Leto LXV^ ŠL I69
Ljubljana, četrtek 28. julija 1932
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popodne, IzvsemA nedelje m praznike. — Inseratl do 90 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN TJPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva. ulica it. 5 Telefon «t, 3122, 3123, 3124, 3125 in 312«
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190,
NOVO MESTO, Ljubljanska C. Tet st. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101. — tm — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
SMRTNA OBSODBA GORGULOVA
Pariško porotno sodišče je snoči obsodilo atentatorja Gorgulova na smrt — Razburljivi prizori med sodno razpravo
Pariz, 28. julija. Včeraj popoldne se je pred porotnim sodiščem nadaljevala razprava proti morilcu Gorgulovu. Njegov zagovornik Geraud je takoj ob otvoritvi razprave zahteval, naj se predložita porotnikom še dve dodatni vprašanji, in sicer: 1. ali je obtoženec izvršil svoje dejanje v duševni zmedenosti. 2. ali je obtoženca gnala k zločinu nepremagljiva sila.
Državni pravdnik je govoril proti temu predlogu, sodni dvor pa je odločil, da bo o njem sklepal šele po končanem zasliševanju prič.
Včeraj je bila pred govorom generalnega državnega pravdnika zaslišana tudi žena Gorgulova. ki je jokala in se krčevito oprijemala klopi, v kateri je govorila. Gorgulov je divje zaklical: »Oprosti mi, Ana!« Izjavila je. da je bil njen mož vedno nežen, vendar pa je postal nekako 14 dni pred atentatom precej čudaški. Dejal je, da namerava odpotovati v Abesini.io. Nekaj dni pred atentatom je mož ploskal, ko je videl predsednika  republike Doumerja v filmu.
žena je nato pokleknila na tla. sklenila roke rn prosila milosti za moža in sočutja Ta. svojega otroka. Ko je Gorgulov psoval priče, je šepetala žena: »Toda moj dragi, ti si vendar ob pamet!«
Po zaslišan iu prič je sodišče odklonilo predlog obrambe, naj se porotnikom predloži še dodatno vprašanje o duševni zmedenosti Gorgulova.
Nato je imel glavni državni pravdnik svoj pledover, v katerem je nagLašal. da je bil v francoski zgodovini izvršen umor državnega predsednika samo dvakrat, in sicer vedno po inozemcu. Gorgulov sna da med one tuje elemente, ki se potikajo po Parizu, in je eden izmed onih Rusov — bodisi, da je bel. rdeč ali zelen — ki ne mislijo na drugo, kakor da bi zasejali zmedo m ogražali mir v Franciji. Pri tem ne očita ničesar onim maloštevilnim ruskim emigrantom, ki delajo. Da bi bil Gorgulov pristaš komunistične stranke, ni dokaza, in njegovo dejanje se ne da pojasniti z nobeno doktrino. Gorgulov gotovo ni blazen, morda je fanatik, toda gotovo je morilec.
Pri teh besedah je prekinil Gorgulov državnega pravdnika z vzklikom: »Saj niste niti čitali mojega političnega programa! Saj niste čitali mojih povelj, saj sploh ne veste ničesar o meni!«
Le s trudom se je posrečilo predsedniku pomiriti obtoženca, državni pravdnik pa je nadaljeval: »Saj ni treba, da je vsaka divja zver tudi besna.«
Ob koncu svojega govora je državni pravdnik omenil še Doumerjevo vdovo, ki prihaja vsak dan na grob umorjenega moža in joka.
Glavni zagovornik Geraud je naglašal, da gre za dejanje blaznega človeka, ker za umor ni bilo mogoče najti pametnih razlogov. Ponovno je omenil mnenje psihiatrov, iz katerega je razvidno, da Gorgulov ni npr malen. Usmrti se pač pobesnel pes, toda ne usmrti se bolnik- Nadalje je govoril o trpljenju ruskih beguncev, ki so marsikje izgubili svoje moralno ravnotežje, in je rudi glede na to prosil za oprostilno sodbo.
Za. njim je imel obtoženi Gorgulov svoj zaključni govor, v katerem je še enkrat zelo fantastično govoril o svojih idejah, ki bodo rešile svet. Obžaloval je svoje zaigrano življenje in svoje propadle načrte o diktaturi.
Ko ie večina rxMtotnfloov prftndimto odgovorna na vpgašania sodišča in je sodišče ob 20. razglasio smrtno obaodbo, je
predsednik podeli! besedo na smrt obsojenemu Gorgulovu, ki je začel nervozno in negveano govoriti:
>Niste me onečasrBL Jaz setn dober ruški voj^k. Dolžan setn vam zahvalo. Morate roe ubiti kot vojaka i* puške na poJdn časti. Takrat vas bom po vojajako pozdravil. Samo ne giljotina! Ne giljotine !c
»ALi je to vse, kar imate poveda>ti?« Je vprašal predse<±nrk sodišča.
»Da«,« je odgovoril Gorgulov. »To je vse in z zadovoljstvom bom zapusti! ta svet.«
Nato se je obrat k ob&hnotvn, ta" *e bflo zbrano v sodem dvorani, in dejal:
»Opozoriti vas moram, da je komunizem tn itn da bo iztrebi vse narode.«
Takrat ga je prekini njegov zagovornik in izjavil prav tako proti občinstvu:
»Videli boste po izvršitvi smrtne obsodbe! Jaz ali državni pravilniki«
Zagovornik je s tem očJvidno ahuftnrf na avtoflesijo, ka se jzjvtS po Jusffficacifl nad obsc^enčevim truplom.
Nato je vstal predsednik sodSšča m se obrni J k obsojencu:
»Tri tfni imate časa, da se pritoSJte na kasacijsko sodišče. Po preteku tega roka vaša pritožba ne pride več v poštev. Straže, odvedite obsojenca.«
Nato so Gorgulova odvedli iz dvorane.
Noč je že legla na z etnik), ko je pariško prebivateftvo zvedelo o razsodbi v proces« proti Gorgviov«. Oboli sodne pa-
lače so se bile zbrale velike množice radovednežev, ki so jim novinarji povedaH, da je Gorgulov obsojen na smrt Ljudje te vesti niso sprejeli z začudenjem. Culi so se tudi vzkliki odobravanja.
Skupine ljudi so se zbirale na Deau-phinskem trgu in na bulvaru pred sodno palačo do 22. Čakale so voza, v katerem naj bi straže odvedle obsojenca v njegovo celico, toda le malo ljudi je pričakalo ta trenutek, ker so šele pozno ponoči odpeljali Gorgulova v celico za obsojence na smrt
Še v teku noči so listi izdali posebne izdaje, v katerih so obvestili prebivalstvo
o izidu procesa, ki ga je vsa Francija z nestrpnostjo čakala.
