Strokovne razprave GDK: 945.3 : (497.12) Nekateri vidiki izobraževanja v gozdarstvu Zdenka BIRMAN - FORJAN IČ* Izvleček: Binnan- Forjanič, Z.: Nekateri vidiki izobraževanja v gozdarstvu. Gozdarski vestnik. št. 4/2000. V slovenščini, cit. lit. 11 . V prispevku je prikazana analiza podatkov anketnega vprašalnika, s katerim je Zavod za gozdove Slovenije v letll 1997 ugotavljal izobraževalne potrebe zaposlenih. Ugotovitve kažejo, da se 34% zaposlenih izobražuje ob delu za pridobitev višje stopnje izobrazbe. Anketa je pokazala tudi veliko potrebo po pridobitvi splošnih znanj. Več kot 55% zaposlenih je tako izrazi lo potrebo po znanjih s področja retorike in javnega nastopanja, 40 % zaposlenih pa po znanju in veščinah iz komuniciranja pri svetovanju z lastniki gozdov. Vsi zaposleni so se pripravljeni tudi samoizobraževati, pri čemer prevladujejo predvsem strokovne teme, kot so: ekologija, strokovno gozdars.ke teme, živalski svet ipd. Ključne besede: gozdarstvo, izobraževanje ob delu, izobraževanje, zgodovinski pregled, Slovenija. 1 UVOD Slovensko gozdarstvo je izobraževanju in vlogi gozdarskih kadrov ves čas namenjala veliko pozomos- ti. Zaveda se namreč, da lahko samo strokovno uspo- sobljeni lastniki gozdov in gozdarji vseh izobrazben ih stopenj, od gozdnega delavca do doktorja znanosti, dajo pravo zasnovo gospodarjenju z gozdovi v Slo- veniji. Posebno vlogo pri tem ima Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). 2 KRATEK ZGODOVINSKI PREGLED IZOBRA- ŽEVANJA GOZDARSKIH DELAVCEV V obdobju pred !etom 1950 na področju Slovenije izobraževanje gozdarskih delavcev ni bilo uveljav- ljeno. Gozdarskega delavca začetnika so vključili v delovno skupino, kjer je najprej začel opravljati naj- manj zahtevna dela. Takšno uvajanje je lahko trajalo kar nekaj let, odvisno pa je bilo predvsem od sposob- nosti delavca in od potrebe po novih delavcjh. Splošno gledano pa so bili v tedanjih razmerah gozdarski delav- ci, čeprav so že predstavljali samostojno družbeno skupino, pri svojem delu prepuščeni sami sebi in svo- jim izkušnjam. Leta 1952 je bila sprejeta ustrezna državna zakonodaja. To je bilo obdobje oblikovanja formalnih osnov za priznanje gozdarskih proizvodnih poklicev in osnove za temeljno izobraževanje. Obli- kovani so bili ustrezni izpitni programi in organizjrani so bili izpiti. V letu 1965 je v Sloveniji začela delovati prva šola za izobraževanje poklicnih gozdarskih delav- cev - gozdarjev. Jzobraževalni program je bil obliko- van tako, daje omogočal vključevanje rednih učencev, * Z. 8 . - F., univ. dipl. andragog , Andragoški center Slovenije, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 58 (2000) 4 ki so se obravnavah kot delavska učna skupina. Že zaposleni delavci pa so se lahko pri nekaterih gozdno- gospodarskih organizacijah izobraževali v njihovih izobraževalnih centrih po izobraževalnih programih za poklice ožjega poklicnega značaja, to je za gozdar- skega sekača in gojitelja, kar je zagotovo prispevalo k povečanju izobrazbene ravni gozdarskih delavcev v Sloveniji . Zanimiv je poklic gozdarskega telmika, ki je naravovarstveno oblikovan in je namenjen vsem, ki želijo oprav lj ati zahtevnejša dela nadzora in vodenja gozdarskih del. Jzobraževanje traja 4 leta. Pri sami vsebini dajejo velik poudarek pridobitvi splošne izo- brazbe in hkrati primerne strokovno teoretične uspo- sobljenosti za uspešno opravljanje zaključnega izpita ali mature. Nekaj več kot desetina vseh ur je namen- jenega praktičnemu delu v gozdu. Programu gozdar- skega tehnika dajejo strokovni pečat predvsem nasled- nji predmeti : gojenje in varstvo gozdov, gozdni pro- izvodi in praktični pouk. Splošno in strokovno znanje je pri gozdarskem po- klicnem delavcu ravno tako pomembno kot pri drugih poklicih. Tisto, kar je potrebno