r°rk a H SISKA Domovi IMA 11/& £ S* I e/% M—H O JW1E AM€IUCAN IN SPIRIT somen in ulnoua®« only KO. 233 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 5, 1966 SLOVCNiAN MORNING N€W$PAJP«& Program mme vlade "Hrana la mir" osfal brez enofaega vodsbra Program “Hrana za mir”, ki so ga začele Zdmž. države pred 12 ieti. ki niso vedele kam z viški deželnih pridelkov, je brez enotnega, trdnega vodstva, WASHINGTON, D.C. — Ko je konec tedna Richard R. Reuter, vodnik programa “Hrana za mir”, objavil, da bo konec tega meseca svoje mesto zapustil, je dejal časnikarjem, da potrebuje program “generala za splošno Vodstvo vojne proti lakoti po Vsem svetu”. Dejal je, da zapušča svoje mesto, ker potrebuje Več denarja za svojo družino, kot ga dobi sedaj za svoje delo pri zvezni vladi. Vendar se bo za Vprašanje boja proti lakoti po Vsem svetu zanimal tudi v bodoče, ker je skozi 20 let, ko je Sodeloval v njem, spoznal njegov pomen. Odstop R. W. Reuterja je sprožil razpravo o celotnem programu “Hrana za mir”, pri katerem imajo svojo besedo zvezna tajništva za poljedelstvo, narodno obrambo, finance in seveda državno tajništvo. Enotnega, trdnega osrednjega vodstva pa ni. Prav to povzroča nepotrebno zavlačevanje odločitev in seveda ovira uspešno vodstvo. Oboje je V sedanjem času, ko postaja pomanjkanje hrane po vsem svetu občutnejše in ko so viški deželnih pridelkov pri nas skoraj izginili. posebno važno. Poljedelsko tajništvo ima nad-zor nad 7.5 bilijoni dolarjev, ki 3ih je Kongres odobril za prihodnji dve leti za pridelovanje hrane, ki naj bi bila namenjena zs program ‘hrana za mir’ in na P^polago za razdelitev po tujih ^nželah. Kdo in koliko naj od dobi, zanima ne le državno ^sjništvo, ampak tudi narodno °brambo, ki bi rada s podporami v hrani utrjevala položaj v Področjih sveta, kjer je nevarnost nemirov. Zakladno tajništvo hoče imeti pri delitvi svojo osedo, ker je čuvar zvezne tagajne in finančne trdno-sti dežele. Tako je celoten program nekaka žoga, ki jo premetavajo sem in tja, ni pa niko-^ar, ki bi po zaslišanju vseh pri-2adetih imel pravico samostoj-llega odločanja. Novi grobovi Rose Vuga Po dolgi bolezni je umrla v Huron Rd. bolnici 76' let stara Rose Vuga z 29762 Franklin Avenue, preje s 13701 Eagles-mere Ave., roj. Granat v Avstriji, preje poročena Marolt. Prvi mož John Marolt ji je umrl leta 1919, drugi Steve Vuga pa leta 1950. Bila je mati Johna, Franka in Louisa Marolta, Ann Telisman, Betty Woodworth, pok. Rose Machuta, 17-krat stara mati in pramati. Bila je članica Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ, Kr. št. 1 Progres. Slovenk in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo danes ob 8.30 iz Želetovega pogreb. zavoda na E. 152 St. v cerkev Naše Gospe Karmelske v Wickliffu, kjer bo ob 9.30 pogrebna sv. maša, nato na Ali Souls pokopališče. Vale Hotujac Po dolgi bolezni je umrl 75 let stari Vale Hotujac, ki je živel preje na 1086 E. 66 St., sedaj pa pri svoji hčeri Anne Costello v Solonu, O. Pokojni je bil rojen na Hrvaškem in je prišel v Ameriko 1. 1911, bil je vdovec po leta 1959 umrli ženi Kati, oče Nicka, Johna in Mrs. Edward P. Costello ter 6-krat stari oče. Bil je član HBZ št. 99. Pogreb bo v sredo zjutraj ob osmih iz Želetovega pogreb, zavoda na El. 152 St., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na Kalvarijo. Ameriški vojaki bodo skoraj prevzeli boj tudi v delti Mekonga SAIGON, J. Viet. — Predsednik vlade Ky je dejal pretekli petek, da bodo ameriške čete v nekaj tednih, še pred koncem tega leta, prevzela boj proti rdečim tudi v Mekongovi delti, kjer so bili doslej samo domačini. Mekongova delta je najvažnejše in najgostejše naseljeno področje Juž. Vietnama. Rdeči imajo njegov dober'del pod svojim popolnim ali vsaj delnim nadzorom. Vladne čete se niso nikdar načrtno zavzele, da bi rdeče uničile, rajše so jih v tihem dogovoru puščale v miru, rdeči pa nje. Federacija se zalaga z letalskimi piloti WASHINGTON, D.C. — Mc-aniara je dovolil naši armadi, a dvigne število letalskih pilo-°v od sedanjih okroglo 4,000 na >30o v j 1968. Na osmih seda-dih vežbališčih vojnega letal-r, se sedaj letno izvežba Š’ pilotov. Dodano bo še de-to vežbališče, kjer se bo letno ^Vežbalo 375 pilotov. Vojna k ^fnarica ima le tri vežbališča, j1 sedaj izvežbajo letno 1,800 pi-jih bodo pa že j, ^etierali torej še ne mislijo na °Oec vojskovanja v Vietnamu. Vremenski prerok ti,?G^evno- Najvišja tempera-a 38. ■l' : . . .. 1,. ž-JkalAl Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število ^rtev! Tant bo delal za mir Glavni tajnik ZN Tant je bil v petek soglasno izvoljen za norih pet let. Po izvolitvi je dejal glavni skupščini ZN, da bo storil vse za končanje vojne. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni tajnik Združenih narodov U Tant se je odločil, da bo sprejel glavno tajništvo ZN še za eno poslovno dobo. Varnostni svet ga je nato soglasno predložil glavni skupščini v izvolitev. Tam je volilo zanj 120 članic od 121, ena pa se je glasovanja vzdržala. Po razglasitvi izzida volitev je U Tant v kratkem sprejemnem govoru dejal, da se v zadnjih dneh ni spremenilo nič, kar bi moglo vplivati na njegovo odločitev. Položaj v svetu in težave ZN so ostale nespremenjene, toda Tant je sprejel stališče velike večine članic ZN, da je njegova nadaljna navzočnost v ZN na sedanjem položaju “v najboljšem interesu organizacije in s tem pozitiven doprinos k mednarodnem položaju”. Izjavil je, da bo storil vse, kar je v njegovi moči za končanje vojne v Vietnamu. V zvezi s tem je izrazil zadovoljstvo nad napovedanim kratkim premirjem za Božič in Novo leto. Dejal je, da upa, da bo premirje podaljšano in ustvarjeno razpoloženje za razgovore, ki naj vojno končajo. U Tant, 57 let stari burmanski diplomat, ki je pred 5 leti nasledil kot generalni tajnik Šveda Hammarskjoelda, se je odločil za ponovno kandidaturo na prigovarjanje vseh članic in blokov članic v ZN in verjetno tudi s tihim zagotovilom štirih glavnih sil, ki imajo pravico veta v Varnostnem svetu, da bodo podpirali njegove napore za u-stvaritev in utrditev miru na svetu. Zadnja peterčka umrla PITTSBURGH, Pa. — Po šestih dneh boja za življenje je pretekli petek umrla zadnja od petorčk, ki so bile rojene 22 let starima Mr. in Mrs. Mihael A-ranson v tukajšnji Magee~Wom-en’s bolnici. Porod je bil 2 in pol meseca prezgoden in zdravniki niso imeli veliko upanja, da bodo katero od petorčic mogli o-hraniti pri življenju. Konservativci v GGP se začeli organizirati WASHINGTON, D.C. — Konservativni republikanci mislijo, da je tudi v politiki treba železo kovati, kadar je vroče. So že u-stanovili svoje društvo pod imenom Združeni ameriški republikanci (URA). Društvo je začelo ustanavljati svoje podružnice po vseh državah, jo bo ustanovilo naravno tudi v ohajski državi. Nekaj naših republikancev s tem ne bo zadovoljnih. Med njimi bo tudi guverner Rhodes. Novo društvo je namreč “načelno izjavilo”, da 1, 1968 ne bo podpiralo nobenega republikanskega kandidata, ki “ni bil za strankino platformo v I. 1964”. Z drugimi besedami se to pravi:, kdor ni bil 1. 