Po smrtni obsodbi Gorgulova, ki je bila sprejeta v javnosti z zadovoljstvom, je nastalo vprašanje, ali bo Gorgulov vložil prošnjo za pomilostitev. Gorgulov je večkrat izjavil, da hoče umreti, toda ne kot zločinec pod sekiro krvnika, temveč kot vojak. Branitelj obsojenega bo vsekakor storil vse, da pridobi Gorgulova za podpis prošnje za pomilostitev. Ako bi bila prošnja odklonjena, bo justifikacija izvršena ob koncu avgusta ali v začetku septembra. Včeraj je bila razširjena govorica, da je vdova umorjenega predsednika Doumerja pri predsedniku Lebrunu in njegovi soprogi prosila za milost Gorgulovu.
Poljski komentar]! o pogodbi z Rusijo
Poljski tisk izraža v splošnem zadovoljstvo nad zaključitvijo pogodbe o nenapadanju z Rusijo, od katere pričakuje znatnih koristi
na, kakor je to nedavno naglasil predsednik poljske republike v govoru, ki ga je imel 4. t. m. pri izročitvi akređitavuih pisem novega rumunskega poslanika v Varšavi in v katerem je posebej podčrtal, da bo načelo teritorijalne integralnosti, ki veže po jamstvenem dogovoru Poljslco in Rumunije, ostalo še nadalje čvrst temelj njune politike in da tvori poljsko-rumun-sko sodelovanje pomemben pozitiven element, ki v veliki meri pospešuje varnost In splošno blagostanje. Grof Sendek je nadalje naglasil, da poljske-ruska pogodba o nenapadanju dovolj skrbno upošteva interese poljsko-ntmunskega sodelovanja. Cl. 2 te pogodbe določa, da ima vsaka stranka priliko in pravico, da v slučaju napada preti neki tretji državi odstopi od dogovora brez prejšnjega obvestila. Cl. 4 določa, da ostanejo vsi dogovori, ki sta jih, obe stranki sklenili pred to pogodbo, še nadalje v veljavi. Temelja pcijsko-ru-munske zveze po tem paktu torej niti malo niso ogroženi. Poljska se je pogajala z Rusijo, ko se je obenem pogajala z vsemi ostalimi državami, ki mejijo nanjo. Poljska je parafirala to pogodbo, toda v aprilu je odložila podpis v nadi, da bo mogla tudi Rum unij a skleniti podoben sporazum. Sedaj je Poljska podpisala pakt, toda ratifikacijo je še odložila. Grof Sendek je ob koncu izrazil upanje, da bodo zapreke, ki otežkočajo zaključi tev rumun-sko-poljske pogodbe o nenapadanju, odstranjene in da se bo na ta način doseglo ozdravljenje vzhodne Evrope.
Varšava, 28. julija. AA. Ltetd obširno komentirajo zakljucitev poljsko - ruske pogodbe o medsebojnem nenapadanju in poudarjajo, da je izraz čvrste volje miroljubnosti Poljske in trden element v smeri okrepitve evropskega miru.
>Kurier PorannT« piše: Z veseljem pozdravljamo ta novi instrument miru v Evropi in sTednjem vzhodu Naše vesene bi bilo še večje. Če bi tudi Rumunija in Rusija našli pot za zakliučitev podobne posodbe. Ljubezen Poljske do miru je tolikšna, da bi mo<ila doprinesti tudi nekatere Žrtve za okrepitev miru in medsebojnega zaupanja, s čimer bi se dala odpraviti tudi gospodarska kriza.
>Gazeta Poiskat piše, da predstavlja ta pogodba potrdilo in okrepitev določil K<?1-loggovega pakta in da je še celo večjega političnega pomena. Ta dogovor, pravi list, bo velikega pomena za razvoj občutka varnosti in medsebojnega zaupanja na ob^h st raneh.
>Kurier Polski« našteva velike moralno dobrine pogodbe in pravi, da pomeni v nemirni Evropi brez dvoma edinstveno manifestacijo zadnjih mesecev za normalizacijo in oiacenje političnih odnošajev. Poljska je s to pogodbo dokazala svojo iskreno in pošteno željo po miru. Ta pogodba mora postati temelj za popolno normalizaciio poljsko - ruskega razmerja. List zaključuje z besedami: >Na Poljskem ni politične stranke, ki ne bi z zadovoljstvom sprejela za-ključitve pogodbe o nenapadanju z Rusijo-* Bukarešta, 28. julija. AA. V zvezi s podpisom peljsko-ruske pogodbe o nenapadanju je poljski poslanik v Bukarešti, grof Sendek, izjavil predstavniku agencije Rador, da so načela poljsko-rumunske zveze v vsakem o žiru ostala nedotaknje-
Konferenca o srednji Evropi
pariz, 28. julija. Kakor je izvedel >Journee Industrielle« se bo konferenca za srednjo in vzhodno Evropo, ki se bo pričela 2. septembra, sestala v ženevi. Francijo bosta zastopala prof. Rist za valutna vprašanja in Georges Bonnet za gospodarska vprašanja. Konferenca bo bržkone trajala 3 tedne.
Carinska vojna Irske proti Angliji
London, 28. juHja. V torek je bfl. objavljen seznam novih irskih carin, ki se tičejo v glavnem angleškega premoga. Uvoz angleškega premoga je zaradi nove carine popolnoma onemogočen in približno 8000 angleških rudarjev bo zaradi irske carinske zapore ostalo brez dela. De Valera je izjavil v nekem komentarju, da bo Irska v bodoče dobivala premog pretežno iz Nemčije. Razen tega je Irska naročila pri nemški tvrcBd Siemens-Schuckert za tri milijone mark električnih aparatov.
London, 28. julija. Pričakovanje, da se ho še v zadnjem trenutku dosegel sporazum v spornih angleško-ir&kih vprašanjih, se ni izpolnilo. V nasprotju s prejšnjo vestjo iz Dublina parlamentarni tajnik Flktn »i prišel v London.
Aretacija vohunite na francoski mefl
Faris, 28. juftja. Te dni je btia v bM2mi
na franc.-svicarski meja are tirana 12-letna Helena Kaho. Kakor poroča >Jour> nalc, Kahnova ni samo dobivala vsak dan mnogo zelo sumljivih pisem, temveč je v svojem stanovanju sprejemala tudi rasne emisarje, ki so ji dobavljali dokumente francoski državni obrambi. V trenutku aretacije je policija našla v njenem kovčegu razne listine, med njimi šifrirane spise, ki so bfti predloženi vojnemu ministrstva v proučitev. Kahnovo so BJSSSSM v jetnlš-oieo Ju Len an Genevods.
Pogajanja o novi romanski vladi
Bukarešta, 26. julija. Kralj je včeraj opoldne sprejel v avdijenci in pri držal na obedu vodjo narodne kmetske stranke Juha Mania, čemur pripisujejo v političnih krogih velik pomen, ker zahteva Maniu za sestavo bodoče vlade popolnoma proste roke. Od te avdijence je odvisno, ah* bo Maniu prevzel vodstvo nove vlade istočasno • predsedstvom v stranki. Če bo vztrajal na odklonilnem stališču, bo prišel v poštev samo dosedanji ministrski predsednik Vajda-Vojevod, ker je posle vodeči podpredsednik strank« Mihalake odklonil ta mandat.
mm   i »i« n   15_••
Mobilizacija Bolivije
La Pas, 28. julija, V Boliviji so odredili splošno mobilizacijo. Rasen dveh polkov in čet, potrebnih za straio arsenala in vojašnic, so bile ostale čete zbrane na osemlju Grand Chaeo.