poudariti, pa je delež splošne izobrazbe. Večja splošna izobrazba gozdar- skemu delavcu omogoča: lažje obvladovanje strokov- nega znanja, večjo razgledanost in dovzetnost za na- predovanje v poklicnem delu, lažje prilagajanje spre- membam v okviru njegovega poklica, boljšo možnost prekvalifikacije v primeru potrebe zaradi zdravstvenih razlogov ali delovnih razmer, ugodnejšo primerjavo z drugimi poklici, močnejši pa je tudi občutek pripad- nosti svojemu poklicu. Oddelek za gozdarstvo deluje kot del Biotehniške fakultete že več kot 45let. Ves ta čas se je tudi razvijal in dograjeval, tako konceptualno kot tudi vsebinsko in kadrovsko. 189 Prvi študijski programi so bili sestavljeni predvsem na podlagi izkušenj drugih gozdarskih fakultet. Lastnih izkušenj je bilo malo, še zlasti lastnih raziskovalnih rezultatov kot podlage za sodobno oblikovan študijski proces. Prva pomembnejša diferenciacija je nastala s postopno izločitvij o in osamosvojitvijo lesarskega štu- dija. Pomembnejše spremembe so nastale v študijskem programu zlasti leta 1976, ko je bil na podlagi obsežnih priprav in spoznavanja izkušenj na tujih univerzah izdelan povsem nov študijski program. Povečal se je poudarek na samostojnem delu študentov in njihovem uvajanju v raziskovalno delo. Program univerzitetnega študija tako sestavljajo štiri skupine predmetov: temeljni naravoslovni, teh- nični in družboslovni predmeti (20 %), posebni nara- voslovni in družboslovni predmeti (25 %) in gozdarski strokovni predmeti (55%). Posebej so še izbirni pred- meti v 3. ali 4. letniku študija. Pomembna sestavina univerzitetnega študija je terenski pouk (96 dni). Študij za pridobitev visoke strokovne izobrazbe je usmerjen predvsem k pridobitvi znanj na visoki stro- kovni ravni, zato vključuje manj temeljnih naravoslov- nih predmetov. Pomembnejši del študijskega časa za- vzemajo strokovni predmeti ( 60% ), ostalo pa naravo- slovni in družbeni predmeti. Praktičen pouk obsega polovico programa. Glavni namen magistrskega oz. doktorskega študija je usposobiti diplomanta za vrhunska strokovna dela v gozdnogospodarski praksi in za raziskovalno delo na tem področju. Težišče dela je na raziskovalnem delu, na predavanjih oziroma konzultacijah pa kandi- dat pridobi potrebna teoretična znanja. Program magis- trskega študija traja štiri semestre. Obsega skupni del, ki je obvezen za vse študente, ter izbirni de(, ki je prilagojen ožji študijski usmeritvi kandidata. Obvezna predmeta sta Organizacija in metode raziskovanja ter Kvantitativne metode raziskovanja I, izbirnih predme- tov pa je več, kandidati pa jih izberejo 5. Doktorski študij traja 4 leta. Prvi dve Jeti opravi študent pisne obveznosti po programu magistrskega študija, drugi dve leti pa sta namenjeni organiziranemu raziskoval- nemu delu in izdelavi doktorske disertacije. ZGS skuša pomagati vsem zaposlenim pri prido- bivanju, izpopolnjevanju in dopolnjevanju njihovega znanja. Delavcem omogoča študijska izpopolnjevanja na vseh ustreznih pedagoških ustanovah in zagotavlja sodelovanje zaposlenih na različnih seminarjih in te- čajih, tudi v tujini. Izobraževanje v ZGS opredeljujeta Zakon o goz~ dovih in Program razvoja gozdov v Sloveniji. V 71. členu Zakon o gozdovih določa, da imajo strokovni 19 0 delavci ZGS pravico in dolžnost, da se strokovno iz- popoln jujejo, zato jim tudi mora biti omogočeno stalno spremljanje razvoja gozdarskih ved, občasno praktično izpopolnjevanje v ustreznih organizacijah in občasno preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja. Program razvoja gozdov Slovenije pravi, da "so- naravni in večnamenski način ravnanja z gozdom zah- teva uruverzalnega in stalnega strokovnjaka, specialisti pa so mu pri tem v pomoč. Strokovnjak javne goz- darske službe mora biti usposobljen za usmerjanje