1964 za Goldwa-terja, tega URA ne bo podpirala. Pripetilo se je pa na primer, da Rhodes očitno ni bil navdušen za Goldwaterja. Kako bo sedaj URA gledala nanj? Kako bo on gledal nanjo? Za kalifornijskega guvernerja Reagana se pa URA zelo vnema. Tako bo republikanska zmaga v letošnjih jesenskih volitvah lahko postala tudi povod za razdor med organiziranimi republikanci. Rožnata slika za f §87 AUSTIN, Tex. -— Predsednik L. B. Johnson je imel pretekli petek razgovore z načelnikom svojega gospodarskega sveta G. Auckleyjem o splošnem gospodarskem položaju ciezeie, pa seveda tudi o proračunu in vsem drugim, kar je s tem v zvezi. Na tiskovni konferenci je predsednik dejal, da mu je Auckley predložil podatke, ki kažejo, da bo sedanji gospodarski zagon trajal tudi še v prihodnjem letu, da pa v letu 1967 ne bomo doživeli tolikšnega porasta cen hrani in drugim deželnim pridelkom. Predsednik je omenil, da govore nekateri zvezni uradniki o možnosti zveznega proračuna v višini 140 bilijonov, pa dodal, da se to lahko vsak dan spremeni, ker še ni nič “gotovega”. Prav tako ni povedal nič gotovega o možnosti zvišanja zveznih davkov. G. Auckley je nato časnikarjem potrdil, da bo po njegovem gospodarstvo prihodnje leto rastlo dalje in da ni nobenih znakov za kak gospodarski za- WILSON ČAKA NA SMITHA Predsednik britanske vlade Wilson in predsednik rodezijske vlade Smith sta sestavila v dveh dneh razgovorov na vojni ladji Tiger pred Gibraltarjem načrt za končanje rodezijskega u-pora. Britanska vlada je načrt odobrila, rodezijska pa se še ni odločila. LONDON, Vel. Brit. — Predsednik britanske vlade Wilson je včeraj, ko se je vrnil v London z razgovorov o končanju rodezijskega upora, dejal, da sta se obe strani odločili, da bosta dali odgovor o načrtu, ki sta ga Wilson in Smith, predsednik rodezijske vlade, izdelala tekom dveh dni posvetov na križarki Tiger, ki je plula v bližini Gibraltarja. do desetih dopoldne danes. Britanska vlada se je še včeraj sešla na sejo in načrt odobrila. Ta njena odločitev je bila objavljena takoj, kar sicer ni običajno. Rodezijska vlada je razpravljala o načrtu 4 ure, pa se ni mogla prebiti do odločitve. Sporočila je v London, da potrebuje nekaj ur odloga. Wilson o podrobnostih načrta ni govoril, dejal je le, da je ta v okviru britanskih šestih točk. Te predvidevajo, da se Rodezija vrne “k ustavni vladi”, to se pravi, da se odpove svoji neodvisnosti, ki jo je proglasila lani 11. novembra, in znova prizna vrhovno oblast Velike Britanije. Ta ji bo podelila neodvisnost, ko bo Rodezija uzakonila novo ustavo, v kateri bo jamstvo za postopno priznanje enakih političnih pravic črni večini rodezijskega prebivalstva, Ikot jih sedaj uživa tam bela manjšina. V Rodeziji dames ni veliko belcev, ki bi bili voljni sprejeti znova britansko vrhovno oblast, vsaj ne dejansko. Smith sam se z “nekaj točkami” načrta ni strinjal, zavezal pa se je, da bo tega kljub temu v celoti predložil rodezijski vladi. Britanska vlada je obvezana predložiti svoj spor z Rodezijo Združenim narodom, če do konca leta ne more rešiti tega sama. Wilson je že pripravil predlog za gospodarske sankcije proti Rodeziji in o tem obvestil Varnostni svet Združenih narodov. Odločitev je sedaj pri Rodeziji, kajti Wilson je pokazal jasno, da Velika Britanija v popuščanje ne more iti dalj, kot je šla. Dvosmerni radio aparati so tvegana igrača ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV iz Clevelanda in okolice WASHINGTON, D.C. deralna komisija za komunika- 1 Rojenice— Seja— Podr. št. 41 SŽZ ima jutri, v torek, ob dveh popoldne letno sejo v navadnih prostorih. Po seji bo božičnica. Podr št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer letno sejo in božičnico v SDD na Re-cher Avenue. Na seji bo izmenjava božičnih daril za maien-kostno vrednost 29 centov'. Vse članice so prošene za sodelovanje. Carniola Hive 493 TM ima v sredo ob sedmih zvečer v sobi št. 1 SND na St. Clair Avenue letno sejo. Vse članstvo nujno vabljeno! Podr. št. 32 SŽZ ima jutri ob j sedmih sejo pri Sv. Kristini. Po Fe- s seji bo božičnica. Obsežni gozdovi RIO DE JANEIRO, Brazil. — Gozdovi pokrivajo okoli en bilijon akrov površine v Braziliji. stoj. Napovedal je napor zvezne vlade za stabilizacijo cen in izrazil prepričanje, da se cene hrane v prihodnjem letu ne bodo tako dvignile, kot so se letos. McNamara zopet v sporu z generali in admirali CLEVELAND, O. McNa-.ra neprenehoma v sporu z naši-mara je federalni tajnik naše mi oficirji in tistimi politiki, ki z generali vred ne znajo ceniti de- narodne obrambe. Človek bi mislil, da mora biti že po prirodi svojega posla voditelj kraguljev in da mu ni nikoli dosti denarja za narodno obrambo. To je le teorija, v praksi je pa McNamara bolj golob kot kragulj. Seveda mu ne pade niti na um, da bi zanemarjal narodno obrambo, toda nikoli tudi ne pozabi, da stroške zanje plačujejo vsi davkoplačevalci, mali in veliki. Torej je treba tudi pri narodni obrambi gledati, da ne bo po nepotrebnem potrošen niti en dolar. To stališče je naravno huda pokora za naše oficirje, ki le prepogosto mislijo, da “denar mora biti na razpolago”, pa naj ga federacija vzame, od koder hoče, če je treba tudi potom inflacije. McNamara pa misli, da je treba narodno obrambo tako postaviti, da bo varnost in neodvisnost naše dežele zajamčena, pri tem pa gledati, da dosežemo ta cilj s čim manjšimi žrtvami. ‘To je razlog, zakaj je McNama- narja. Trenutno se McNamara bojuje z generali na dveh frontah: sporna predmeta sta medcelinske rakete in raketni lovci. Trenutno imamo okoli 1,700 medcelinskih raket. Glavni raketi sta Minuteman in Polaris, kmalu jih bo pa spodrinila raketa Poseidon. Vse rakete lahko prenašajo atomske in vodikove bombe. So tako močne, da dosežejo vsako točko na zemlji. A-meriki se torej ni treba bati ničesar, večjega števila raket ne potrebujemo, saj ima celo Rusija le kakih 600 raket, ki bi se lahko kosale z našimi. To pa ne drži popolnoma, pravijo generali. Naši špijonski sateliti so namreč dognali, da imajo Rusi že zgrajenih 300 stojišč za medcelinske rakete, 300 jih pa še gradijo. Torej bodo Rusi imeli kmalu še 300 takih raket, precej jih imajo pa iz previdnosti že na dodatnih zalogah. Torej mora imeti Amerika še več medcelinskih raket. McNamara pa pravi: moramo vpoštevati, da imamo več kot tretjino naših medcelinskih raket na atomskih podmornicah Polaris, ki jih noben nenaden ruski napad ne more uni- zivne rakete v zmernih mejah, zato pa povečati število ofenzivnih raket. McNamara ima še drug tehtnejši pomislek: Vsaka naša defenzivna raketa ima namen, da kot raketni lovec uniči z atom- čiti. Lahko nam Rusi uničijo ve- sko bombo sovražnikovo raketo liko naših raketnih postojank na suhem v Ameriki, v Polaris podmornicah jih pa ne morejo. Bolj zamotana je zadeva z lovci na rakete. Naša narodna o-bramba se zanaša na lovca Nike-X, ki pa še ni niti dobro preizskušen. Generali naganjajo federacijo, naj žrtvuje več denarja za raketne lovce, ker so Rusi po vsej verjetnosti na tem polju pred nami- McNamara pravi, da je ideja predraga. Isti cilj se da po njegovem doseči po drugi poti: raketni lovci so tipično defenzivno orožje, pj jma svoj postavljeni cilj. Isti cilj se da doseči tudi s povečanim ofenzivnim orožjem. Vsaka nova defenzivna raketa stane namreč 4-krat toliko, kot ena sama ofenzivna. Cenejše je držati defen- cije opozarja prijatelje otrok, posebno pa starše, naj bodo previdni pri nakupu dvosmernih radio-aparatov, ki naj bi veljali kot priljubljena božična darila. Aparati so namreč mični in pri-kupljivi, niso pa dosti vredni. Dajo se rabiti kvečjemu na daljavo ene milje. Če so močnejši, pa morajo lastniki že imeti u-radno dovoljenje za rabo. V tehničnem pogledu so pa ti aparati znani pod imenom “Walkie-talkie” drugovrstne konstrukcije, posebno, ako niso dražji. Komisija preganja vsako leto bolj vse aparate, ki so močnejši in dovoljujejo pogovore preko ene milje. Naša trgovina kupuje največ aparate japonske izdelave, ker so najcenejši; temu primerna je seveda tudi njihova kakovost. Ne omogočajo dobrih prenosov, zato pa motijo močnejše aparate, ki jih rabijo taksiji, prevozniki, policija itd. Najbolj se pa proti takim aparatom pritožujejo gledalci pred te-levizijskimi aparati. Se jim dogodi, da televizija daje motne slike, hrešči itd., pa ne vedo, kje je izvir motenj. nad ameriškim ozemljem. To je lepo, toda vsaka atomska eksplozija, ki je potrebna za uničenje sovražnikove rakete visoko v zraku, ustvarja tudi radioaktivnost na našem nebu, radioaktivnost pa avtomatično pade tudi na zemljo in pomeni smrt ameriškega prebivalstva. Zoper to nevarnost ni danes še nobe- ( nega zdravila. Pred radio-aktiv- ( nostjo varujejo danes le obširna zaklonišča, investicije vanje pa gredo v bilijone dolarjev. Kdo naj jih da, sprašuje McNamara generale in ne dobi odgovora. Debata o medcelinskih raketah in raketnih lovcih se bo seveda kmalu preselila iz Pentagona na Kapitol. Morda bomo takrat zvedeli kaj več stvarnega- ! Rusi se bodo vozili v socijalizem z avtomobili! BUDIMPEŠTA, Madžar. — Glavni ruski komunist tovariš Brežnjev je obiskal tudi tovarniške delavce v Budimpešti. V svojem nagovoru jim je rekel, da Rusi ne bodo pešačili na poti v komunizem, ampak da se bodo na cesti, ki jih tja vodi, vozili kar z avtomobili. Hotel jih je s tem opozoriti, da hoče ruski komunistični režim dati svojim delovnim množicam predvsem več boljšega življenja in manj revolucije. S tem je očitno cikal na “kulturno revolucijo” tovariša Mao-Tsetunga na Kitajskem. Madžarski delavci so pripombo tovariša Brežnjeva hitro prav razumeli. Ni pa se oglasil k besedi tovariš Kadar, da bi tudi njim obljubil avtomobilsko cesto v komunizem in seveda tudi avtomobile. Mr. in Mrs. Francis Ebenger, 1019 E. 74 St. se je rodil fantič, tretji otrok. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Centa, 1015 E. 74 St. desetič stari oče in stara mati. Čestitamo! Zadušnica— V sredo ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Antona Kalisterja ob 10. obletnici smrti. Za božič— Pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. imajo naprodaj noye 1967 FRIGID A IRE pomivalniko posode po posebnili božičnih cenah. — Več v oglasu. ------o----- Nagrada obljubljena SALT LAKE CITY, Utah. — Precej let pred sprejemom Utaha v Unijo, je bila tu obljubljena nagrada $1,000 tistemu, ki bi odkril v bližini mesta izkoriščanja vredne premogovne žile. Tito v Romuniji DUNAJ, Avstr. — Romunska tiskovna agencija je objavila v petek, da je predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz-Tito prišel v Romunijo za tri dni kot privatni gost na lov. V “lov” so bili verjetno vključeni tudi razgovori z romunskimi komunističnimi vodniki o odnosih do Moskve in Peipinga. Zadnje vesti JAIGON, J. Vici. — Danes so ameriške letalske sile izvedle zopet vrsto letalskih napadov na skladišča olja 14 milj severno od Hanoia in na železniško križišče 6 milj od Ha-noia. Pri tem je prišlo do spopadov s sovražnimi letali MIG, katerih eno je bilo sestreljeno, za gotovo, drugo pa verjetno. Letalci so poročali, da so zadeli cilje. Skladišča olja in železniška križišča v neposredni okolici Hanoia so ameriška letala ponovno napadla pretekli petek. Pri teli napadih je bilo izgubljenih 8 ameriških letal in 13 letalcev, kar je doslej v enem dnevu največja izguba. PORTLAND, Ore. — V tukajšnji ječi je prišlo do upora jetnikov, ki pa so ga straže s pomočjo zunanjih policijskih sil strle. sAIGON, J. Viet. — Gverilske enote so napadle včeraj in danes ameriško vojaško letališče Tan Son Nhut na robu Saigona. Pri napadu včeraj je bilo 18 napadalcev mrtvih, 4 pa ujeti. Trije ameriški vojaki so bili mrtvi, več pa ranjenih. Pri današnjem napadu je bilo 11 rdečeh mrtvih, ameriška stran pa ni imela izgub. Pri obeh napadih se je napadalcem posrečilo poškodovati le eno jet letalo. Rdeči trdijo, da je bil napad na ameriško letališče “odgovor” na ameriški letalski napad v petek na ckolico Hanoia. CLEVELAND, O. — Časnikar Harris je ugotovil, da podpira Johnsonovo politiko na splošno le še 43% volivcev, 34% manj kot pred enim letomu i I! r 3LHEEIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 5, 1966 ^meri^ka Domovina AiaSl'Cf' 6117 St. Clair Av«. — HInderaon 1-0629 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation »Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ‘6a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 z« I mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months l anada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 233 Mon., Dec. 5, 1966 Vietnamska vojna in volitve Na vietnamsko vojno gleda vsaka država s stališča svojih narodnih interesov, ki so pa pri vsaki državi drugačni. V novembru smo na primer imeli volitve v Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji. Vse tri države so neposredno zainteresirane na poteku in izidu vojskovanja, pa vendar ga presojajo različno. I. Z zgodovinskega stališča gleda Amerika na vojskovanje v Vietnamu takole; Amerika se je ob svojem rojstvu opirala na Atlantski ocean, proti vzhodu pa ni bilo cilja, ki bi se mogla vanj zaverovati. Usoda jo je torej nagnala, da je začela gledati proti zapadu. Pred seboj je imela neizmerne planjave do Tihega oceana, ki so mikale njeno podjetnost. Premik proti zapadu je pomenil za Amerikan-ce dokaz podjetnosti in sposobnosti. Pomikanje do Tihega oceana se je vršilo počasi. Dolga je bila pot in ne zmeraj pokrita z moralnimi načeli, zato pa huda in tvegana. Ko je Amerika prišla do Tihega oceana, se je vprašala, kaj pa sedaj? Pred njo je bilo nepregledno morje, onkraj morja pa zagonetna kitajska politična gmota. Pred to gmoto je ležala cela vrsta otočij, ki so politično bila kolonije takratnih evropskih velesil. Te kolonije so postale za Ameriko varnostni zid, ki jo je varoval pred kitajsko uganko. Znak varstva je bila angleška vojna mornarica. Le počasi se je Amerika približevala kitajskemu cesarstvu, še bolj počasi ga je skušala razumeti, kar se danes bridko otepa. Amerika je bila s takratnim položajem zadovoljna, kajti nobena velesila ni hotela gospodovati nad Tihim oceanom. Na njem je vladalo nedogovorjeno ravnovesje interesov in moči ko-lonijalnih držav na eni strani in Amerike na drugi. Po drugi svetovni vojni se je razmerje sil na Tihem oceanu do dna spremenilo. Kolonijalne sile so izginile s Tihega oceana, na obzorju Tihega oceana se je pa pojavil kitajski komunizem in hotel postati naslednik kolonijalne gosposke. Amerika bi mu bila to vlogo tudi priznala, ako ne bi bil takoj pokazal rožičkov in razglasil našo deželo za svojega sovražnika številka 1. Sovražno stališče kitajskega komunizma, ki se je posebno jasno pokazalo na Koreji, je pognalo ameriško politiko na ustvarjanje defenzivnih položajev v zahodnem delu Tihega oceana. Amerika se je povezala z Japonsko, si je zagotovila vpliv v Južni Koreji, je vzela pod varstvo Formozo s Čangkajškom, je pomagala Filipinom do samostojnosti, je ustvarila na Ffavajskih otokih kos naše dežele, je sklenila obrambne zveze z Avstralijo in Novo Zelandijo, se povezala s Tajsko. Ameriški defenzivni obroč okoli rdeče Kitajske je bil torej že skoraj popolnoma sklenjen, predno je prišlo do krize v Vietnamu. Ko se je začela kriza v Vietnamu še za časa francoske kolonijalne uprave, ni Amerika kazala posebnega interesa zanjo, saj se naša diplomacija ni niti hotela udeležiti znane ženevske konference o Vietnamu kot ravnopravna udeleženka. Pozneje je pač izjavila, da se smatra vezano po sklepih te konference. Ameriško zanimanje je začelo rasti šele po delitvi Vietnama na dva dela, severnega in južnega, in še takrat se je omejilo le na južni del. Tako ni Amerika nikoli imela prilike, da bi imela večji posel s Ho Či Minhom, kar se nam danes hudo otepa. Da bo zanimanje dobilo v nekaj letih oblike prave vojne, tega takrat ni nihče pričakoval. Tako so nas dogodki zopet prehiteli. Treba je sedaj nadomestiti, kar je bilo zamujenega in odgovoriti na vprašanja: Ali je Vietnam potreben za ameriški “defenzivni obroč” okoli rdeče Kitajske? Ako je potreben, kje naj bo in kakšen naj bo? Na obe vprašanji so politiki že našli odgovor in ga tudi dali. Žal pa odgovor ni soglasen. Tni trdijo, da nam Vietnam ni potreben, drugi pravijo, da nam je. Eni trdijo, da na kitajski celini ne sme Amerika ničesar iskati, drugi pa pravijo, da si je treba tudi tam zavarovati političen vpliv. Vprašanje je tako zapleteno, da na milijone volivcev sploh ne razume njegovega bistva, zato so pri zadnjih volitvah glasovali z drugih vidikov