Berlin, 28. julija. AA. Ker so nekateri tisti poročali iz La Paza, da prevzame nemški general Knndt vrhovno povoljatvo nad boMvijsko vojsko, objavlja general Kunojt, ki biva v BerKnu, da mu o tem nI ničesar znanega. General misli, da ima boHvtjska armada sama dovolj dobrih oficirjev tn se jI nd treba zastran tega obračani na taje generale.
V letalo treščilo
London, 28. jviija. Sooči se je pripetila huda letalska, katastrofa južno od Londona. V letalo, v katerem so b* soproga in sin znanega arhitekta m konzervativnega parlamentarca Bossotna ter 23 letni nemški grof Otton Eherbach Furstenau, je treščilo. Letalo je padlo na tla in vsi potniki so se ubili. Druga letalska nesreča se je pripetila v blžmi Canterburvja. VoflaSko letalo ie padlo na tia. Pilot m Ietateki častnik sta se nbsa.
Nemčija in razorožitev
Nemška zaliteva po enakopravnosti — Henderson zadovoljen z dosedanjimi uspehi
London, 28. julija. >Daily Telegraph« piše, da namerava nemška vlada sedaj, ko je pristopila k pogodbi o medsebojnem zaupanju, takoj sprožiti vprašanje enakopravnosti v oboroževanju. Kakor pripominjajo >Trmes«, je Nemčija samo zato tako pozno pristopila k tej pogodbi, ker v Berlinu sprva niso razumeli natančnega smisla pogodbe in so šele pozneje dobili zadovoljiva pojasnila. List meni, da bi se dala zahteva Nemčije po enakopravnosti v oborožitvi spraviti v sklad z vojaško klavzulo v versailleski pogodbi.
Pariz, 28. julija Govor nemškega vojnega ministra generala Schleicherja, ki ga je imel v torek zvečer po radiju, je zbudil v Franciji precejšnjo senzacijo. Poročila listov, da napoveduje general Schlei-cher zopetno oborožitev Nemčije, kažejo povsem jasno na odpor, ki so ga izzvale njegove izjave v Nemčiji. Listi tud-i poudarjajo, da je general Schleicher ostro kritikoval postopanje Francije napram Nemčiji.
London, 38. julija. >Times< je mnenja, da bo govor nemškega vojnega ministra Schleicherja s svojimi napadi proti Franciji, navajanjem izjav Llovda Georgeja In napovedjo, da bo Nemčija sama skrbela za svojo varnost, če se Ji odreče pravica do enakopravnosti v oboroževanju, kakor tudi s hvalisanjem vojaških kreposti izzval
odmev daleč preko nemških mej. >J>3»rj Eipress* piše o nemški oborožit\ eni sen zaciji in izigravanju versailleske pogodbe.
>Times« piše: Močni molčeči mož nemške vlade general Schleicher je govoril z odkritosrčnostjo, za katero mu mora biti hvaležen ves svet. Brez dvoma je bil njegov govor predvsem namenjen inozemstvu. Govor dokazuje zavest politične cd-governosti moža, čigar stališče se tudi v lastni vladi ne more napasti.
London, 28. julija. Predsednik razoroži tv ene konference Henderson, ki se je po končanih ženevskih pogajanjih vrnil v London, se je izaavil zastopnikom tiska z velikim zaupanjem o bodočem razvoju razorožitveno konference. riende>rson ne trdi, da bi bil z dosedanjimi uspehi zadovoljen, toda konferenca, na kateri sodeluje 64 držav, ne more drugače nadaljevati svoje zadeve. Vojaški strokovna a ki so opravili velliko delo, toda sedaj fe tmrvt njihov čas. Urad konference bo dne 18. septembra zopet zaipočei svoje delo v Ženevi. Šele potem, ko bodo izdelani popolni in koncnoveLjavini predlogi, namerava Henderson zopet sklicati plenum konference.
Odgoditev Borahovega nacrta
VVashington, 28. julija. Po poročilu R enter je vega urada bodo politični ozari in dejstva, da nI mogoča neposredna rešitev vprašanja vojnih de logov, ameriški vladi povod, da bo za sedaj pustila načrt senatorja Borana o črtanju zavezniških vojnih dolgov ob strani. Predsednik Hoover in državni tajnik Stimson sta o zadevi že podrobno razpravljala in kakor zatrjujejo, ne smatrata sedanjih okoliščin kotfugodne za akcijo v tem pogledu, Čeprav je po mnenju Borahov sobotni govor v splošnem zadovoljil oficijelne kroge.
Žalovanje v Nemčiji
Berlin, 28. julija. AA. Vsa Nemčija žaluje nad potopom šolske ladje državne mornarice »Niobe«. Dognano je, da je pri katastrofi izgubilo življenje 69 mornarjev. Predsednik republike Hindenburg je seru mornarice poslal sožalno brzojavko in je naročil, naj se njegovo sožalje sporoči svojcem žrtev. Tudi danski in rtalijansfci kralj sta sporočila svoje sožalje. Na javnih zgradbah pa tuda mnogrih zasebnih hišah so po vsej državi razobesili zastave na pol droga. Radio je odstavil s programa vse zabavne točke in plesno godbo. Med 40 rešenimi mornarji je tudi komandant ponesrečene ladje kapitan Ruhruss, ki ga je vrglo čez krov, ko se je ladja nagnila, m se je na ta način rešil, Preiskava je ugotovila, da katastrofe nihče ni kriv. Nepričakovan naval vetra je polomil jambore. Ladja je nekaj časa prevr-njena plavala po morju. Potopljena ladja leži kakšnih 20 m globoko v morju, upajo pa, da jo bodo lahko kns&hi dvignili.
Oboroževanje Italije
Pariz, 28. julija. AA. Po vesteh iz Rima so italijanski Ksta ogorčeno protestirati proti nekemu angleškemu listu, ki je kljub rt albanskemu demanti ju ponovno tnffl, da je Itafija naročila djre križarki in dve torpedovfci. K3|ub ogorčenosti italijanskega tiska je ugotovljeno, da je neki li-vornski list že v januarju poročal, da je Itatija naročila eno izmed ladij, o katerih sedaj piše angieSki Hst.
Železniška nesreča v Berlinu
Berlin, 28. jtzHja. Snoči se je pripetila blizu predmestnega kolodvora Gesundbrun-nen velika železniška nezgoda. Premika mi stroj je v polni vožnji s strani za vozil v osebni vlak, ki je prihajal ix Stralsunda. Sunek je bil tako močan, da se je prevrnilo 5 vagonov osebnega vlaka. Izpod razvalin so potegnili 2 mrtva in 22 hudo in lahko ranjenih potnikov. Več potnikov je bilo stisnjenih mod razvalinami in so jih morali rešiti s pomočjo kisikovih aparatov.