razvoja celotne gozdnate krajine, za gospodarjenje z ekosistemi nad zgornjo gozdno mejo, za gospodarjenje z divjadjo in drugimi prostoživečimi živalmi, za varst- vo naravne dediščine in za upravljanje zavarovanih območij, za revitalizacijo degradiranega sveta, za raz- vijanje okolju prijazne ga turizma in rekreacije na pros- tem, ter za naloge na področju urbanega turizma ." (Program razvoja gozdov Slovenije, 1995) Iz zgoraj navedenega izhajata dve temeljni usme- ritvi izobraževanja v ZGS, in sicer: -zaposleni v ZGS se morajo izobraževati in strokovno izpopolnjevati za kakovostno opravljanje svojih nalog; -zaposleni v ZGS morajo izobraževati javnost in last- nike gozdov. 3 NAMEN RAZISKAVE IN METODE DELA Z raziskavo smo želeli ugotoviti značilnosti in na- čin izobraževalne dejavnosti v ZGS . Zanimalo nas je, kakšne so izobraževalne potrebe zaposlenih in kako je izpeljano zadovoljevanje izobraževalnih potreb, katera so tista področja in dejavnosti, kijih ZGS vklju- čuje v program izobraževanja zaposlenih, katere oblike izobraževanja uporablja in v kakšnem obsegu, kakšna je časovna organiziranost izobraževalne dejavnosti ter kako je z organizacijo in samo izvedbo izobraževal- nega procesa . V raziskavi je bila za ugotovitev razvoja izobra- ževanja gozdarjev v Sloveniji v preteklosti uporabljena desk.riptivna metoda- analiza sekundarnih virov, me- todo empiričnega raziskovanja pa smo uporabili za ugotovitev odnosa gozd rujev do izobraževanja. Iz po- datkov, ki jih je ZGS pridobil z anketo v letu 1997, nas je zanimala predvsem izobrazbena struktura za- poslenih, njillova izobraževalna aktivnost in potrebe po nadaljnjem izobraževanju. Osnovno populacijo tako sestavljajo zaposleni de- lavci v ZGS v letu 1997. Vseh zaposlenih je bilo takrat 787, od tega 685 moških, kar je 87 %, in 102 ženski, to je 13 %vseh zaposlenih. Največ zaposlenih, skoraj 40 %, ima več GozdV 58 (2000) 4 ... Bu·man - r:orj:mil- . Z .. Nekateri viJi~i izobraževanja \ gozdarstvu kot 20 let delovne dobe. Približno 20 %je takih, ki imajo med lO in 20 let delovne dobe, 15% zaposlenih ima do 1 O let delovne dobe, 1 O % pa je šele dobro začelo z delom in imajo do 5 let delovne dobe. Anketirani zaposleni zasedajo naslednja delovna mesta: revirni gozdar s srednješolsko in višješolsko izobrazbo, gojitelj načrtovalec, vodja krajevne enote, svetovalec, strokovni sodelavec, vodja odseka, vodja območne enote, višji svetovalec, vodja gojitvenega lovišča, vodja oddelka, administrativni kader in druga delovna mesta (poslovni sekretar, kadrovik). 4 REZULTATI IN DISKUSIJA Zadostno število in organiziranost kakovostnih strokovnih kadrov sta temeUna pogoja za razvoj sle- herne stroke, tudi gozdarske. Od njihove strokovnosti, kritičnosti in upoštevanja nenapisane gozdarske etike 4.1.1 Kakšna je izobrazba zaposlenih v ZGS? Spremembe gospodarstva v Sloveniji, prehod na tržno gospodarstvo, in osamosvojitev Slovenije, so povzročile težnjo po večji kakovosti. Povečala se je zahteva po bolj usposobljenih, motiviranih in podjetju privrženih kadrih. Na tem mestu ima nepogrešljivo vlogo izobraževanje. 0,25% 0,51% 50,19% je odvisno delo z gozdom in njegova prihodnja podoba. 17,53% 4.1 Analiza podatkov vprašalnika ZGS Grafikon 1: Tzobrazbena struktura zaposlenih v ZGS Znano je, da imajo vodilni delavci največji vpliv na strategijo, razvoj in poslovno uspešnost podjetja. Njihova stališča se kažejo skozi odnose, ki jih imajo do širšega delovnega okolja. Zato je njihov odnos do prenosa znanja in razvoja stroke zelo pomemben de- javnik za vsako podjetje, ki želi postati uspešno. In ZGS sodi med tiste javne zavode, ki želijo biti uspešni, in se vidi v zelo aktivni vlogi na področju izobraževanja v gozdarstvu, tako pri zagotavljanju pogojev za izobraževanje strokovnjakov ZGS kot