bi bile zadruge to, kar od njih zahte« vamo in potem bi imeli od njih koristi. — To je bil odgovor g. ministra na vprašanje ali bo učiteljstvo oproščeno vplačevanja de* leža za nabavljalne zadruge, ker nima od njih nikakih koristi. Končno je obljubil g. pro* svetni minister tudi urediti kolikor je v nje» govi moči, da dobe podporo oni učitelji, ki bodo šli študirati v inozemstvo. — Odgovor finančnega ministrstva. Gle* de 10 Din odtegljajev za nabavljalne zadruge, je poslal glavni odbor UJU finančnemu ministru prošnjo, da bi bilo učiteljstvo opro^ ščeno teh plačil. Na to prošnjo je dobil glav* ni odbor sledeči odgovor: s>Odredbe o Na» bavljalnih zadrugah državnih uslužbencev in o Savezu nabavljalnih zadrug z dne 5. XII. 1920 imajo moč zakona, ker so sprejete s pooblastilom iz čl. 374. finančnega izakona za leto 1928./29. Radi tega ne obstoja nrkaka zakonska možnost razen sprejetih predpisov v tej uredbi. Nemogoče je pri učiteljstvu opustiti izterjavanje prispekov, ki jih pred« pisuje uredba. — Pika! — lzplačilo razlik vdovam. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani izplačuje po* časi razlike vdovam. Odvisno je pa to od izjav, ki jih morajo prinesti vdove od zapu» ščinskega sodišča, da so opravičene prejeti doklade. Tu pa je nastopila zopet dvojna mera in dvojni postopek. Dočim zapuščinska sodišča izven Ljubljane izdajo brez vsa-kih ovir potrebne izjave, se je v Ljubljani ta ¦stvar zclo birokratizirala. Izvršiti se bodo morale zapuščinske razprave in šele na pod* lagi teh bodo vdove in dediči prišli do svo= jega denarja. Zaradi tega je — kakor smo poučeni — delegacija ministrstva financ za vdove, ki spadajo pod ljubljansko zapuščin* sko sodišče, nakazala denar za r.azlike okraj« nemu sodišču v Ljubljani in bodo vdove do* bile denar še!e čez nekaj časa potom sodišča. Ali je to potrebno? Sv. Birokracij prU zanesi nam, fcer vdove že težko čakamo na denar! — Še o »Nabavljačkih zadrugah«. Savez Nabavljačkih Zadruga Državnih Službenika je izdal letak, v katerem zagovarja uredbo finančnega zakona za leto 1928./29., na pod* lagi katere se nam odteguje mesečno 10 Din odnosno 5 Din. — V tem letaku hvali pred* vsem nabavljalne zadruge in povdarja, da so v korist vsemu državnemu uradništvu. Ni naš namen oporekati, da bi te zadruge bile koristne, vendar pa je le preveč rečeno, ako ¦jse trdi, da so koristne z,a vse državno urads ništvo. Poglejmo učiteljstvo, tega jo gotovo nad % uslužbenega na deželi, to je v krajih, kjer nabavljalne zadrugo ne obstojajo in tudi obstojale ne bodo. In tudi ono učitelj* stvo, ki je v mestu, ne nakupuje vsch svojih potrebščin v nabavljalnih zadrugah, ker mu morda niso pri roki ali kakorsibodi. Iz tega sledi, da se več kot */s učiteljstva ne more okoristiti z nabavljalnimi zadrugami in ven« dar morajo vsi plačati onih 10 Din mesečno. — Sicer pa so gospodje od Saveza našli tudi za vse one, ki se tckom 10 let ne bodo po* služevali ugodnosti, ;ki jih nudijo te zadruge, prav posebne vrste tolažbo, da dobijo po desetih letih vplačani znesek povrnjen. Lepa tolažba! Kaj pa obresti? Kaj pa z onimi, ki med tem umrjejo? Konstatirati se mora eno, da bodo koristile zadruge le cnemu delu v mestih nastavljenega uradništva, a vse urad» ništvo nastavljeno