Gosti za mSRon Rr
Rhn, 28. julija. AA. Italijanski listi poročajo o zelo zanimivem slučaju, ki se je pripetil nekemu italijanskemu goslarju, Ferrigliu po imenu. FerrigHo ie zašel v gmotne stiske in je zato prodal svoje gosli nekemu trgovcu z giasbili za 5 lir. Ko je trgovec gooK pregledal, ie odkril v njih notranjosti ime znanega mojstra in izdelovalca gosli Stradrvarrja in zraven letnico 1717! T« gosli, prodane za let Kr, so danes vredne mffijou Ur.
I
Kralj na Bledu
Beograd, 28. hilija. M. Nj. VeL kralf je sooči odpotoval na Bled, kamor ie dospel davi.
Pod
in marelami
Ljubljana, 38. ju&ja.
Danes je zopet Lč ubijan a doživela pre-imeniten dogodek; po strašansko dol&em 'času smo zopet vedrili. O takšnih dogodkih se pri nas razpravlja na dolgo in široko, če pa dežuje, je to tudi zananstveiiH dogodek, posebej pa omenriamo, da dež spravi iz ravnotežja vse mesto ter je treba pač o tem tudi pisati.
Sploh pri nas zeJo redko dežude. če ni dežja dva dni, smo že vsi obupani, strašansko razpoloženje se nas polasti, da iščemo povsod blad.ila ter zavetja pred neznosnimi vremenskimi in LjubJjaničiniimd vplivi, vse tarna o nadlogah in krizah, včasih so bfle sicer moderne tožibe nad kislimi kumaricami m pasjimi dnevi, moda se pa izptfemirjoa tudi v tem pogledu. Glavno je pa dež. Takrat vsem odleže. Zavlada splošen optimizem, ko začnemo odjpirati kraojsike marele — najbrž nam je še v krvi —, da bi najraje kar vriskali kot njega dni pod  rdečrmi marelami.
Dopoldne so tudi zavladali na trgu takoj stari zlati časi, ko je pričelo deževati. ZrvSa so se hudo pocenila, le škoda, da tega niso vedele naše varčne gospodinje. Le narvesmejše so se sprehajale med zapuščenimi prodajakiimi mizami. Prodajalke so namreč skoraj vse pobegnile pod najbližje strehe, če niso odrinile domov. Le nekatere so se žalostno stiskale pod dežrtrki. Nekatere so ponujaJe krompir po 50 para kg, pa tudi druga živila so ponujale po vsaki ceni. Postale so tudi solidarne ter so vedrile po dve ali tri pod enim dežnikom.
CvetMčarke   ob   Kresiji so prodajale velike šopke cvetja po dinarju. Dež jih. je neusmiljeno pral, da je voda kar cur-Kala od njih. Smilile se pa niso nikomur.
Kako koristen in težko pričakovan je bfl dež, dokazuje tudi primer, s kakšnim nepopisnim veseljem ga je pozdravil neki kopalec Sedel je na balkonu ob najhujšem dežju v kopalni obleki. Res, kar ganljivo hrepene nekateri meščani po vodi, zato jim je dež prav tako pomemben kot kmetom.___
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize:   Amsterdam 2269.60_2280.96,
Berlin 1357.27—1348.07, Bruselj 71.57 do 785.61, Curih 1097.S5—1102.85, London 1*8.92—200.52, Newyork ček 5621.13 do 5*49.39, Pariz 220.80—221.92, Praga 166.67 do 167.53, Trst 286.69—289.09.
INOZEMSKE BORZE.
G uri h: Pariz 20.12 in četrt, London 18.16 In pol, Newyork 514 in četrt, Bruselj 71.19 in pol. Milan 26.17, Madrid 41.10. Amsterdam 206.82 ln pol, Berlin 122.07 ln pol, Sofija 3.70. Praga 15.19, Varšava 57.60, Bukarešta 3.06.
Postani in ostani dan Vodnikove
5trarj 2.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 28. julija 1932
Stev 1^9
Ureditev
prometa
na Ljubljanici
Obširen elaborat
pride na sejo občinskega sveta
ki
Na vrata in srca trkajo
Zgodba o brezposelnem, k) je za kos kruha in pogreto juho 5 ur delal
Ljubljana, 26. julija. Slavni dnevi Ljubljanice so minuli, kakor je pred okroglo 80 leti pritekla železnica v Ljubljano in se je kmalu nato železna cesta potegnila tudi čez barje in Kras proti morju. Po Savi je na velikanskih, po 60 m in še daljših ladjah prišlo bla<*o do Zaloga, odtod pa po Ljubljanici na Breg, kjer je bila glavna carinarnica — Haupt-mauth — v hiši, kjer je sedaj davkarija. Mirne so danes na Bregu tedanje sloveče trgovske hiše in banke, ki je bila najznamenitejša Zoisova, nikjer pa tudi ni več bučne gostilne »Pri zlati ladji«, kjer so praznili bokale razvajeni brodarji in bahate barabe. Tako so se imenovali nosači v pristanišču, ki so imeli tudi svoj ceh in višjega barabo, a z železnico je utihnilo življenje na Bregu in izgubil se je zaslužek, da so bile dobrega življenja vajene barabe ob kruh in je revežem ostalo le še ime, ki danes pomeni postopača. Vsa tragika nenadoma minule slave Ljubljanice in propada tega uglednega stanu se izraža v usodi imena »baraba«, ki je danes Žaljivka! Kakšno blagostanje je bilo tedaj v Ljubljani in kakšne so bile slavnosti na Ljubljanici!
Zaradi ogromnega prometa po rekah so imeli v tistih srečnih časih tudi stroge predpise, ki so urejali plovbo, a varoval je ta red na rekah in v pristaniščih visok državni dostojanstvenik — navigacijski direktor, ki je njegov delokrog segal do glavne carinarnice ob tedanji avstrijski državni meji na Jesenicah na Dolenjskem. N'a^lavnejši med vsemi navigacijskimi direktorji je bil gotovo eksjezuiit Gabriel Gruber, morda na i večji duh vseh časov. k?r jih je živelo v Ljubljani. Kot jezuit nam je vzgojil mecena Žigo barona Zoisa in njegov krog ter ga oplodil z modernimi idejami, on nam je sezidal po lastnih načrtih najlepšo palačo, kjer je sedaj poštna direkcija, prezi-d:il glavno carinarnico, najbrže pa je napravil načrte tudi za veliko dvorano v škofijskem dvorcu in za druge krasne stavbe tedanje dobe. Ta mož nam je v svoji palači hotel dati akademijo za poljedelstvo, obrt in umetnost, najbrže je on priklical v našo domovino najslavnejšega slikarja Janeza ^Martina Schmidta in Kremsa. Ici mu je poslikal tudi kapelico — pravi dragulj in naslikal slavni sliki »Akteona« in »Danaid«, ki sta iz Strahlove zbirke prišli v Narodno galerijo, in ta veleduh nam je zgradil kanal, ki nosi njegovo ime. Prav to podjetje in pa zavist njegovega brata Daniela. ki je postal po svojem odhodu iz Ljubljane navigacijski direktor v Temešvaru, sta kriva, da je ta največji mož moral bežati iz Ljubljane v Rusijo, kjer je umrl kot svetovalec in zdravnik carja Pavla TI. ter kot general iezuitskega reda znan po vsem svetu, v Rusiji pa tako spoštovan, da je o Gabrijelu Grobarju, kakor ga Rusi imenujejo, izšlo že več romanov in knjig.