in ne s pogledom na Vietnam. II. Volivcem v Avstraliji in Novi Zelandiji je bil položaj veliko preprostejši in jasnejši. Kitajskega velikana so se bali že stoletja. Dokler so ležale med Avstralijo in Novo Zelandijo na eni strani in Kitajsko na drugi strani evropske kolonije, se tam niso bali Kitajcev. Ko so pa vojna bro-dovja evropskih kolonijalnih sil izginila s Tihega oceana, so takoj sprevideli, da jih pred Kitajci brani lahko samo Amerika, ki ima z njimi vred skupen interes: na Tihem oceanu ne sme prevladati kitajski imperijalizem. Zato je večina volivcev glasovala pri zadnjih volitvah za zvezo z Ameriko, akoravno trenutno ta zveza nalaga tudi Avstraliji in Novi Zelandiji relativno težka bremena. Glasovanje bi podobno izpadlo tudi na Filipinih in na Formozi, ako bi bile tam volitve. Ako bi bila Japonska pritisnjena od Kitajcev ob steno, bi tudi japonski volivec hi- tro spoznal, kje leži njegov interes. Neposredna nevarnost zmodri človeka, to nam zopet pričajo volitve v Avstraliji in Novi Zelandiji. III. Zato nam obsojanje ameriške politike po svetu ne sme iti na živce. Ako bi bila Evropa ali Južna Amerika ali južna Azija ali Afrika v istem položaju, kot sta Avstralija in Nova Zelandija, bi glasovali vsi kontinenti podobno kot Avstralija. Nevarnost pred tako nepreračunljivim, brezobzirnim in trmastim sosedom, kot so kitajski komunisti, bi jih hitro zmodrila. To je nauk, ki nam ga dajejo volitve v Avstraliji in Novi Zelandiji. BESEDA IZ NARODA Klub upokojencev na Holmes Avenue vabi na letno sejo Cleveland, O. — Članstvo Kluba slovenskih upokojencev, ki zboruje v Slovenskem domu na Holmes Avenue, obveščamo, da bo 14. decembra letna seja, na kateri bomo slišali poročila o delu v preteklem letu, volili odbor za prihodnje leto in razpravljali o tem, kaj bomo prihodnje leto delali. Po seji bo domača prosta zabava, večerja, zalivana z dobro kapljico. Poča. stili bomo tudi zlatoporočni par. Spomnili se bomo tudi vseh članov, ki v bližnji prihodnjosti praznujejo svoje rojstne dneve. Na sejo so vabljeni tudi vsi tisti, ki še niso člani Kluba, pa se nam žele pridružiti. Naš klub pripravlja zabavo z okusno večerjo na pustno nedeljo, 5. februarja. Grabnarjevi fantje nam bodo igrali poskočne in vesele, da se bomo lahko tudi zavrteli, če bodo koga pete srbe- 13 fantov; najstarejši med njimi je bil, odnosno je že v 92. letu starosti (mož); najmlajši pa ima 22 let (fant). — V primeri z zadnjimi slovenskimi moškimi duhovnimi vajami 1. 1964 je pri letošnjih število fantov nekoliko naraslo, kar je gotovo dobro znamenje; nasplošno je bila letos povprečna starost udeležencev precej nižja od one na predlanskih vajah! Razvrstitev letošnjih udeležencev po župnijah pa nudi takole podobo: Sv. Vid je dal 48 udeležencev; Marija Vnebovzeta 13; Sv. Kristina 4; po enega u-ledeženca pa so dale naslednje župnije: Sv. Lovrenc (New- burgh), Sv. Frančišek Šaleški Parma), Sv. Brigita (Parma), Marijino Oznanjenje (West), Karmelska Mati božja, Sv. Viljem in Sv. Jožef (New Midle-town). Letošnje slovenske moške duhovne vaje je vodil Rev. Ivan jan, slovenski lazarist iz Toronta, Ont., Kanada. Zelo skrbno je vse pripravil. Polni bogate vse- le ali pa se bo hotel razgibati. bine 50 bili njegovi govori. Ve- Pravijo, da je to za ljudi v naših letih še posebno koristno. Vstopnice za to prireditev so že naprodaj pri odbornikih. Glavni smisel in namen naših klubov je povezati starejše ljudi, jih potegniti iz osamljenosti in jih rešiti občutka zapuščenosti. Gojiti mohamo družabnost, prijateljstvo in tovarištvo. Življenje nam je vsem dalo dovolj skušenj, da znamo ločiti važno od nevažnega, da se izogibamo vsega, kar bi moglo dobro tovarištvo in odnose med nami ovirati. Tisti, ki so sprožili misel posebnih klubov za upokojence, so oomagali nam vsem. Ti klubi so zajeli dober del starejšega slovenskega rodu in se med seboj oovezali, da bi mogli čim boljše dosegati cilje. Veliko rojakov in rojakinj, ki so doponili 62 let. je še izven naših organizacij. Vse te vabimo, da se nam pridružijo. Naši klubi so na strogo družabni osnovi, v njih ni nobene oolitike, nobene nazorske borbe !n nasprotovanja. Spoštujejo mišljenje in prepričanje vsakega in gledamo le na naše skupne koristi ter na splošno narodno dobro. Na svidenje na letni seji! Anton Škapin Nekaj poročila o duhovnih vajah za slovenske moške Cleveland, O. — V dneh od oetka, 25. nov., zvečer pa do nedelje opoldne, 27. nov t. L, so bile v clevelandskem škofijskem Domu duhovnih vaj (St. Joseph Diocese Retreat House) na 18485 Lake Shore bulvarju duhovne vaje za slovenske može in fante iz Clevelanda in njegove okolice. Slovenci v Clevelandu in v njegovi okolici imamo vsako leto samo enkrat priložnost, opraviti v škofijskem Domu duhovnih vaj duhovne vaje v svojem jeziku. To priložnost izrabljamo tako, da eno leto hodijo na duhovne vaje naše ženske, eno pa moški. Letos smo bili na vrsti slovenski možje in fantje. Letošnje duhovne vaje za slovenske može in fante so bile lepo obiskane. Vabilu na nje se je odzvalo 72, in sicer 59 mož in lika je bila njegova žrtev. Upamo, da je in da bo tudi sad nje; vreden. G. misijonar je ob slo- 1"'a vesu dal vsakemu v spomin le- let! Miklavž prihaja SO. CHICAGO, 111. — Oj blažena leta nedolžnih otrok, ve ste minule, zastonj se solzim! Tako vzdihuje naš Slomšek. Da, god sv. Miklavža je otroški praznik, dan nedolžnega veselja. Sv. Miklavž je slovenski ljudski svetnik. Je zavetnik splavarjev, tudi drvarjev, brodarjev, mornarjev in sploh pomočnik na vodah. Skoraj vse Miklavževe cerkve v naši domovini stoje ob vodi. Tudi ljubljanska stolnica je prav ob Ljubljanici. Najbolj pa je sv. Miklavž znan kot svetnik, ki obiskuje družine ter obdarja otroke. Običaj izvira iz 12. stoletja. Nastal je iz srednjeveških verskih iger po samostanskih šolah in cerkvah. Obdarovanje otrok izvira iz pripovedovanja, kako je škof Miklavž ali Nikolaj prinašal tri večere zaporedoma dote obubožanemu plemiču-očetu, ki je nameraval postaviti v nevarnost nedolžnost svojih treh hčera. Skozi okno je vrgel na skrivaj toliko denarja, da se imele hčere primerno doto ter so se lahko pošteno poročile. V naši slovenski domovini je bil do zadnjega časa sv. Miklavž naj večje veselje otrok, veselje pristno verskega značaja. Že škof Slomšek poudarja versko-vzgojni značaj miklavževanja. Starši so že dolgo pred praznikom opominjali otroke, da morajo biti pridni in ubogljivi, da morajo radi moliti in se učiti krščanskega nauka, zakaj sv. Miklavž hodi že več dni prej o-krog hiš ter opazuje in posluša. Še zdaj vidim in slišim svojo mamo, kako je dvignila prst in rekla: Miklavž posluša! Na stara leta postanem otrok pri tej misli in pri tem spominu. O blaže-o svetli spomini detin- po podobico. Pa ta pestrost in raznolikost! Udeleženci smo imeli v Domu v vsakem kraju malo drugače, vse ugodnosti, ki si jih želi ime- povsod pa tako silno ljubeznivo! ti človek ob taki priložnosti.Ponekod hodi Miklavž okrog že Zlasti sveti mir! | več večerov prej po vasi in mi- V clevelandskem škofijskem'^0 hiš in §leda’ če kakšno Domu duhovnih vaj imajo sicer okno odPrto’ Pa kar naenkrat lepo knjižnico za duhovno bra-'zažene skozi okno Pest orehov> nje, vendar vse v angleščini, sa.,lešnkov, suhih fig. Včasih se kar mo prav nekaj malega je tudi ■Renadoma odPro vrata družin-slovenskih knjig in listov. V pri-i£ke sobe’ ko otroci okroŠ kmeč' hodnje bo potrebno tudi temu!ke Peči kleče in moliJ° večerno posvetiti posebej pozornost. V molitev ali rožni venec in Mi’ župnišču sv. Vida smo sicer do-!klavž z bliskovito naglico zaže bili nekaj, toda premalo, da bi ne svoje darove skozi vrata po to zadoščalo za tolikšno število'!tleh ^ hitro odide. Na večer Morda bi Društvo Najsv. Imena P|ec^syojim godom pa pride Mi-Jezusovega od Sv. Vida in Marije Vnebovzete za vprihodnje vzelo nase to skrb. Kakšna želja po slovenskem duhovnem