na dcželi mora plačati deleže, nc da ibi imelo od njih kakršnihkoli ikoristi. — In stanovanjske zadruge? Tudi za to naj iprispcva vse uradništvo! Pa menda vendar ni Savez mnenja, da se bode tudi s temi okoristilo vse uradništvo, kajti v svo= jem letaku pravi, da bode kmalu izdan pra= vilnik teh zadrug in po tem pravilniku bodo mogli pristopiti vsi državni uslužbenci k za» drugam in se okoristiti z njimi na način kot je odrejeno v pravilniku. Od teh zadrug ne bo imelo koristi niti ena stotina državnega uradništva in vendar morajo vsi vplačati delež in nimajo od tega nikakih koristi. Pra> vilnejše bi bilo, da bi vplačali interesenti ne* koliko večje zneske, a s krediti naj bi pri= skočila na pomoč država ne pa ubogi držav^ ni uradnik, ki že itak nič nima. — Sklepi profeaoTskega kongresa. Pro« fesorski kongres na Sušaku je sprejel na« slednjc sklepe: 1. Vse nepravičnosti zapo« stavljanja naj se reparirajo po najhitrejši za* konodajni poti. 2. Profesorske plačo in sta« narina naj se izenačijo s piejemki sodnikov, toda po posebnih prilikah profesorskega sta^ ny. 3. Nastavljenci naj napredujejo avtomatično. 4. 304etno službovanje za polno pokojs nino. 5. Ministra prosvete in trgovine naj se pobrigata, da bodo šole oskrbljene s potreb« nim materijalom. 6. Profesorji trgovskih aika^ demij naj se izenačijo s profesorji gimnazij. 7. Število maksimalnih ur naj se uredi, ka* kor je bilo pred 1. aprilom t. 1. 8. Zmanjšajo naj se takse za profesorske izpite. Nadalje se je razpravljalo še o nckih manjših vpra* šanjih in predlogih poedinih sekcij. Resolu« cija zahteva, da se Zagreb, Ljubljana, Split in Novi Sad postavijo v I. razred. Glede viš* jih pedagoških šol je bil na predlog zagreb* ške sekcije dosežen kompromis med ljub* ljansko sekcijo in glavno upravo ter absol> venti višjih pedagoških šol, da se višje pe> dagoške šole tudi v naprej obdrže, a njihovi absolventi da morejo, a ne morajo biti na» meščeni na meščanskih šolah. Kongres je bil danes zaključen. — Proti »Zvončku«! Pod tem naslovom prinaša g. J. L. v »Slovenskem Narodu« čla* nek, v katerem je zasukal zadevo na popol« iioma osebno polje. Ugotoviti moramo, da je bil tozadevni članek tov. Zerjava popol« noma stvaren in brez vsakjh zbadijivk. G. J. L. mu odgovarja in argumentira svoje sta« lišče z »mladičem«. Ker uredništvo »Učit. Tov.« ni priobčilo neke njegove pesmi ob odhodu tov. Gangla v pokoj — pač se ga je pa spomnilo v resnejši obliki — si g. J. L. privošči tudi urednika ter podti6e očitke, ki so povsem netočni. Bog pomagaj, če pesmica ni bila za objavo! Ne glede na to, da spadajo interne stanovske in organizačne zadeve v stanovske liste, je bil članek tov. Zerjava podpisan s polnim imenom in pisan v stvar* nem tonu. S tem je tov. Žerjav dokazal, da je za vsako resno in stvarno razpravo; po» dobnim izvajanjem, kakor so ona g. J. L. pa ne bo sledil ne on in ne drugi, ki jim gre za stvar in ne za osebe. — »Pcvpotnik« je zaradi izpremembe v uredništvu in tehniških zaprek pri preure« ditvi oblike nekoliko zakasnel in je izšel se» daj v dvojni številki. Rokopise je pošiljati odslej, na tov. Ernesta Vranca, učitelja v Studencih pri Mariboru. Uprava. — Učiteljski dom v Ljubljani zvesto sledi svojemu nasledniku U. D. v Mariboru. Imata