Sele sport je Ljubljanico zopet oživel in na Ljubljanici so se ob ladjah za opeko in drva ter kamenje in poleg ribiških in barjanskih čolnov zopet pojavili nagli čol-nički z veselimi veslači in razposajenimi kopalkami. Tudi težak motorni čoln smo dobili doživeli pa tudi nesrečo velike ladje ob podpeškem mostu, da je končno moral mestni magistrat urediti promet na Ljubljanici in izdati posebne predpise.
Kolikor se je moglo dognati, prevažata po Ljubljanici z motornim čolnom ljudi in blasjo Jančar Albin iz Cerkvene ulice in Štefanija Krze-Siardova s Trnovskega pristana^ samo blago pa prevažajo naslednja podjetja: Stavbna družba, ki vozi s tremi velikimi čolni kamenje iz kamnolomov Pod-pečjo povprečno enkrat na teden. Splošno znani lastnik opekarne na Vrhniki, Jože Jelovšek vozd opeko z velikimi čolni dvakrat na teden, a Vid Lapajne m Anton Mravlje iz Podpeči pripeljeta po enkrat na teden drva po vodi v Ljubljano, Siardov motorni  čoln  pa  privleče  tudi  še veliko
Lubljana., 3R. julija. Glasovi o ugrabljauju otrok v Ameriki so utihnili, Američani so morda našli bogatejše vire dohodkov in zdaj — menda je tudi v Ameriki vroče — ljudje ne čislajo tako razburljivih senzacij, ko skoraj ves svet dremlje. Pri nas je pa seveda v vseh pogledih precej drugače, tudi v tem. Tudi zdaj pogrešam« > senzacij, prilezejo se nam kot najprijetnejša kopel, sicer bi pa itak zaspali še trdnejše kot kralj Matjaž, le senzacije nas še drže pokoncu.
Torek je bil za nekatere matere izredno kritičen dan. Morda imajo pri takšnih kritičnih zadevščinah kakšno posebno vlogo solnčne pege, merda pa tudi vplivajo druge skrivnostne sile. Kajti pri nas se dogodki kupičijo v čudnem sosledju in tako so tudi v torek nekaterim materam izginili otroci. Ne le eni, za vse primere seveda niti ne vemo, toda že naslednja dva sta dovolj tragična,
Na živilskem trgu je dopoldne nenadoma začela kričati mati, češ, da so ji izginili. Takoj so se zgrnile okrog nje gospodinje in branjevke.
— Izginilo vam je? Koliko so vam ukradli? so vpraševale vse v eni sapL Kdo pa tudi dandanes misli na kaj drugega kot na denar, ženske so začele kričati:
— Pazite! Ukradeno ji je — No, koliko vam je ukradeno? so se obrnile k nesrečni materi. — Kje ste pa imeli denar?
— Oh, tri sem imela, tri otroke! je mahala mati vsa obupana ter dokazovala tudi z rokami, češ, da so ji izginili trije otroci.
— Aaa, otroci! so se začudile ženske in se takoj razšle. — Manjka otrok, so godrnjale ogorčeno. — Jaz sem pa že mislila, da ji je kdo izpraznil torbico! Pa kriči zaradi takšne malenkosti!
Nesrečna mati je begala po trgu, vpraševala po otrocih, pa je ni hotel niti nihče poslušati.
._    Kdo je pa že kdaj slišal, da so se
Ladjo opeke enkrat na teden s Vrhnike. To je torej redna tovorni in osebni promet z velikimi čolni po Ljubljanici, ki Je drugače vsa živa veslače v zaradi zabave in sporta, nekaj je pa na Ljubljanici tudi že matih in hitrih motornih čolnov, da je bil že »krajni čas za ureditev prometa.
Čolnarji vozijo z Vrhnike in Podpeči zvečino ponoči, da nalože opeko ali drva zvečer, še ponoči ali pa zgodaj zjutraj pa prispo v Trnovski pristan, kjer blago izlože navadno «na Jeku«, kakor Ljubljančani imenujejo ogal med Gradaščico in Ljubljanico po nemškem »Ecke*. Svoje čolne krmarji skoraj popolnoma prepuščajo toku reke, da ga sama ravna in nese naprej do razvodja na Spici ob Gruberjevem kanalu. Izletniki seveda so pa na Ljubljanici podnevi, a tudi ponoči jih je zlasti ob nedeljah vse polno. Krže-Siard vozi opeko z motornim čelnom in so njegove vožnje urejene tako. da jih lahko opravi čez dan, kar je zaradi brzine motornega vlačilca prav lahko, posebno radi se pa tega čolna poslužujejo izletniki, ker lastnik vštric velike barke z motorjem priklene še drugo veliko ladjo, da ima v obeh dosti prostora tudi po 40 in več ljudi, tako da celodnevni izlet na Vrhniko in nazaj stane posameznika le po kovača ali pa še manj. Ta udobni ogromni vodni omnibus obstane, kjer se izletnikom le zljubi in čaka, dokler hočejo. Časa torej dovolj za kopanje in za skakanje po pokošenih travnikih in za igranje, pa tudi za počitek v hladni ser i ob bregu.
Mestni gospodarski urad je zaradi povečanega prometa na Ljubljanici izdelal obširen elaborat in ga predložil občinskemu svetu, ki bo ta pravilnik gotovo tudi uveljavil.
Po tem pravilniku naj bi bilo dovoljeno prevažanje z motornimi čolni tako oseb kakor materijalij predvsem podnevi, navadni tovorni čolni naj bi pa vozili slej ko prej ponoči. Če bi bilo pa potrebno prevažanje z motornimi čolni v nočnem času. bi morali biti motorni čolni za ta primer opremljeni z varnostnimi svetilkami, kakor naj bi imeli v bodoče tudi navadni čolni vsi dosti močne svetilke. Poleg tega naj bi biLa predpisana za vse čolne natančna smer. tako da bi veljalo kakor za vožnje po suhem, da morajo vsi čolni voziti po desni strani reke.
Potrebno bi bilo, kolikor je le mogoče, omejiti pristajanje čolnov na različnih krajih. Tovorni čolni naj bi slej ko prej pristajali na Jeku na Trnovskem pristanu, in sicer po gotovem redu od spodaj navzgor, kakor bi čolni prihaiali v Pristan. Pristajanje na drugih krajih bi smela dovoliti le upravna oblast na posebno utemeljeno prošnjo.