branju je bila, pove med drugim tudi to: od Sv. Vida smo prinesli nekaj številk slovenskega verskega lista iz domovine “Družina” in 10 izvodov Franca Sodja knjige “Duhovne vaje” (Buenos Aires, 1965). O-bojno je bilo namah prodano. Bilo pa je tudi povpraševanje po spisih škofa Baraga in škofa Slomška. Zelo značilno! Ali nismo tudi tu mnogo zamudili! Prihodnje leto pojdejo v škofijski Dom duhovnih vaj na duhovne vaje naše slovenske žene in dekleta. Naj mislijo že sedaj na. to! Naj ne prezro zlasti tega, da je potrebno misliti na duhovne vaje že veliko prej. Morda kar sedaj naj začno! Saj gotovo vedo, da je za nje najboljša agitacija od osebe do osebe. Da so npr. moške slovenske duhovne vaje v zadnjih letih tako zadovoljivo uspele, se je potrebno zahvaliti ravno propagandni akciji za nje od osebe do osebe. Duhovne vaje so važna duhovna zadeva za vsakega posameznika, moškega kot žensko; pa tudi za vsako skupnost, zlasti tudi za vsako narodnostno skupnost na tujem. Dokler skrbi ta za takšno medsebojno duhovno povezanost, ki jo prineso vsake dobro opravljene duhovne vaje, se ji res ni potrebno ničesar bati. Imejmo to pred očmi vsi slovenski moški in ženske in Bogu hvala za to dobroto! J. S. klavž kar v hišo, opravljen kot škof v veličastnem spremstvu angelov in tudi parkeljnov. Zdaj gre pa zares. Vsi otroci morajo biti doma. Če se kdo skrije, ga parkeljni hitro poiščejo in potem mu ni dobro. Miklavž sprašuje molitve in katekizem. Včasih vpraša tudi večje, starejše otroke, tudi teto in strica, ponekod tudi ata in mamo. Seveda ata in mama vedno prav odgovorita, kako bi drugače mogla poučevati svoje otroke, če bi sama ne znala. Kako se to lepo vse ujema. One dni so tudi fantje in dekleta poiskali katekizme in se učili. Fant in dekle sta iskala priliko, da že prej pri kakem sosedu prideta v stik z Miklavžem in sta ga prosila: Ljubi sveti Miklavž, tole me vprašaj, da me ne bo pred otroci sram, če bi prav ne odgovorila. Stara mati je morala povedati nekaj iz nedeljske pridige ali pa kakšno zanimivo po-vestico. še Miklavž se je smejal, ko je mamica znala tako prijetno pripovedovati, pa dajati take koristne nauke. Veš, ljubi sv. Miklavž, je končavala stara mama — veš, naš Janezek je pa le malo preveč poreden, tako mi včasih nagaja, zadnjič mi je ta spak celo jezik pokazal! Takoj je stal poleg Miklavža parkelj, ki je Janezku pri priči namazal obraz s sajami. Potem so mesece po vsej vasi govorili: Janezka je vrag s sajami namazal! Kakšna sola je to bila. Kazen ni bolela, ampak skelela. Prihodnje leto pa je bil Janezek od Miklavža pohvaljen, tako je kazen pomagala. DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. Ponekod prihaja Miklavž na belem konju. Sv. Miklavž je bil za naše ljudstvo nekaj posebnega: poslanec božji, ki skrbi za duhovni napredek mladine, saj nosi celo s seboj veliko knjigo, ki je od ene strani zlata, od druga pa črna. V knjigi ima zapisana vsa dobra dela pridnih o-trok in vsa slaba dela porednih. Kar dan in uro ti pove, kdaj je bilo dejanje izvršeno. — V Prekmurju radi hudobnih parkelj-nov hišo zaklenejo, pa kaj pomaga, ko ima pa Miklavž ključ in hišo sam slovesno odklene. Ortoci kar strme. Miklavž pozdravi: “Hvaljen Jezus!” Potem veli otrokom moliti in tudi vprašanja iz katekizma jim daje. Nazadnje daje vsem poljubiti ‘zlat’ križ, ki je pa narejen iz koruz-nice. Na Murskem polju pride Miklavž oblečen v škofa, zraven pride tudi župnik in še kaplan, kjer ga imajo, pridruži se jim tudi vaški učitelj s šibo in zapisnikom, da bi si zapisal ne. marneže, ki ne znajo moliti, ali ki ne ubogajo staršev. Ko pridejo k hiši, vstopi najprej učitelj in pripravi sedeže za Miklavža, župnika in kaplana. Škof najprej posluša molitve in kateki-zemske odgovore; potem župnik prebere evangelij, Miklavž pa o-troke bogato obdari. Takrat pa se prikrade v “izbo” parkelj, ki se začne dreti, da je groza; na glavi ima rogove kot govedo, iz ust mu šviga dolg rdeč jezik, o-troci se tresejo od strahu. Miklavž to vidi in takoj zapove vragu, naj odide in posebni gonjač je za vragom naglo zaloputnil vrata. Potem je pa župnik otroke nagovoril: “Vidite, deca, ko bi ne bili pridni in ko bi ne znali tako lepo moliti in na katekizem odgovarjati, kakor ste pokazali, bi vas “toti” v košu Bog ve kam odnesel, ali vas požrl “ovi gnus”. Zato bodite vedno pridni. Če boste nemarni in ne boste ubogali in molili in se krščanskega nauka učili, pa vidva, oče in mati, brž pošljite po nas v belo Ljubljano!” Potem je Miklavž s svojim spremstvom odšel dalje. Tako miklavževa-nje je vzgojno: vse sodeluje pri vzgoji mladine: cerkev, šola, domača hiša-družina. Da z Miklavžem pride parkelj, ki poredneža kaznuje, se zdi otroški duši docela pravično. Krepost mora biti nagrajena, grdobija pa kaznovana! Saj Bog sam dobro plaču-že in slabo kaznuje! To je splošno o miklavževa-nju. Zdaj pa Miklavž pride v Chicago, seveda k Sv. Štefanu. Po drugih krajih je že bil in v Chicago pride pa v soboto, 10. decembra. Ob 7. uri zvečer se bo ustavil v veliki dvorani Sv. Štefana na 22nd Place. Ga bomo pravočasno pričakali. Na prireditvi bodo nastopali otroci Slomškove šole. Miklavževanje pripravlja podružnica Slov. Katoliške Lige od Sv. Štefana. Seveda je prireditev mišljena za vse Slovence v Chicagu, ne samo za Ligine člane. Ligi moramo biti samo hvaležni in ji dati vse priznanje, da se briga za take mladinske in pristno s 1 o v ensko-vzgpjne prireditve. Jaz za svojo osebo nikoli tako ne uživam kot na miklavževa-nju, kjer opazujem nedolžne o-troke, kako jim žare obrazi, ka-1 ko jim bliskajo oči v pričakova-|nju, kdaj se bodo lahko pribli- žali Miklavžu ter povedali molitvico in zapeli pesmico, ki jo je pela “mamica moja”. Pri taki prireditvi me prime, da globoko vzdihnem: Najlepša je mladost! Mladost ne pride več nazaj. Kamen, še ta kamen v vodi se obrne, a mladost se moja nikdar več ne vrne! Toda: resnično se vrne pri takihle prireditvah, ki nas kar za desetletja pomaknejo nazaj, nazaj v mlada leta. Na ves glas vas kličem, iz vsega srca vas vabim, Slovenci, mladi, starejši in stari, PRIDITE, pridite, da med mladino postanete mladi. Morda se bo Miklavž, ki je tako dober in darežljiv, spomnil tudi nas starejših. Jaz nisem več mlad in ne živim tako blizu Sv. Štefana, pa bi za veš svet ne opustil take prireditve. Zdi se mi, da bi s svojo nenavzočnostjo ljube o-tročičke zelo užalostil. Miklavžu naročite, naj vaše otroke obdaruje v soboto zvečer v dvorani sv. Štefana, kjer se vam bo zadovoljno smejal tudi P. Odilo, OFM. Letna seja in božičnica Društva sv. Vida št. 2§ KSKJ CLEVELAND, O. — članstvu našega društva sporočam, da bo naša redna in obenem tudi letna seja v nedeljo, 11. decembra, in po seji pa bo božičnica za člane in članice našega mladinskega oddelka. Bratje, v imenu odbora vas vse prav prijazno vabim, da sc vsaj letne seje udeležite v malo večjem številu, kot prihajate k sejam med letom. S sejo bomo pričeli točno ob 1.30 popoldne. Miklavž bo prišel pa ob 3.30. Upam in pričakujem, da se boste odzvali temu vabilu v res velikem številu tako za sejo kot tudi za božičnico. Saj veste pomen letne seje in sklepi, ki bodo sprejeti na tej seji, so veljavni za celo prihodnje poslovno leto, prav tako so važne tudi volitve odbora. Kot sem že omenil, bomo 3 , sejo pričeli točno ob 1.30 popol' dne, da bomo ob času zgotovih, kajti takoj po seji, ko bomo g°' tovi tudi z našimi običajnim^ “nedokončanimi zadevami”, prišel Santa z darovi za naše mladinske člane. Starše, ki ima' te otroke v našem društvu, Pr0' sim, da jih pripeljete v dvorano točno ob pol štirih, da ne bo Santa čakal. Seja, kakor tudi božičnica, b° v družabni sobi nove svetovid' ske dvorane. Ne pozabite, da imamo še kampanjo za naš mladinski oddelek. Če imate v drU žini otroka, ki še ni član Jedno te, vpišite ga sedaj! V upanju, da se boste odzvali temu vabilu v res velikem šte vilu v nedeljo, 11. decembra, P^1 seji, vas vse bratsko pozdrav Ijam in na svidenje. Frank A. Turek, pred5' Velikost Sonca __ Sonce milj. od BERKELEY, Calif, ima premer 864,100 , • no Zemlje je povprečno odda je ^ 92.9 milijonov milj, njegova » ^ stota na površini je en in krat večja od Zemlje na gladini. TLMMISKA DOMOVINA, Hrxi zxxni CXXXJ JANEZ JALEN: Ovičar Marko POVEST L» ♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Kopat pehar ovsa je vsul Joža V sedlu je pa spet pozabil, da je frebcu v korito in medtem, ko Cenek umrl. Poprijel je z desno ie konj hrampal žito, je Marko DECEMBER inoiMii jlMffiMji ulompsiir? 