vsak svoj »prej«. Prvi je bil preje ustancrvljen. drugi bo pa preje zgrajen. In kako ne bi? Prvi poroča, kako marljivo se plačujejo deleži, drugi pa izkazuje lepe pro» stovoljne prispevke. Ljubljanski dom stika za gospodarskimi dohodki, mariborski jih pa kasira. Tckma, da je kaj! Ljubljana govori, Maribor pa dela. Ko ustanovimo »gospodar* sko poslovalnico«, ji ljubljanski U. D. izročl sledeči izkaz letošnje akcije: 1. O nabavi Kosmosovih učil (Cerklje, Horjul, Leskovec, Kostanjcvica, Trebelno, Vinica). 2. 3 evidenč* ne liste o dobavi Jugokrede (Dol. Logatec, Cerklje, Malenski vrh). 3. Papiršef — 1 na« ročilo (Cerklje). 4. 2 nabavi »Ides«stinte (Cerklje, Dol. Logatec)..5. Učiteljska tiskar« na 2 vodstveni poročili (Cerklje, Dol. Loga* tec). — Vredno je tedaj bilo, da so v Ljub* Ijani dvignili toliko prahu, sigurno bodo uni= čeni vsi trgovci. Ker sta dve šoli nakazali dohodke od svojih javnih prireditev (Cerks lje 500 Din, Tržič 100 Din), se jo Ijubljanski odbor U. D. še ojunačil in si ogledal različne stavbne prostore, Mariboru odpadajo take skrbi, ker škili na lepo poslopje, primerno za kon-vikt. Seveda bo z realizacijo najpreje pomagano onim, ki prav ničesar ne store, vsaj vsiljivi so taki ljudje navadno povsodi. kadar je sad dozorel. In ti odbor, boš dajal odgovore za svoje zakasnelo delo! Mene greje velika zaslomba izza mariborske skup^ ščine in divni sklepi celjske deklaracije. Ima prav tovariš delegat, da se več ne splača go voriti o stvarnih zadevah; tudi ideologija bo laliko rešila naše socialno zlo. Gorenjska šefsagentura. — Logično tolmačenje uredbe 222. Ljub? Ijanski oblastni šolski odbor je izdal odlok glede poslovanja šolskih upraviteljev v kra=> jevnem šolskem odboru, ki se glasi: »Množe se pritožbe, da si ponekod šolski upravitelji prilaščajo tudi posle predsednikov krajevnih šolskih odborov, tako n. pr. sprejemajo vso pošto in jo oelo odpravljajo, ne da bi vedel za njo predsednik. Pridržujejo si tudi urad= ni pečat, vobče omalovažujcjo predsednika krajevnega šolskega odbora. Opozarjam šo!; ske upravitelje kot zapisnikarje v krajevnem šolskem odboru, da se natančno ravnajo po zakonitih zadevnih predpisih uredbe O. N. br. 28.038 z dne 2. maja 1927, »Uradni list« 222/55 iz leta 1927, ter se omeje v svojem poslovanju kot zapisnikarji v krajevnih šol« skih odborih le na svoj zakoniti delokrog in ne posegajo v kompetenco krajevnega šol* skega odbora in njega predsednika.<f — Tako ljubljanski, poglejmo kako mariborski obl. šolski odbor: »Oblastni šolski odbor Mari» borske oblasti je doznal, da predsedniki kra« jevnih šolskih odborov ponckod ovirajo red= no in točno poslovanje omenjenih odborov s tem, da sprejemajo in odpirajo pošto sami in je ne oddajajo pravočasno zapisnikarju, da bi le«ta mogel vložke kronologično zavesti v vložni zapisnik. Da se tcmu nedostatku odpomore ter pojasnijo nekatere druge spor> ne zadeve glede delokroga predsedoika in za* pisnikarja krajevnega šolskega odbora, ods reja obl. šol. odbor v smislu sklepa z dne 25. novembra 1927: Ker se po členu 11. uredbe o kraj. in oblastnih šol. odboiih uradni spisi hranijo v šolskem poslopju, kjer sc vrše seje, se pošta krajevnega šolskega odbora do* stavlja v šoJsko poslopje. ZapisniKar