Mestna občina prepušča prostor na Jeku tudi še nadalje brezplačno na razpolago, ker smatra, da je pristajanje na tem kraju v javnem interesu. Ce bi bilo potrebno, da bi morali čolnarji prevažati s polnimi čolni svoje tovore izjemoma sem in tja v dnevnem času, bi bilo pri srečavanju z motornimi čolni treba predpisati, da morajo najmanj v razdalji 50 m ustaviti motor, da se preprečijo event. preplavljanja težko naloženih navadnih tovornih čolnov. Tovore na Jeku ni dovoljeno izlagati takoj pri vodi, marveč najmanj 6 m od vodne gladine, oziroma nad potom, ki vodi mimo Jeka. Predvsem morajo čolnarji paziti na mestno kopališče in voziti previdno mimo, da se kopališke naprave ne bi poškodovale. Kakor je razvidno, bodo v kratkem za plovbo po Ljubljanici predpisane naslednje varnostne mere:
Vožnja levo-desno, razsvetljava čolnov pri nočni vožnji, zmanjšanje brzine pri srečavanju dveh čolnov, pristajanje čolnov na predpisanih pristaniščih in prepoved vožnje po Gruberjevem prekopu, ki je potrebna zaradi varnosti.
izgubili otroci kar tako na trgu, saj Ljubljana vendar ni še takšno velemesto, so se posmehovali nekateri materi.
Tako tragična zadeva res ni bila, saj je nesrečna mati našla tri izgubljene sinove še prezgodaj, še preden se je vrnila s trga, jih je bila »že sita«.
Podobna nesreča je doletela drugo mater v Trnovem. Nenadno ji je izginil triletni sinček, ki je precej podoben Lindbergbo-vemu nesrečnemu sinu. Kdo bi se potem takem čudil, če bi ga kdo ugrabil! In kdo ve, kaj se mu je sploh pripetilo! Mati, ki je tako navezana na tega otroka, si je mislila vse mogoče, bila je Se bolj obupana kot ona na trgu .Iskala ga je povsod, alarmirala vse sosede in znance, tekla tudi na stražnico, toda vse skupaj ni pomagalo nič, otroka ni bilo nikjer. Seveda ga ni Sel iskat cel štab detektivov kot Lindberghovega sina. Kljub temu pa je krenila na poizvedovanje prava ekspedicija, udeleženci so bili sicer majhni, bilo jih je pa tem vec, saj so šli iskat otroka skoraj vsi trnovski otroci in teh ni malo.
Vodja ekspedicije se je peljal možato na kolesu, za njim se je pa vlekla nepregledna kolona spremljevalcev, prava pravcata vojska bosopetnikov. Kot so junaško odhajali, prav tabo so se triumfalno vračali. Na čelu »ekspedicije« je zopet kolesaril vodnik, dva najpogumnejsa fantiča sta pa vlekla za roke izgubljenega sinu, v dolgem sprevodu otrok, kakršnega bi niti v Ameriki ne mogli spraviti skupaj. Vse Trnovo je pozdravljalo ta sprevod s silnim navdušenjem, saj so že vsi prej objokovali žalostno usodo izgubljenega sinu.
— Na Gradaskem mostu je stal m gledal v Gradaščico! so pripovedovali otroci triumfalno. — Jokal se pa ni nič!
Ko so pripeljali otroka domov, pa ni bilo doma matere, iskala je muhastega sinčka skoraj ves dan.
Ljubljana, 28. julija. Potrkal je in vstopil.
— Prijatelj, noč ne bo, danes sva oba suha! — sem »potolaJil« možaka, misleč, da prosi.
— Saj ne prosim, — je dejal skoraj ogorčeno.
de slabše, sem pomislil, ta se je pa najbrž prišel pritožit, da mu to aH ono ni bilo všeč, kar pišemo. Teh ljudi namreč ni nič manj kot beračev.
— Nekaj »za v časopis« sem prinesel, preči tajte in popravite!
Vrgel je na mizo zmečkan rokopis in naglo odšel. Napisal je pa nekaj taksnega:
Nisem pisatelj, ne rokevnjač, berač pa po milosti božji, kot da je tako zapisano od vekomaj. Nekdo je izumil krizo, ne smem premišljevati, kaj je prav za prav kriza, menda pa ni prepovedano povedati, da že poldrugo leto ne morem ne živeti, ne umreti. Pravijo sicer, da je beračenje moderno rn plodonosno ter da nikomur ni treba stradati, kdor se zna obešati na kljuke. Meni se je seveda tudi nekaj časa zdelo poniževalno moledovati okrog vzvišenih ljudi, *ki se lahko zaklepajo pred beraško nadlego v stanovanja. Končno pa je želodec izgubil vse predsodke. Nisem ga mogel obesiti na klin, sam se pa tudi nisem hotel, nočem namreč privoščiti ljudem veselja, da bi me po smrti pomilo-vali.
Ne pišem vam pa morda zdaj zato, da sem morda obogatel pri tem poklicu. Čeprav je treba priznati, da je beračenje izredno imenitno, rad bi samo opisal ta posel, da ne bo nihče okleval, ki je v sili ter se ga bo takoj oprijel.
Pozvonim, čez nekaj časa se odpre li-nica pri vratih in nekdo nezaupljivo poškili skozi. Potem odide. V stanovanju je popolna tišina. Pozvonim drugič, izgubil sem pač že vse preds; dke. V stanovanju je še vedno vse tiho. nenadoma se pa od-pro vrata in v moje uboge hlače se zapraši divji pes. Otepal sem se ga z vsemi štirimi. Ušel sem na cesto z raztrganimi hlačami.
Precej truda me je stalo, pređno sem si izprosil toliko sukanca in šivanko, da sem si zašil hlače.
Pozvonim, cdprla mi je prijazna gospa.
— Prosim, dajte mi kakšno delo, vse znam narediti, karkoli.
— Nič, nič, nič! Za božjo voljo, kako sem se vas ustrašila!
S strašansko naglico je zaloputnila vrata.
Kongres šumar-
skega udruženja
Jugoslovensko šumarsko udruženje priredi svoj letošnji kongres na Sušaku, in sicer od 19. do 20. avgusta. Pripravljalni odbor je v glavnem že končal svoje delo. Zasedanje kongresa se prične 19. avgusta ob 9. v dvorani kina »Jadran« s svečano otvoritvijo in predavanjem inž. Josipa Griinvvalda »Šumarstvo in primorski kras«. Sledila bodo poročila glavne uprave o delu v preteklem poslovnem letu in druga poročila. Popoldne istega dne bo predaval inž. Lenarčič »O naši vlogi v mednarodnem sodelovanju glede na sanacijo lesnega trga«. Izvoljena bo nova uprava in sprejeta nova pravila.
Po kongresu prirede udeleženci več izletov. 21. avgusta krenejo na Rab, ustavijo se v zalivu Sv. Krištofa, od koder krenejo v nacijonalni park, odnosno državni gozd »Tundo«. kjer se seznanijo z mediteransko floro. Na Rabu ostanejo do naslednjega dne, ko krenejo proti Jablancu, srednjem Veiebitakem pogorju in Zavrtnici ter v Senj. Iz Senja krene ena skupina z avtobusi na Plitvička jezera. V Novem bo obed in kopanje, iz Novega krenejo udeleženci ekskurzije v Crikvenico, kjer si ogledajo drevesnico, iz ,Crikvenice se vrnejo zvečer na Sušak. Za ekskurzijo, in sicer za oba dneva, se bo plačalo 60 do 80 Din. Pridružijo se lahko tudi nečlani, ki se pa morajo prej prijaviti tajniku inž. Ježidu. Na kongres pride okrog 500 udeležencev.