181191201211122123,!2i 25^®2lSp[31 KOLEDAR društvenih prireditev Wja sedlal. Podlipnica pa je Sovedovala Marku: “Po mo-bo danes zvečer privozil Sna v Ljubljano. Naprej ne •"°di. V Ljubljani čakaj!” ‘Bom.” Žrebec je udaril. Mar-S se ni umaknil. Zakričal je in Sail konja s pestjo v bok, da ^ odskočil. ‘Povej mu, da — saj veš — da, kaj bi govorla, bo sam Sije vedel kakor jaz.” “Bom.” Marko je žrebca že Svezoval. Po mojem bo po jutrišnjem Zjutraj doma, če privozi danes S Ljubljane. Pogreb bo šele v c°trtek.” “Vem.” Marko je sedel že v SJlu, “So ti stremena prav dolga? ’ ^ poskrbel zanj Joža. “Prav.” , “Na Gašteju krmi s kruhom 111 vinom, v Ljubljani pa spet 2 žitom.” , “Bom. Hi!” V raztegnjen skok ^ bil rad pognal Marko, pa je premalo svetla noč. Sklenil c bil, da pojde še od Ljubljane l['tPrej, dokler ne sreča gospo-r*fja: “čeprav pota ne poznam. govore ljudje še daleč Ža fslom po kranjsko, se že do- t)fašam.” . % svitu so v Kranju pri Je-ViU preračunali Marku, da bo kipnik šele čez dva, tri dni '°2il skozi Kranj. ^iarko je zajahal po klancu ^zdol, zamišljen gledal žreb-^ v grivo in smilil se mu; je ^spodar, če ne bo več videl Ce-f'°ba. in Podlipnici bo hudo, in ^čki. Vsem. ^ ‘Mačke na tla!” Rezko je za-,0tlol ukaz v jutranji mraz. Ka-p bi ga bil sunil s pestjo v Jt;*do, tako hitro je Marko dvig-[!il glavo. Spoznal je Podlipni- k Cenek umrl. Poprijel je z desno vajete, z levo bič, počil in pognal. Konji so pretegnili. Marka pa je vsega prevzela misel, da vodi dva para konj in da cvrka za njim naložen parizar. Nič ni videl Podlipnika, kako ga opa- 't0v glas, pozabil za minuto, ka-žalostno sporočilo prinaša DECEMBER 11. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi Božičnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. Začetek ob treh popoldne. ra =1--s; --s prostorih. 31. — Slov. društveni dom na >sPodarju. Razveselil se je, da 1 je srečal v Kranju, ko ga je J. kislih iskal na Krasu: “Še bo 1c1g1 Ceneka. Bo pri pogrebu. Konji si niso zarezgetali ^drav. ^ Kobro jutro!” je pozdravil ' arko z veselim obrazom. ^ Podlipnik pa je gledal Mar-^ kakor bi ga hotel z očmi pre-^sti. Tako gledal, da se Marko ((dpal spregovoriti. v Kli je živ ali je mrtev?” je ^ašal Podlipnik od parizar j a. u Mrtev,” je tiho povedal l^ko. ; t^°dlipnik se je prijel za roči-M vsi so dolgo molčali. rvi je spregovoril Podlipnik: In ti se prismeješ do mo-i( Parizarjev. Da se moreš.” S(! VGsel Sem bil le zato, ker ^ vas tako kmalu srečal.” ^ Kaj boj tega vesel. Saj si vedeti, če imaš kaj spre-kf °ka, da vozim, kakor še ni- 7 nisem.” ji^KKa je odpregal konje, da h, . Pripreže pred gospodarjev p ar- b0 °^Kpnik pa je ukazal: “Ne fc7° Pripregli, čeprav konje uotr Samo.’ tjj 0lla je skočil v sedlo, pognal ^Prevozil prva dva parizarja. Hj10 V sredi klanca so se konji Na vrhu klanca je pa ljS(/a nkazal: “Miha! Odprezi vprezi v moj voz za zad-Jj"9 levega konja žrebca.” ket, arko je molčal. Grizlo ga je, P0 Je nevede užalil gospodarja. k^Sal je Mihu in premišljal, bo7 ki popravil svojo nerod-ilp ‘ Bg se ni mogel domisliti Pnnietnega in si ni upal p V°Hti Cena. ‘‘j^ 'kilipnik je zajezdil lisca: žrebca, in pelji moj v Tržič.” Si:Caarku se je odvalil kamen od Brno je zajezdaril žrebca. s stremenom v škornjico, se je ozrl in ugledal Podlipnikov jezni obraz. Strašen je bil. Če bi ga bil sunil s sedla, bi se ne bil Marko prav nič začudil. Pa ga ni. Le sikal mu je na uho, da nista slišala Miha in vozar, in trgal besede: “Fant! Spet se smeješ. Uganil sem tvojo misel. Vesel si, ker je Cenek umrl, in misliš: Podlipnik, ta norec prismojeni, mi je obljubil Ančko. Sedaj dobim z njo največji grunt in parizar j e in konje in denar in vse. Prekleto si se zmotil. Ne dam ti Ančke, če se do smrti najoka.” Če bi ga bil Podlipnik s kolom pobijal, bi bil Marko» manj trpel. Zatrepetala so mu usta in komaj je iztisnil: “Nisem mis lil.” ‘Dobi drugega norca, da ti bo verjel. Jaz ti ne. In če imaš samega sebe le majčkeno rad, ne prestopi nikoli več mojega praga.” Podlipnik je udaril lisca in odvihral Kakor bi vozil samega sebe k pogrebu, je vozil Marko prvič parizar, Podlipnikov parizar, po cesti iz Kranja v Tržič. Zasnežene gore so se mu pa tako daleč odmaknile. Cena je prijezdil kakor v enem samem skoku v Krnice. Lesa na dvor je bila zaprta. Ni je utegnil odpreti. Udaril je upehanega konja, preskočil leso in odbil zgornji krajnik. Konj je bil tako razpenjen, da je bil bolj podoben belcu kakor liscu. Onemela je hiša. V veži je srečal Cena Anco. Glasno je zajokala: “Cena! Jaz nisem kriva.” “Ne bodi otročja!” Odšel je mimo nje v hišo in pokropil Ceneka, kakor bi bil prišel kropit tujega mrliča. Srce mu je bilo, za grlo ga je stisnilo, vsa hiša je jokala', Cena pa se je premagal; niti solza mu ni stopila v oko. Na lisca so pozabili. Razpenjeni konj je zašel k vodnjaku, prepodil stržka, ki je napovedoval nov sneg, in se napil iz korita ledeno mrzle vode. Šele, ko je lisec že brusil vodo iz gobca, je pritekel Joža in ga odpeljal v konjak, namesto da bi ga bil znova zajezdil, pognal v skok in ga počasi ohladil. Se pač ni spomnil. Ko so prišli, vsi zasneženi, od Cenekovega pogreba, je v konjaku ležal lisec mitov. Pa tako dobro je peljal! SREN DRŽI Do kolena je padlo težkega južnega snega. Vrabci so stikali na skednju za zrni, zgubljenimi ob mlatvi; strnadi se niso več bali jesti s kurami; senice so priletele na okna in na drevju v sadovnjaku so čakale vrane, kdaj nikogar ne bo na dvoru, da pogledajo na gnoj in poiščejo črva ali vsaj na pol prebavljeno zrno žita. Namesto trdega ropota voz so se oglašali s ceste in s potov bronasti konjski in pločevinasti vo, lovski zvonci, za katerimi so tiho drsele sani. Pa ni bil kaj prida saninec, in v spodnjih krajih, okrog Ljubljane, gotovo še za manj; Podlipnik je bil take volje, da ga je vse bolelo. Rad bi bil zapregel in raztresel žalost za Cenekom po širokih cestah. Pa, kako? (Dalje prihodnjič) Recher Ave. priredi SILVESTROVANJE. 31. — Baragov dom in Družabni klub priredita v Baragovem domu silvestrovanje. 1967 JANUAR 8 — Dramatsko društvo Lilija poda v Slovenskem domu na Holmes Avenue Vombergar-jevo dramo “Vrnitev”. 14, — Slovenski športni klub priredi svoj letni ples. Igrajo ‘Veseli mornarji”. 21.—Slovenska pristava priredi zabavo s plesom PR ISTA V-SKA NOČ v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7. uri. 27., 28. in 29.—Slovenski športni klub priredi, smučarski izlet v Seven Springs, Pa. FEBRUAR 5. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 12. — Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi Večerjo s plesom v SDD na Recher Ave. 26. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi večerjo v šolski dvorani. Postrežba od 6. do 10. MAREC tl. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo ob priliki 4-letnice obstoja v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. — Clevelandska federacija slovenskih narodnih domov bo imela banket “mož leta” v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. APRIL 1. — Akademsko društvo Sava priredi večerjo in ples. 8. — Slovenska folklorna skupina KRES bo nastopila v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 15. — Pevski zbor Korotan priredi koncert slovenskih pesmi v SND na St. Clair Ave. 16. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani. 22. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave. 23. — Glasbena Matica poda svoj spomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. MAJ 7. — Pevski zbor Triglav priredi letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue. 14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN. JUNIJ 25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 1 _ Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu. NOVEMBER 5 — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Zadnja med prvimi RALEIGH, N.C. —- Severna Karolina je bila zadnja od prvotnih 13 držav, ki se je priključila Uniji. “Varnostni standard” za motorna vozila dobiva prvo obliko WASHINGTON, D.C. — Zakon o varnosti avtomobilskih voženj obvezuje federacijo, da mora do konca 1. 1967 izdati predpise za “varnostni standard”. Federalna direkcija za varnost na cestah je sedaj sestavila 23 zahtev za zboljšanje avtomobilov in objavila njihovo vsebino. Začetkom januarja pa bo o njih izdala posebno knjižico, ki bo imela 76 strani. Med zahtevami je tudi nekaj takih, ki jih avtomobilske tovarne že vpoštevajo; kar jih še ne, jih bodo pa prihodnje leto, kajti vozovi za 1. 1968 morajo že odgovarjati novim varnostnim predpisom. Ni pa predvideni varnostni standard na višini. Ga je mogoče zboljšati. Na to tudi misli gornja direkcija. Zato smatra predpise v okviru sedanjega standarda samo za nekaj začasnega. ------o----- Jajca bodo imela debelejšo lupino NEW YORK, N.Y. — Federalno tajništvo za poljedelstvo poroča, da se je nekemu agrarnemu inženerju posrečilo, da je s pomočjo radio-aktivnosti kontroliral debelino jajčnih lupin. Kako bi pa povečal debelino in s tem zmanjšal krhkost lupin, na to pa še ni prišel.1 Vendar pa že sedanja iznajda omogoča perutninarskim farmam, da potom selekcije doženejo, katere kokoši nosijo jajca z debelejšo lupino in katere ne. Iznajdba omogoča tudi sortiranje jajc po debelini lupin, kar bo gotovo prav prišlo vsaki gospodinji, še bolj pa veletrgovinam z jajci, ki letno zgubijo na razbitih jajcih do $60 milijonov. Naša dežela proizvaja letno okoli 62 bilijona ja-jec, tri jajca na sto pa gredo v zgubo, ker se pobijejo radi tankih lupin. Sicer pa potrošnja ja-jec hitro pada. L. 1951 je znašala letna potrošnja 393 jajec na osebo, lani pa le 301. Federalno tajništvo tudi napoveduje padec cen v prihodnjem koplačevalcem in jih prosila, naj povedo, kaj mislijo o njih. Če se bodo po mnenju davkoplačevalcev obnesli, jih bo vpeljala šele enkrat v prihodnjih letih. Novi formularji bodo nosili označbo 1040Q. V naši ohajski državi jih bo razdeljenih le malo. Temna stran ohajske motorizacije COLUMBUS, O. — Skoraj NEODVISNOST V AFRIKI — Ko so oklicali v Afriki neodvisnost nove države Lesotho sredi Južno-ufriške unije, je njen kralj Moshoeshoe odkril spomenik svojemu dedu v glavnem mestu. Branite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savinji* hond** NE BREZ ČUVARJA — Predsednikova hčerka Lynda Bird Johnson je baje na tihem zaročena s TV igralcem G. Hamiltonom. Od časa do časa se sestaneta, toda nikdar brez uradnega spremstva Secret Service, ki ie po~ zakonu dolžen čuvati vse člane predsednikove družine. Na sliki vidimo Georgea in Lyndo, kot sta se pojavila na ‘'Jack of Diamonds” programu. letu. Sedanje visoke cene za iaj- ...... , , , , , , f. pet milijonov motornih vozil ca so dale nov sunek kokošje- , v. v., , , „ kroži po naših cestah. Tega se veselimo, ne pomislimo pa, da to tudi drago plačujemo. Letos bomo imeli nad 2,000 prometnih nesreč s smrtnimi slučaji, najmanj 5-krat toliko bo pa poleg tega še manjših poškodb. Premoženja je bilo lani uničenega v vrednosti nad $400 milijonov, cenitev za letos še manjka. reji, kar bo spravilo več jajec na trg. ------o------ Kmalu bomo imeli motocikle na električni pogon PARMA, O. — Tako vsaj misli dr. Kordesch, ki se že 30 let peča z mislijo, kako bi za pogon motociklov rabil električni tok. Na pravo idejo je zadel že davno, le to mu je nagajalo, da bi bil tako pogon predrag. Sedaj se je glavna surovina (hydrazin) že močno pocenila, zato je Kordesch sestavil kemično baterijo, kjer se vodik iz hydrazina in kisik iz zraka združujeta in tekom spajanja dajeta električno silo. Sam se že pridno vozi na svojem “električnem motociklju”, obenem pa išče podjetje, ki bi njegovo iznajdbo uveljavilo tudi na našem trgu. Davčna uprava misli na nove formularje za dohodnino WASHINGTON, D.C. — Davčna uprava je prišla do zaključka, da sedanji formularji za napoved dohodnine 1040 in 1040A niso več praktični. Zato je sestavila nove, ki jih bo pa poslala samo kakim 60,000 dav- Moški dobijo delo HELP WANTED — MALE MACHINISTS TIE OLEVEIMD pmwsm Ice! Go. 3784 E. 78 St. 311-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MAOHUHSTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components fCELLEi - HYO^OTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORINS MILLS TURRET m? TURRET ' mm ENGINE LATHES iiLiiie umwm RAOIAL DRILLS Detektorji za slepe LONDON, Vel. Brit. — Na menarodnem sestanku v Londonu, kjer 'so razpravljali o pripomočkih, ki nadomeščajo človeška čutila, so pokazali elektronski elektronski detektor za slepe. Aparat, ki ga je mogoče nositi v roki (tehta 400 g), oddaja ultrazvočne valove, katerih frekvenca se spreminja, če naletijo na oviro. Slepi, ki nosijo tak aparat, zaznavajo zvoke po posebni slušalki; po višini tona in po njegovi kvaliteti ugotavljajo, kje je ovira in kakšna je. Londonske konference se je udeležilo nad sto znanstvenikov in predstavnikov organizacij slepih iz Evrope, ZDA, Avstralije in Nove Zelandije. Prireditelji konference so dejali, da je bila poglavitna ovira za rabo tega elektronskega detektorja predvsem . psihološke narave. Izjavljali so, da bi prav radi pokazali tudi “naočnike”, zasnovane na enakem principu, vendar po njihovi oceni še niso dovolj izpopolnjeni. Britanski proizvajalci teh pripomočkov so. sporočili,-da so bili elektronski detektor poslali na preizkušnjo v 25 dežel, med katerimi so tudi Malavi, Avstralija, Južna Afrika, Nova Zelandija, ZSSR in Severna Amerika. Detektor stane za zdaj sto funtov, v serijski proizvodnji pa se bo pocenil na 50 do 60 funtov. NUiERIGAL GGMTRGLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5, pop. ali kličite 341-1706 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (236) Ženske dobijo delo Čistilke Sest dni; po 6. uri pop., v bližini E. 67 in St. Clair Ave. Kličite EN 1-6678. (234) MALI OGLASI Harmoniko prodam Prodam novo harmoniko nemškega izdelka, tri vrstno A E B, oglašena, cena $145.00 . Mike Barbič, 16319 Arcade Ave. Cleveland, Ohio 44110. tel. IV 1-0939. Prebarvajte Vaše sobe Pokličite me, da Vam poceni in strokovno prebarvam Vašo hišo znotraj, da bo lepa za praznike. Telefon: 432-2320. (234) Posestvo za dohodek Zidano poslopje, 4 stanovanj, blizu St. Clair Ave., garaže, posamezne udobnosti. $26,900. Beverly Hills okolica Zidan bungalov/, priključena garaža za 2 kare, 3 spalnice, družinska soba, velik lot, samo 10 let star. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St. (233) Domači med naprodaj po zelo ugodni ceni. Nabavite si ga še pred prazniki pri Antonu Slaku, 13921 Scioto Ave. blizu St. Clair Ave. telefon 761-0887. (5,7,9 dec) PrijatePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE j AID FOR AGED PRESCRIPTIONS j St. Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4213 Vladislav Stanislav Reymont PR AVSCA N Povest Prevel France Revk % Bila je predpomladna marčna noč, polna dežja, mraza in vetrov. Gozdovi so stali ukrivljeni in odreveneli, premraženi do mozga; zdaj pa zdaj jih je pretresel ledeni dež, nato so trepetali ko v mrzlici in kakor v bojazni raztezali svoje veje, s katerih je kapljala voda, šumeli so zamolklo, bičali temo in besneli v bolečini mraza — tu pa tam so zatulili divjo pesem brezlistnih bitij. Zdaj pa zdaj je naletaval južni sneg, ki je dušil vse glasove in mrazil, da je umolknil tudi gozd in postal nem in tih — skozi mrak, skozi puščo, med mogočnimi, onemelimi drevesi se je začul le tu pa tam tih in bolesrten jek ali pa se je oglasil ostri, presunljivi krik zmrzlega ptiča in suho škrtanje pod sneženo težo se lomečih vej. Toda znova je zavel veter, na tiho se je prihulil skozi temine in se vrgel s srdom na gozdove, se divje zaril v njihove globine, odpihoval sneg, klestil mladike, lomil gosto vejevje in se z velikim zmagoslavjem prekopicoval po poljanah ter zvijal debla kot bi bila vitko trsje. Med tem so se iz globine noči, iz grozo vzbujajočih pustot prostranstva priplazili ogromni tmurni oblaki podobni razvihranim, a gnilim kopam sena, padli so na gozdove, obesili se na brda, ovili CHICAGO. ILL. HELP WANTED $ $ $ mm mm mmmm$ mmi We are now hiring applicants for Christmas employment. HOURS TO SUIT. FULL AND PART TIME SMES STOCK mmmim Excellent working conditions and rate of pay. Permanent positions also available in management, training, sales, stock and cashiering. Full Company Benefits Interviewing Mon.-Sat. 9:30 a.m. to 5:30 p.m. APPLY MR. BANKS E. J. KGRVETTE Waukegan Rd. & Dempster MORTON GROVE, ILLINOIS (233) drevesa ko raztrgane cunje, jih dušili v njihovem ostudnem objemu in jih škropili z mrzlim neprestanim dežjem, ki se je zajedal še v kamen. Noč je bila strašna: ceste puste in preplavljene z blatom, ki je bilo pomešano z ostanki snega; vasi so bile tihe kakor bi bile izumrle, polja mrtva, sadno drevje brez listja in ukrivljeno, reke v ledenih sponah — nikjer znaka življenja — le ogromno kraljevanje noči. Le v krčmi v Pžiloku se je svetlikala mala lučka. Krčma je stala sredi gozdov na razpotju; za njo, na pobočju gore je stalo nekaj koč, a okrog se je razprostiral mogočni, črni borov gozd. Jašek Vinčijorek se je prikradel oprezno iz gošče na cesto, uzrl trepetajočo svetlobo in se prihulil do okna. Dolgo je stal neodločen, razgledoval se po notranjosti krčme, prisluškoval, oziral se boječe naokrog, a ni vedel, kaj naj stori; — bal se je vsega tako, da je stopil od okna in napravil že nekaj korakov nazaj v gozd, ko je zavel veter in ga prevzel s takim mrazom, cia se je pričel ves tresti, nakar se je obrnil, se prekrižal in stopil v krčmo. Krčma je bila velika; črni strop je visel nad ilovnatim tlakom in pritiskal na stene z oluščenim ometom, v katerih je CHICAGO, ILL. HELP WANTED CMRISTiAS PCSITfOiS America’s leader in promotional retailing is now interviewing applicants for temporary Christmas positions. No experience necessary as iwe will train you. We also have positions open for permanent full time help. APPLY PERSONNEL OFFICE Monday Thru Saturday 9:30 A.M. To 5:30 P.M. E. I KGRVETTE SOUTH 4200 Lincoln Hwy. Matteson, Illinois 87th and Cicero Oak Lawn, Illinois NORTH Waukegan And Dempster Morton Grove, Illinois WEST 575 W. St. Charles Elmhurst, Illinois Cermak and Harlem North Riverside, Illinois (233) MALE HELP STOCK MEN Due to expansion, we have openings in our store for permanent, full time stockmen. Good starting salary and company benefits. APPLY PERSONNEL DEPARTMENT TEL. — 965-4040 E. J. KGRVETTE Waukegan Road & Dempster Morton Grove, Illinois bilo dvoje napol oslepelih oken, ki sta bili zadelani s slamo. Nasproti oknoma za sirovo leseno ograjo je stala točilna miza, ki se je opirala na par velikih sodov, na katerih je plapolala sajasta petrolejka. V izbi je ležal gost mrak, razsvetljen od pramenov ognja, ki je dogoreval na velikem starinskem ognjišču, pri katerem se je bil razšopiril beraški parček. V drugem skoraj temnem kotu je čepelo nekaj oseb, strnjenih v kopico in si nekaj tajnega šepetalo. Pred točilno mizo sta stala dva kmeta; prvi je stiskal steklenico v pesti, a drugi mu je podstavljal kozarček, napijala sta si pogosto in se zibala od pijanosti. Debela, črna dekla je, oprta na čebriček, smrčala za ograjo. Duh po žganju, pomešan z duhom mokre Hovice in premočenih oblek, se je razprostiral v krčmi. Včasih je nastala taka tihota v izbi, da ni bilo slišati drugega ko šum gozda, štropotanje dežja po šipah in prasketanje smrekovih vej na ognjišču, nato so se s škripanjem odprla nizka, za leseno ograjo skrita vrata in v njih se je prikazala stara, siva glava Žida, ki je bil oblečen v obredno srajco in je polgasno pel; za njim se je prikazala s svečkami razsvetljena izba, iz katere so odmevali pridušeni glasovi enoglasnih, žalostnih pesmi sobotnega praznika. Jašek je izpil nekaj kozarčkov drugega za drugim in grizel suho, plesnivo žemljo, katere skorja je bila vlačna ko jermen in mu je ostajala na zobeh; pri-grizoval je slanik in se oziral zdaj na vrata zdaj na okno, a še pridneje je lovil na ušesa, kaj mrmrajo v izbi. “Ženiti se, preklemana reč, ženil se pa ne bom!” je mahoma kriknil kmet, treščil steklenico ob steno in pljunil v velikem loku na hrbet berača, ki je sedel ob ognjišču. “Ženiti se'moraš ali pa denar vrniti!” je mrmral drugi. “Hudirja, toliko denarja! Jevka, še četrt žganja; plačam jaz!” “Denar je velika reč — žena je še večja ...” “Ne, preklemana reč, oženil se pa ne bom, prodal bom vse, zadolžil se bom in vrnil denar, a oženil se ne bom s to smrdljivko.” “Napij mi, Antek, pa ti bom nekaj dejal...” “Ne boš me ociganil; če sem dejal: ne, ostane ne, a če je že tako — bom šel s temi ljudmi v Brazilijo ali tudi na konec sveta ...” “Neumno govoriš! Napij mi, Antek, pa ti bom nekaj rekel.” Napila sta si nejkrat in se začela objemati in poljubljati, a sta nenadoma umolknila, ko je v drugem kotu zaplakalo dete in je med tiho in boječo kopico stisnjenih ljudi nastalo gibanje. Visok, suh kmet se je prikazal iz teme in zapustil krčmo. Jašek se je priplazil do ognja, kajti zeblo ga je do kosti, nasadil je slanik na palčico in ga začel peči na žerjavici. “Odmaknite se malo,” je prosil berača, ki je držal svoje bose noge na malhah in je kljub svoji popolni slepoti sušil na ognju premočene krpe, ki jih je bil odvil od nog in se šepetaj e raz-govarjal z ženo, ki je pripravljala večerjo in pokladala dračje pod trinožnik, na katerem je stal lonec. Jašku je postalo topleje, iz njegove suknje se je dvigala para kakor iz čebra vroče . vode. “Dodobra vas je premočilo,” je zamrmral berač in vohal po zraku. “Precej,” je odgovoril Jašek in se zdrznil, zakaj vrata so se škripaj e odprla, toda vstopil je le dolgi, suhi kmet in je polglasno nekaj pripovedoval kopici ljudi, ki se je bila strnila okrog njega. “Ali veste, kdo so to?” je vprašal Jašek in se dotaknil beračeve roke. “Ti le, kdo da so? Norci, ki gredo v Brazilijo,” je odgovoril ta in pljunil. Jašek se ni oglasil več, sušil se je in se tu pa tam ozrl po ljudeh, ki so, vznemirjeni od nečesa, \ govorili zdaj glasneje, zdaj tiše, ali pa so utihnili popolnoma; vedno znova se je ka- V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE JEAN SRAY ki nas je za vedno zapustila dne 5. decembra 1965 Srčno ljubljena soproga in mati, šla prezgodaj si od nas, dobra, skrbna si nam bila, pogrešamo Te vsak čas. Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, rajsko srečo uživamo. Žalujoči: SOPROG IN OTROCI Cleveland, O., 5. decembra 1966 teri izmed njih dvignil in odšel iz krčme ter se hitro vrnil. Iz židovske izbe so bili slišni čimdalje enakomernejši glasovi pesmi; od nekje se je bil priklatil sestradan pes, se privlekel do ognja in začel renčati na berača. Dobil jih je s palico, da je zacvilil od bolečine, nato je legel na sredo izbe in gledal z žalostnimi, gladnimi pogledi na hlape, ki so se dvigali iz lonca. Jašku je postajalo toplejše, pojedel je bil slanik in ostanke žemelj, toda občutil je čindalje večjo lakoto. Otipaval je žepe, a ni našel v njih niti groša, nato se je sključil v dve gubi in brezmiselno strmel v lonec in v rdeče plamenčke ognja. £OC9OSO