tudi pri izobraževanju gozdnih posestnikov in javnosti. Zaveda se, da bo v spremenjenih pogojih gospodar- jenja z gozdovi mogoče dosegati zahtevno postavljene cilje le, če bodo zaposleni pridobili novo, dodatno in predvsem uporabno znanje na vseh področjih in ravneh poslovanja in dela. Za uspešno tekmovanje z najbolj- šimi je potrebno biti strokovno in delovno usposobljen za obvladovanje napredka znanosti, trga, konkurence in tehnologije povezovanja vseh dejavnikov, ki vodijo hkrati k večji kakovosti in produktivnosti. Vsekakor so gozdovi za Slovenijo, ki nima veliko drugih naravnih virov, tudi gospodarsko zelo pomem- bni. Ohranjeni gozdovi omogočajo med drugim tudi razvoj turizma in rekreacije, saj je privlačnost ohran- jene gozdne krajine ena slovenskih bistvenih primer- jalnih prednosti. ZGS zahteva široko izobraženega gozdarskega strokovnjaka . GozdV 58 (2000} 4 Pregled zaposlenih po stopnjah izobrazbe kaže, da je največ delavcev s srednjo strokovno izobrazbo, od katerih pa se jih več kot 30 % izobražuje ob delu za pridobitev VI. stopnje izobrazbe, ker zahteva višjo izobrazbo njihovo delovno mesto. V letu 1998 se je v formalnem izobraževanju (šolskih ustanovah) izobra- ževalo skupno 266 zaposlenih. Od tega se jih je 239 izobraževalo na višji šoli, smer gozdarstvo, 6 na visoki šoli za pridobitev VIL stopnje in 21 na podiplomskem študiju (VIII. stopnja). 4.1.2 Lastna izobraževalna aktivnost zaposlenih v ZGS Skladno z zahtevanimi vsebinami dela, ki jih na ravni gozdnega revirja določa Zakon o gozdovih, je Pravilnik o notranji organizaciji in sistematizaciji de- lovnih mest v ZGS določil, da mora imeti revimi goz- dar višješolsko izobrazbo gozdarske smeri. Pravilnik določa, da morajo revimi gozdarji, ki nimajo zahte- vane izobrazbe ali 15 let delovnih izkušenj v goz- darstvu, do konca leta 1999 višjo izobrazbo pridobiti. Zato je bilo v letu 1994 poleg 90 že vpisanih goz- darskih tehnikov s srednješolsko izobrazbo (pretežno iz ZGS) na višješolski študij vpisano še 1 61 na ZGS zaposlenih gozdarskih tehnikov. V Programu razvoja gozdov Slovenije ( 1994) je med drugim zapisano, da bo za nemoteno obnovo strokovnega kadra na 453 sistematiziranih delovnih mestih ZGS, za katere je 191 Birman - Forjanič, Z.: Nekateri vidiki izobraževanja v gozdarstvu zahtevana višješolska izobrazba, potrebno letno izo- braziti okrog l5 do 20 gozdarskih strokovnjakov z višješolsko oz. visokošolsko strokovno izobrazbo. Z dopolnitvijo visokošolskega študijskega programa leta 1992 je postal program bolj razširjen in obravnava večino obnovljivih naravnih virov. Potrebno pa ga je sproti dograjevati in posodabljati v skladu s spremen- jenimi razmerami v gozdarstvu. Uspešno izvajanje podiplomskih študijskih pro- gramov na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete ostaja nujno za hiter razvoj stroke na vseh področjih gozdarstva tudi v prihodnje. S študijskim letom 1994/ 95 se vsebine programov bolj prilagajajo željam kan- didatov, povečuje se tudi možnost vpisa interdiscipli- narnih programov. Ali se zaposleni formalno izobražujejo za pridobitev višje stopnje izobrazbe? visoka izobrazba 6% Grafikon 2: Izobraževanje ob delu po stopnji izobrazbe Katje razvidno iz podatkov, se skupno 34% zapo- slenih izobražt.Ue ob delu za pridobitev višje stopnje izobrazbe. Tako množično izobraževanje ob delu je povezano z odredbo Ministrstva za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano, objavljeno v Uradnem listu št. 5 iz leta 1994. Ministrstvo je takrat določilo minimalno predpisano izobrazbo za posamezna delovna mesta. 