Nevaren kolesarski tat prijet
Kranj, 27. julija Danes popoldne so kranjski orožniki prijeli nevarnega, zelo znanega tatu, ki je gotovo nameraval v mestu krasti. Vodnik g. Ivan Javornik je Sel službeno po cesti blizu Gašteja pri Kranju. Mimo je privo-zil Zupančičev tovorni avtomobil. Na zunanji deski ct> vhodu v avtomobil je stal neki neznanec. G. Javornik je ustavil avto, ker je obešanje zunaj voza prepovedano. Ko mu je neznanec pokazal vojaško knjižico, je spoznal, da se je srečal z enim največjih in najbolj premetenih ta tov. To je znani Tepina Lojze, star 37 let, rojen v Smartnem pri Kranju, pristojen pa v Ljubljano. Na vesti ima že nešteto tatvin, radi katerih je bil že večkrat kaznovan. Baš sedaj ga zasleduje ljubljanska policija. Po poklicu je sicer ključavničarski pomočnik, kot uzmovič pa se spozna najbolje na kolesa. V Ljubljani ga imenujejo »kralja koles«. Kadar ga peljejo pazniki na delo in Če zagleda mimogrede pred vrati prislonjeno kolo, se začne kar tresti in bi ga najraje takoj zasedel in se ž njim odpeljal. Tako mu je prešel pohlep po tuji lastnini v meso ln kri.
Pa tudi v drugih ozirih je zelo drzen tat. Nedavno je ukradel v ljubljanskem zaporu nekemu sotrpinu v ječi nove Škornje. Ko je dobil pozneje v zaporu obisk, jih je izročil gostu, ki jih je potem prodal nekemu čevljarju t Britofu pri Kranju. K sreči so ga topot orožniki zasledili, ko je ravno hotel priti v Kranj, kjer bi gotovo ukradel koto ali kaj drugega. OroSnUka postaja ga je takoj poslala upravi ljubljanske policije, ki ga bo kaznovala, kakor je zaslugi.
Poskušam srečo naprej.
Možak, ki mi je prišel odpret, guban-či Čelo, premišljuje in premišljuje, pa se ne more spomniti, kakšno delo bi mi naj dal. Pokliče ženo:
— Morda hi se našlo kakšno delo za tega reveža?
Žena je bila iznajdljivejsa. Privlekla je na dan za cel voz škarpe t, ki sem jih čistil polne tri ure. Se preden sem končal delo, me je vprašala, ali znam tudi Šivati, česa pa ne znam! Prisil sem na 99 moževih hlač gumbe, seveda z največjim veseljem, s kakršnim se leti dela le brezposelni.
— Saj res, — pravi gospa, — kuhinja je že tudi umazama! Ali ste že prisili vse gumbe? Kuhinjo boste še >poribali«.
— Zakaj pa ne! sem vzkliknil navdušeno. Domišljeval sem si že, da me bodo končno najeli za služkinjo, ker sem splošno uporabljiv. Končno sem nanesil še drv iz kleti (v tretje nadstropje) za ves teden. Delal sem polnih 6 ur. Nazadnje me je gospa pogostila s krožnikom pogrete juhe in kruhom. Sam pri sebi sem računal, koMko sem zasluzil. Ce bi me plačali po 3 Din na uro — tedaj 18 Din, računajmo okroglo vsoto — 15 Din, treba je pač tudi zaračunati juho.
Pojedel sem ter okleval, da bi me nagovorila gospa, koliko sem zaslužil.
— Drugega pa zdaj nimam več! Oglasite se zopet čez nekaj dni, v sob. to bo že umazana kuhinja!
— Hvala lepa. gospa. In teh 15 dlnar-čkov bi vas prosil, saj sem se potrudil, mislim, da ni preveč 3 Din na uro.
— Kaaaj?! Nesrečni človek, kaj pa govorite? Ali vam nisem dala za delo kosila? Takšna nesramnost! Takoj iz stanovanja, saj se vas človek boji, takšnega razbojnika!
Odšel sem brez obotavljanja. Pošten človek sem, ne preživljam se z izsiljevanjem. Bila je že noč, odšel sem si iskat prenočišče v Mestni log. Ležišče sem imel v grmovju. V kozolcih človeka ne puste mirno spati.
Seveda pa niso vsi brezposelni tako skromni in marljivi kakor ta, ki ie opisal svojo zgodbo. Nekateri za nobeno de i o nočejo prijeti ali ti pa pridejo s pretiranimi zahtevami. Tako se je oni dan neki stranki pripetilo, da je debila voz drv in je hotela najeti brezposelnega, da bi jdb zmetal v drvarnico, pa je zahteval za to 80 Din. Ker mu stranka toliko ni hotela plačati, je skomignil z rameni in odšel svojo pot, češ, pa ne bom delal.
Šest roparjev
pod ključem
Novo mesto. 27. julija.
V zapore novomeškega okrožnega sodi-SSa so pred kratkvn pripeljali nevarno zločinsko tolfpo, kri je dehj časa bila strah vse Dolenjske. Belokrajine in deloma tudi Štajerske, kajti ropala im v lami jala je kar i.i-prej. Rop in vlom sta bila ljudem te tolpe kar obrt, s katero so se »pošteno« preživljali. Zanimiv je napad teh ljudi: Udrli so v bišo, v rokah so se jirn svetili samokresi in noži ter zahtevali od prestrašenih ljudi denar, dragocenosti, obleko, brano m kar so pač ralbiili. Ljudje so bili pri napadih vedno tako frapirani, da niiti mislili niso na obrambo svojih predmetov. Tolpo tvorijo po večiiini delom-raneži ln brezposelni. Najprvo sta se sešla dva. a kmalu s*a naletela na tretjega, enakega po duhu. Zbralo se j;h je tako vseh šest. Oim je rastlo Število, so rastla tudi dejanja po številu ki po irzno-sti.
Glava hi poveljnik tolpe je bil 231etni Bernard Gognjavec, brezposelni rudar, rojen v Nemčiji, a prdsrtojen v Mirno peč na Dolenjskem, dalje 1. 1911 v Trbovljah rojeni France Koren, tudi breziposelnj rudar, ter Cizelj, Fister, HTOvatič in Papler. Vsi so brezposelni kla/tivitezi, katerih se ie vse balo. Ti junaka pa so imeli zelo radi r*jd5 ženske, a v najslabšem primeru so se zadovoljili s cigankami, če ni bido ciganov doma, seveda.
V noči od 1. na 2. jasnija je trojica teh bandvtov naredila izlet preko Novega mesta v Prečno in na bližnjo Novo goro. To noč so si zbrali za svojo žrtev kocari-co Amalijo Avbar. Na zadnji strani koče so odtrgali dve deski ir. skozi to odprtino zjezli v stanovanje Avbarjeve, ki je s svojo 11 letno hčerko spak v eni postelji. S klicem »tiho, baba stara, če ne te zakoljem«, je eden izmed roparjev prebudil ko-čarico in že je zagledala nad seboj ostro bodalo. Mater in hčerko je prevzel tak strah, da si nista upali niti ganiti. Pograbili so perilo, obleko, srebrno in eno nikljasto uro, nekaj denarja in precej drugih predmetov. Gotovo niso imeti namena looiti mnogo denarja, pač pa uteši ti svojo strast, kar so v navzočnosti otroka tudi storili. Obema ženskama so končno zvezali roke na hrbtu, zaklenili vrata, vrgli ključ v travo in odšli prepeva je fantovske pesmi v noč.