krajev* nega šolskega odbora sprejema in odpira po* što ter jo predloži predsedniku, ki mora v ta namen vsaj enkrat v tednu priti v šolsko pisarno, oziroma v pisarno krajevnega šoU skega odbora. Ako je zadeva nujna, obvesti zapisnikar o tem predsednika takoj. Pred^ sednik prcgleda pošto ter ukreno potrebno. Pošto, naslovljeno na predsednika krajcvno ga šolskega odbora, odpira predsednik sam. O vseh zadcvah, ki spadajo po čl. 7. citirane uredbe v delokrog krajevnega šolskega od< bora, razpravlja in sklepa odbor zborno. V zadevah, ki so tako nujne, da se nc more čakati do prihodnje redne seje in se tudi ne more sklicati izrcdne seje, sme predsednik z zapisnikarjem, ki službeno predstavljata ¦krajevni šolski odbor, ukrepati sam, mora pa si za to najkasneje v prihodnji seji izpo= slovati odobritev krajevnega šolskega odbo= ra.. Zapisnikar se ima glede svojega dclo» kroga ravnati po določilih čl. 11. uredbe, tako da izdeluje poročila in vloge ter vodi vse dopisovanje sporazumno s predsednikom, k! je za pravilno uradovanje krajevnega šoliske* ga odbora z zapisnikarjem solidarno odgo» voren. V slučaju, da v kaki zadevi ne pride med preds-ednikom in zapisnikarjem do spo» razuma, se o tem zborno razpravlja in sklepa v prihodnji seji. Zlasti je tudi zapisnikarjeva dolžnost, da točno vodi vložni zapisnik, kar se mu naj omogoči baš s tem, da se pošta krajevnega šolskega odbora dostavlja v šoi* sko poslapje. Ker po členu 1. uredbe o kTa^ jevnih in oblastnih šolskih odborih hrani v šolskem poslopju tudi ves inventar, naj se tudi uradni pečat hrani v šolskem poslopju in spravlja pri zapisnikarju krajevnega šol* skega odbora, ki je za pravilno rabo in varno spravljanje uradnega pcčata odgovoren.« — 1'omentar mend^ ni potreben! —¦ Tovariši in tovarišice, ki žele posetiti moderne šole v inozemstvu, se naj javijo Pedagoški ccntrali v Mariboru. S potovanjem l>odo seveda zvazani občutni stroški, upamo pa, da bomo dosegli v večj;h mestih (Dunaj, Hamburg, Berlin) ugodnosti glede bivanja. Morda labko ta ali oni dobi od domačih kra» jevnih činiteljev kako podporo. Za obisk prihajajo v prvi vrsti v poštev velike počit« nice, in sicer jesenske; takrat imajo v ino» /emstvu že pouk in je to ravno ugodno za ugled. — Lepa bi bila tasle nešitev: Za po* letne počitnice bi povabil tukajšnji tovariš tovariša iz ene inozemskih novih šol na obs isk, v jiesenskih počitnicah pa bi tuikajšnji tovariš vrnil obisik! inozemskemu; tako bi oba prešla s čisto majhnimi stroški. Če se za to prijavi kaj tukajšnjih tovairišev, bomo sku« šali stvar aranžirati. — O novi šoli lahbo debatirarao, kolikor hočemo, vendar ostane stvar več ali manj nejasna. Jasno sli'ko pa si je lahko dobiti, če proučujemo te šole ne= posredno. Tam dobimo tudi impulz za dd,o. Pozivamo torej tovariše in tovarišice, da se javijo in natančneje izrazijo tudi event. to« /adevne želje. Za nasvete smo Tadevolje na razpolago. — Pedagoška centrala v Maribo= ru, Zrinjskega trg 1. — Privatni nameščenci za svoje pravice. K:er mora 'biti boj za g,ospodarski položaj privatnih in državnih nameščencev soilidaren in z mcdsebojno podparo povečamo svoj.o moč, priobčujemo resoluoijo »Saveza priv. nam. Jugoslavije«, ikj zahteva sledeče: Glav^ ni upravni odbor Saveza privatnih