4.1.3 Interno izobraževanje zaposlenih v ZGS Človek, kije usposobljen za opravljanje določene­ ga dela, se neprestano sooča z razvojem in inovacijami te dejavnosti. Prisiljen je, da prvotno osvojene spret- nosti, navade in sposobnosti izpopolnjuje, dopolnjuje in specializira. Tako želje izvirajo iz neposrednih zah- tev dela in drugih potreb, ki mu omogočajo sprejeman- je in obvladovanje novih dosežkov. Če pa je predvideno, da bo znanje, ki si ga bo pri- dobil, moral posredovati naprej drugim zaposlenim, ima izobraževanje na tem mestu še toliko bolj nepo- grešljivo vlogo. Udeležb na nefonnalnih izobraževal- 192 nih dejavnostih na raznih strokovnih in drugih pod- ročjih je bilo v letu 1998 2.046. ZGS s svojimi zapo- slenimi je na razn.ih strokovnih področjih izvedel sku- paj 43 neformalnih izobraževalnih dejavnosti različnih oblik. Katere oblike izobraževanja uporabljajo zapo- sleni pri svojem delu, da lahko izobražujejo druge zaposlene? Preglednica 1: Oblike izobraževanja zaposlenih v ZGS OBLIKE IZOBRAZEVANJA V ZGS Števila' Odstotek Predavanja, seminarji, predstavitve 109 16,8 Mentorstvo pripravnikom 100 15,4 Jzobraževalni sestanki 152 23,4 Mentorstvo- vodstvo pri določenih nalogah 45 6.9 Ne izobražujejo drugih zaposlenih 330 50,8 SKUPAJ: 73,6 113,2 *Opomba: M;)žnihje bilo več odgovorov, zato vsota% ni enaka 100. lz podatkov je razvidno, da več kot polovica zapo- slenih ne izobražuje drugih zaposlenih. Kopajih izo- bražujejo, se u_deležujejo izobraževalnih sestankov (23,3 %), sledijo predavanja, seminarji in predstavitve ( 16,8 %), mentorstvo pripravnikom (5,3 %) in na zad- njem mestu mentorstvo kot vodstvo pri določenih na- logah (7 %). Interno izobraževanje zaposlenih je velikega po- mena, saj imajo gozdarski delavci veliko znanja, ki ga lahko posredujejo naprej drugim zaposlenim, se- veda če so za to izpolnjeni določeni pogoji, kot npr. ustrezna motivacija zaposlenih in ustrezno nagrajevan- je za opravljeno delo. Ker nobeden od teh pogojev ni izpolnjen v zadostni meri, je tudi analiza podatkov pokazala, da zaposleni v ZGS, kljub temu da imajo veliko strokovnega znanja, v več kot 50% ne izobra- žujejo drugih zaposlenih. Dobro bi bilo, ko bi se izobraževalno dejavnost delavcev ZGS opredelilo v sistematizaciji ZGS. Za vse tiste zaposlene, ki pokažejo željo in interes in se veliko dodatno izobražujejo, bi bilo zelo vzpodbudno, če bi se to upoštevalo pri njihovem napredovanju. Vsem tistim zaposlenim, ki delujejo kot izobraževalci, pa naj bo dana možnost ustreznega izobraževanja, usposab- ljanja in na koncu tudi primerno finančno ovrednotenje njihovega dela , 4.1 .4 Druga splošna znanja, Iti jih zaposleni v ZGS želijo pridobiti Gozdarski delavec z dobro splošno izobrazbo laže obvladuje strokovno znanje. Večja razgledanost in GozdV 58 (2000} 4 Birman- Forja n ič, Z. : Nekateri vidi ki izobraževanja v gozd;m;tvu sprejemljivost za napredovanje v poklicnem delu mu omogočata lažje prilagajanje spremembam v njego- vem poklicu, s tem pa je močnejši rudi občutek pri- padnosti poklicu. Zanimalo nas je, katera dodatna znanja so tista, ki sij ih zaposleni želijo pridobiti. Pro:gkdnica 2: Dmga splošna znanja, ki si jih želijo pridobiti zaposleni v ZGS Dodatna splošna znanja, ki si jih želijo Stopnja izobrazbe pridobiti zaposleni v ZGS od V. do VII. štev.ilo Odstotek Retorika, j11vno nastopanje 362 55,7 Predavateljske in moderatorske veščine 125 19,2 Uporaba video gradiva 137 21 ,l Izdelava gradiv 81 12,5 Veščine pisanja 118 18.2 Veščine komuniciranja pri svetovanju lastnikom gozdov 241 37,1 Veščine komuniciranja v odnosih s sodel<\vci 125 19,2 Veščine organizacije časa 132 20,3 Veščine samoizobraževanja 133 20,5 Veščine dela z mladimi 137 2 1, 1 Veščine nastopan_ia na radiu in TV 70 10,8 SKUPAJ 16'61 255,5 * Opomba: Možnih je bilo več odgovorov, zato vsota% ni enaka 100. [z podatkov je razvidno, daje bila pri skoraj 40% anketirancev izražena potreba po znanju in veščinah iz komuniciranja pri svetovanju lastnikom gozdov. Za lastnike gozdov bodo najpomembnejši tisti goz- darski strokovnjaki, s katerimi bodo lahko neposredno sodelovali, in tisti, ki bodo stalno delovali na istem terenu. Za vzpostavitev dobrih odnosov med lastniki gozdov in gozdarskimi delavci pa so potrebna tudi znanja iz psihologije, vzpostavljanja stikov in zaupanja pri lastnikih gozdov. Lastniški gozdovi rabijo teren- skega strokovnjaka takoj. Strokovna in druga splošna znanja so v glavnem teme, ki so vezane na funkcije gozdov in so za goz- darske delavce izredno pomembne. Zato dajejo stro- kovnemu izobraževanju velik poudarek. Glede na po- samezna strokovna področja je zaposlenim omogo- čeno stalno strokovno izpopolnjevanje z namenom, da bi njihovo strokovno delo potekalo čimbolj kakovost- no. Analiza potreb po izobraževanju v ZGS je na stro- kovnem področju pokazala potrebe po naslednjih znanjih: GozdV 58 (2000) 4 - gojenje in varstvo gozdov, - gozdna rastišča, - pomladitvena ekologija, - bolezni gozdnega drevja, - novosti pri varstvu gozdov, - gozdnogojitveno načrtovanje, - tehnologija dela, - oddaja del in nadzor del na gozdnih prometnicah, - varstvo pri delu, - novosti na trgu lesa, - načrtovanje in vzdrževanje gozdnih vlak, - trasiranje gozdnih vlak, - normativi. Pri splošnih znanjih, katerim dajejo v primerjavi s strokovnimi znanji bist\;eno manjši poudarek, so se pokazale največje potrebe na področju retorike in jav- nega nastopanja (več kot 55 %), željo po pridobitvi potrebnih znanj za komuniciranje z lastniki gozdov pa je izrazilo 37% zaposlenih. V približno 20% so bile izražene potrebe kot: - znati uporabljati video gradivo, - znati se samoizobraževati, - znati boljše komunicirati s sodelavci, - znati dobro organizirati čas, -znati delati z mladimi. Pri tem je vzpodbudno, da je ZGS začel z izobra- ževanjem s področja komuniciranja, seminarja pa se bo v prihodnjih letih udeležila večina zaposlenih. Gle- de na izražene potrebe bi mogoče lahko razmišljali o novem, dodatnem izobraževanju s področja retorike in javnega nastopanja. 4.1.5 Pripravljenost zaposlenih za samoizobraže- vanje Današnja hitro se spreminjajoča družba zahteva fleksibilne izobraževalne prijeme in tudi drugačne odnose med udeleženci učnega procesa. Če želimo slediti filozofiji vseživljenjskega izobraževanja, kar je v sedanjih razmerah nujno, moramo ljudi usposobiti za takšno učenje, da bodo sami prevzeli pobudo in odgovornost zanj. Vseživljenjsko učenje namreč omo- goča posamezniku, da se prilagaja zahtevam današnje družbe, in hkrati krepi njegovo konkurenčnost na trgu delovne sile. Učitelj pa v tem primeru ni več le pre- našalec znanja, temveč tisti, ki usmerja, vodi in po- maga. Velik pomen ima razvoj sodobne tehnologije, ki po eni strani omogoča uporabo najrazličnejših medijev 193 Bim1an- forjanič. Z.: Nekateri vidiki iL.obražc\ anja v gozdarstvu pri učenju, kar je z motivacijskega vidika izredno po- membno, po drugi strani pa tudi olajšuje različne obli- ke učenja in izobraževanja. Potrebno paje vedeti, da ljudje pri takem nač-inu učenja potrebujejo pomoč, zato je bil leta 1995 s strani Ministrstva za šolstvo in šport podprt projekt Andragoškega centra Slovenije za usta- navljanje središč za samostojno učenje in danes je takih središč že več kot 20 po vsej Sloveniji. Središča za samostojno učenje zagotavljajo posa- mezniku prostor, opremeljen z ustrezno učno tehnolo- gijo. V takšnih središčih je na voljo tudi posebej pri- rejeno gradivo, iz katerega se posameznik lahko sa- mostojno uči. Pomembno vlogo pa imajo v takih sre- diščih svetovalci, ki pomagajo posamezniku tako pri uporabi različne učne tehnologije kot tudi pri samem obvladovanju učne snovi. Podatki so pokazali, da zanimanje za samoizobra- ževanje pri vseh zaposlenih obstaja, se pa razlikuje glede na doseženo stopnjo izobrazbe. Po pričakovanj ih je zanimanje največje pri zaposlenih z visoko stopnjo izobrazbe (95 %), pri zaposlenih z višjo stopnjo izo- brazbe je zanimanje nekaj več kot 60-odstotno, pri tistih s srednjo stopnjo izobrazbe pa doseže 25 %. 