namješte^ nika Jugoslavije zahtjeva: 1. Da g. Ministar socijalne politike podncse spomenutu iosno» vu Žakona o penzikmom osiguranju privatnih namještenika Narodnoj skupštini kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca. 2. Da M.inistarski Savjet odmah nakon prihvata osnove Zako= na .o picnzionom osiguranju privataih nap mještenika u Narodnoj Skupštiiini, na osnovu ovlaščenja datog mu sa §=om 116 spomenu« tog zakona. iodredi, Ikojim če danom stupiti na snagu dužnost penzionog osiguranja i u ostalim d.ijelovima države van Stovenije .i Dalmacije. 3. Da g. Mdnistar socijalne poli* tike, na osnovu ovlaščenja datog mu sa §=om 111. alineja prva spomenutog .zakona, a u smislu zadnje alineje spomenutog §=a osnuje samostalne nosioce penzionog osigu* ranja u Beogradu i Zagrebu. Istovremcno Glavni upravni odbor »Saveza privatnih na= mještenika Jugoslavije«, poziva sve organi^ zovane i neorganizovane privatne namješte« nike svih kategorija i sve organizacije pri* vatnih namještenika u zemlji da po ovom pi« tanju pokrenu akcije i da podnesu mjcro^ davnim faiktorima svoje zahtjeve formulira= ne u prednjcm smislu. Ova rczolucija ima sc odmah dostaviti: Narodnoj sku.nštinii Kra» ljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Ministar^ skjom Savjetu Kraljevine Srba, Hrvata i Slo^ venaca. Ministarstvu za socijalnu politilku. Poslaniičkim klubovima Narodne Skupštine. Penzionom izavodu za privatne namješteTiike u Ljubljani. Gentralnom sekrttarijatu Rad^ ničkih Komora u Beogradu. Svim Radničkim Koimorama u zemlji. Svim organizacijama privatnih namještenika u zemlji, i Svim no> vinarskim redaikcijama u zemlji s molbom za objavu. — Za praznik ujedinjenja pogrešajo mnogi pirimernih deklamacij. Zato> opozar* jamo na zelo primerno in efektno pesem »Zid«, katero je zložil tov. Tiran in jo je priobčil »Kraljevič Marko« 1929. Pesem ima tri dele in je scstavljena izredno za ta dan. Koledarček »Kraljevič Marko« se naroča prl izdajateljici »Družbi sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani, Narodni dom. — Umetniška Matica opozarja p>. n. učls teljstvo, d.a dobe člani originalne ksoreze za to leto okoli Božiča. Lcsorezi so sijajno izdelani in bodo v okras sleherni sobi. Če pomislimo, da stanejo taki lesorezi na raz« stavah najmanj 300 Din, moramo prizmati, da je članarina 24 Din, ki jo plačujejo letni člani Umetniški Matdci. tako nizka, da nima primere niti v sličnih institucijah v inozem« stvu. Tudi za to leto je šc čas, da se prigla* site za člana. Pišite na naslov: Umetniška Matica v Ljubljani, Dunajska c. 35. Obleke kemično čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. — Ali ste že naročili »Ročni katalog« za šolsko leto 1928./29., ki vsebujie vse najno« vejše odredbe1 in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokkr traja zaloga. Skrbna mati ne daje otrokom prave ka^ ve, temveč jim kuha redno ŽIKO. Ve, da je 2IKA izdelana iz rženega slada, ki je kot hranilo nepreocnljive vrednosti za rast člo» veka. O sreči može govoriti svaka domačica, što joj se pruža prilika, da rublje pere sa Radionam. Rublje se ostavi preko noči u vodi, a drugi dan može se -za vrijeme pri* pravljanja ručka za % sata kuhajuči u Ra« dionu oprati, da je bijelo kao snijeg.