4.1.6 Teme za samoizobraževanje Pri zaposlenih v ZGS so v več kot 58% prevlado- vale ekološke teme1 s skoraj 56 % sledijo strokovno Preg lednica 3: Teme za samoizobraževanje TEME ZA SAMOIZOBRAžEVANJE Število Odstotek Strokovno gozdarska tema 364 56,0 Ekološke teme 382 58,8 Živalski svet 327 50,3 Rastlinski svet 291 44,8 Timsko delo 72 1~1 Vodenje sestankov 60 9,2 Organizacija časa 1 77 11,8 Organiziranje informacij in papirjev 50 7,7 Finance 91 14,0 Uporaba prosojnic in videa 6\ 9,4 Pogajanja 87 1 13.4 Komuniciranje 185 28,5 Javno nastopanje 166 25,5 Pozitivno mišljenje in delovanje 159 24,5 Zdravo življenje 173 26,6 Delovanje proti stresu 126 19,4 Osveščanje mladih o naravi in gozdu 256 39~4 SKUPAJ 2.671 410,9 * Opomba: Možnih je bilo več odgovorov, zato vsota% ni enaka 100. 194 1 gozdarske teme in z dobrimi 50% živalski svet. Veliko zanimanje zaposlenih, skoraj 40 %, je tudi za teme s področja osveščanja mladih o naravi in gozdu. Za ko- municiranje in javno nastopanje, področji, ki sta se pri splošnih znanjih pokazali med najpomembnejšimi, kjer bi zaposleni radi dopolnili svoje znanje, se je odloči la tretj ina zaposlenih. ZGS lahko na področju samoizobraževanja za za- poslene naredi še zelo veliko. Podatek da si je največ zaposlenih kot gradivo za samoizobraževanje izbralo knjigo, pove, da zaposleni niso dovolj seznanjeni z vsemi možnostmi, ki jih v današnjem času že imamo. Za samoizobraževanje so predvsem primerna središča za samostojno učenje. Za začetek lahko Andragoški center RS organizira in predstavi delovanje središč za samostojno učenje vsem zaposlenim, ki jih to področje zanima. ZGS pa lahko vzporedno razmišlja, da bi v okviru knjižnice, ki jo ima, odprl lastno središče za samostojno učenje. S tem bi bila zaposlenim dana velika možnost samo- izobraževanja, za začetek pa bi lahko v to vključili tista znanja in teme, ki so jih zaposleni najpogosteje na- vajali: strokovno gozdarske teme, ekološke teme, ko- municiranje, javno nastopanje, pozitivno mišljenje in zdravo življenje. 5 ZAKLJUČEK Hitre spremembe na družbenem in gospodarskem področju od posameznika zahtevajo neprestano pri- lagajanje novim pogojem. Izginjajo stalne delovne naloge, izginja pojem delovnega mesta in kvalifikacija samo za en poklic. Uveljavlja se fleksibilno delo, ki zahteva široko paleto znanj, spretnosti in komuni- kacijskih sposobnosti. Najpomembnejši dejavnik pri tem so sposobni in izobraženi ljudje. Vse spremembe na družbenem področju so privedle do velikih spre- memb tudi v slovenskem gozdarstvu. Tukaj ne gre zgolj za ožje strokovne novosti, pač pa za spremembe na področju celotne organizacije gozdarske službe, od financiranja do izobraževanja. V sedanjih razmerah, ko je večina gozdov zasebnih, je izvajanje del v za- sebnih gozdovih ključnega pomena za razvoj gozdnega bogastva države. Lahko rečemo, da bomo imeli takšne gozdove, kot nam jih bo uspelo vzgojiti v razmerah zasebne lastnine. Oddelek za gozdarstvo deluje več kot 45 let in v tem času je doživel kar nekaj pomembnih mejnikov, ki so zaznamovali njegov nadaljnji razvoj. Začetki stopenjskega študija segajo v leto 1949. Prva usmeritev GozdV 58 (2000) 4 Birman- Z.: Nekateri vidiki v gozdarstvu je bila lesna usmeritev (leta 1963), ki je svojo samostojnost začela pet let kasneje, ko je bil mogoč samostojen študij lesarstva v okviru skega in lesarskega študija. Leta 1976 so začeli s te- meljito prenovo študijskega programa, rezultat je bila višja šola, v katero je bil dve leti kasneje mogoč izre~ den vpis (študij ob delu). Leta 1985 so dobili nov štu- dijski program, višješolski študij je postal del rednega študija. Sedem let kasneje, leta 1992, je bila potrebna popolna prenova višješolskega in visokošolskega pro- grama in dve leti kasneje so bile podane strokovne podlage za program visoke strokovne šole. V zadnjih letih se je na različnih posvetovanjih in srečanjih veliko govorilo o tem, kakšne so potrebe izobraževanja v gozdarstvu, kakšna naj bi bila goz- darska šola ter kakšna poklic in usposobljenost sta potrebna za gozdarskega delavca. V zadnjem času postajajo vse pomembnejše tudi potrebe po izobra- ževanju številnih lastnikov gozdov. Na ravni stroke je potrebno določiti skupne izobraževalne cilje, za katere bodo vsi zainteresirani in za katere se bodo tudi zav- zemali. Redni šolski programi naj bi bili usklajeni z veljavnim izobraževalnim sistemom. se bo npr. izkazalo, da Srednja gozdarska šola v Postojni in po- klic gozdarskega tehnika, za katerega usposablja, ne bosta več aktualna, so na šoli pripravljeni to izobra- ževalno smer nadomestiti z ustreznim naravoslovno usmerjenim srednješolskim programom, ki bo omo- gočal tako zaključek šolanja kakor tudi opravljanje mature. Program bi moral biti usmerjen predvsem v naravoslovne poklice, vsekakor tudi v gozdarske na srednji in višji šoli, omogočal pa naj bi tudi nadalje- vanje študija na fakultetah. Velik interes se kaže tudi v izvajanju določenih oblik izobraževanja in usposab- ljanja za odrasle. V se pomembnejša postaja tudi po- treba po ustreznih oblikah izobraževanja in usposab- ljanja za različne ciljne skupine. Na tem mestu ima pomembno vlogo ZGS, ki naj področju izobraževanja za uspešen razvoj slovenskih gozdov posveti ustrezno pozornost. ln to ne le izpo- polnjevanju strokovnjakov, ki jih zaposluje, ampak GozdV 58 (2000) 4 tudi izobraževanju gozdnih posestnikov in prosvetlje- vanjujavnosti o pomenu gozdov in vseh njihovih vlo~ gah. Zato pa je potreben široko izobražen gozdarski strokovnjak. Rezultati anketnih vprašalnikov, s katerimi je ZGS v letu 1997 ugotavljal izobraževalne potrebe zaposle- nih, so pokazali potrebe po znanjih na različnih pod- ročjih, od strokovnih znanj pa do samoizobraževanja. Raziskava je potrdila, da je področje izobraževanja zaposlenih izredno pomembno. Hkrati je nakazala po- membno vlogo kadrovske funkcije v ZGS, saj bo le dobro upravljanje s človeškimi viri omogočilo izobra- ževanje in načrtovanje kariere vseh zaposlenih. Pove- zanost med cilji ZGS, zaposlenimi in izobraževanjem bo ugodno vplivala na celotno delovanje ZGS. Ob tem ne smejo pozabiti na vsakega posameznika posebej, saj mu lahko le tako prilagodijo delovne in izobraže- valne pogoje. ln na tem mestu je lahko and ra gog kot strokovnjak podjetju v veliko pomoč. Viri JEREB, J., 1987. Strokovno izobraževanje in razvoj kadrov.- MO, Kranj. JEREB, J., 1989. Vloga sistema razvoja kadrov v podjetju.- Kadrovski zbornik, Ljubljana. KAVRAN- FLORJANČIČ, 1992. Kadrovska funkcija, mana- gement.~ MO, Kranj. KNOWLES, M., 1975. The Modern Practice of Adult Edu- cation. New York, Association Press. LES NJ K, T., 1997. Anketni vprašalnik in rezultati ankete ZGS o ugotavljanju izobraževalnih potreb zaposlenih v ZGS. LESNIK, T., 1998. Koncept izobraževanja zaposlenih v ZGS. ---,Poročilo Zavoda za gozdove, 1998. ~~-, Program razvoja gozdov RS, 1995.- Ministrstvo za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. ---,Zakon o gozdovih s komentarjem RS, 1996.- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. ---, Zveza gozdarskih društev Slovenije, 1988.- Zbornik po- svetovanja: Izobraževanje odraslih kot strateški dejavnik pospeševanja našega družbenega in tehnološkega razvoja, Ljubljana. ~--, Zveza gozdarskih društev Slovenije, 1994.- Zbornik po- svetovanja: Gozdarsko izobraževanje, Ljubljana. 195