Izvrševali so potem svojo »obrt« po Zagrebu, Sevnici, Mokronogu in Novem mestu, dokler niso dveh od šestorice aretirali orožniki. Predali so jih okrožnemu sodiSču v Novem mestu, kjer sta klat i viteza te-dala še ostale 4 tovariše, katere so tudi kmalu spravni arožnikd na varno. S tem. da je pod ključem ta vlomilska, roparska tolpa, so rešeni vodnega strahu Dolenjci in Belo-kranjci.
Vee" o tem, kakor tudi o njiihoviih zločinih, katerih gradivo se dan za dnem množi, bodo pokazale ponovne preiskave in pa razprava. Dos eda j jim je dokazanih precej dojenj, katere tudi mirno priznajo.
Kupujte kolke protituberkuloziie lige!
Koledar.
Danes:  četrtek,   28. juKja katoličani: Viktor, Svetomir, pravoslavna 15. julija Današnje prireditve.
Kino Matica:  Mamselle Nitouche.
Kino Ideal: Hči zmaja
Kolo jahače v in vozačev, občni zbor ob 18. v Kmetijski družbi.
Aoroklub »Naša krila< redni letni občni zbor ob 18. v prostorih Avtomobilskega kluba v Kazini.
Dežurne lekarne.
Danes: Trnkoczv, Mestni trg 4 ln Kamor, Miklošičeva cesta 20.
Zakaj se vreme kisa
Lubljana. 28. julija.
O sv. Jakobu bi morali po vseh starih vremenskih paragrafih in pratikarski učenosti imeti največjo vročino, ali samo sv. Jakob v ponedeljek se je izkazal, da je imel vroč praznik, včeraj smo pa že gledali, odkod bo privršalo in pričelo bobneti, no, danes pa vremenska napoved že zopet napoveduje ohlajenje, oblačno nebo nam pa tudi že obeta dež. Nekaj ni v redu, saj je bil sv. Jakob vedno zanesljiv oznanjevalec pasjih dni in rudi letos smo mu verovali, da smo spravili dežnike in so tudi največji bojazljivci delali načrte za izlete. Čudna se nam je zdela omahljivost patrona lepega vremena in vročine, pa smo šli po informacije v njegovo faro tja v šentjakobsko četrt našega mesta, kjer ža na stotine piščancev uživa najboljšo postrežbo in mame že zbirajo jajčka ter suše moko za žegnanjske bobe. Kakopak, Sent-jakobčani so kar domači s svojim patronom, saj ga ob žegnanju počaste z največjimi klavnimi darovi in tekočimi žrtvami, pa so se letos z njim domenili zaradi vremena. Previdni so in računali so z nestanovitnostjo vremena, ki je letos muhasto, kakor še nikoli, pa so napravili z varuhom lepega vremena pogodbo in podpirali kontrakt, da lahko ves teden zaliva Ljubljano in jo hladi, samo da bo žegnanj-ska nedelja lepa, zato pa njegovo nedeljo proslave na najlepšem prostoru vse fare z jnuztko in sploh z največjim semnjem.
Gori na gradu na prekrasnih Osojah, ki so Ljubljančanom na žalost mnogo premalo znane, priredi namreč v nedeljo šentjakobska krajevna organizacija J"RJCD veličasten šentjakobski semenj, ki se ga bo udeležila vsa Ljubljana, saj tako zahteva že častitljiva tradicija, da pomaga vsa Ljubljana pri žegnanju katerekoli svojo župnije. Čudovito prijazen in senčnat vrt je na Osojah. ki bo zvečer ves v lampi-jončkih in reflektorjih, z njega je pa naj-slikovitejši razgled na mesto in na barje doli do Krima in obmejnih planin ter gori do častitljivega Triglava. Ze od 14. dalje, ko se Sentjakobčani vsaj za silo opomorejo po opoldanskih bojih s piščanci in bobi, bo na Osojah igrala naša slovita »Sloga«, a že od jutra bodo bobnele na kegljišču krogle pri tekmi za nedolžno jagnje, tolste gosi, eleganten potni kovčeg in druge dobitke. Tudi srečolov bo tako bogat najlepših dobitkov, da se bo vsak s semnja vračal bogatejši, kot je prišel.
Ker bo naval na semenj ogromen, se morajo množice že v mestu razdeliti in iti na Osoje po tehtno premišljenem načrtu. Ljubljančani v najboljših letih se zbero prt slavoloku ob cerkvici sv. Florijana in ko-rajžno mahnejo po slikoviti ulici navkreber. Opozarjamo vedno dvomljive soproge, da med potjo ni nobenega štacijona. Obilnejši gospodje in njih dame, ki težje prenašajo vročino, naj se napotijo proti Osojam šele po popoldanskem počitku po zložni cesti s Karlovske ceste, na roče si pa lahko tudi taksi. Dohod za nevguano mladino je s Starega trga po stopnicah in strminah po Rebri, št-udentovsko ulico naj si pa izvolijo oni, ki se na Osojah kar slučajno najdejo z onimi, ki so prišli po Rebri. Diskrecija zajamčena, saj bo na semnju vse le slučajno. Drugim so namenjena ostala pota in stezice skozi tajinstveni RegaJijev gaj in čez molčeči Orlov vrh, a za turiste je določen Strma pot in odtod naravnost navkreber nova široka bližnjica, ki se je porodila v glavi bližnjega soseda dr. KI ep-ca in vodi ob tako imenovanem »travniku lačnega kmeta« prav proti znamenitim in krasno" preurejenim šancam z najdivnejšim razgledom. Oglejte si grad, ker gotovo še vsi ne poznate vseh njegovih zanimivosti in lepot, nato se pa okrepčajte in razveselite na semnju in krepko posezite po bobih. Dobro delo boste storili in imeli veliko zasluženje, saj je čisti dobiček šentjakobskega semnja namenjen za obdaritev revnih otrok o sv. Miklavžu.
Nesreča v planinah
Kranj, 27. julija.
Ta teden je bil Štefan C, ki je zaposlen v neki kranjski trgovini, na Storžiču, v planinah. Ko se je včeraj vračal domov, ga je na potu z Bašeljskega sedla proti Javorniku doletela zelo občutna nesreča. Nenadoma se je vsul nanj kup kamenja, ki ga je podrl. Vise ko nad njim se *e utrgala velika skala Kdo jo je sprožil, Štefanu ni znano. Pač pa je prišla za njim neka družba turistov in je morda kdo po nesreči stopil na skalo, ki se je skotahla v nižano. Prava sreča je bila, da ga ni zadela večja skala, ki bi ga gotovo ubila. Podrli so ga le manjši kosi in ga ranili po obeh nogah in po desni rami. S težavo in s tovariševo pomočjo je prišel do vasi Mače in tam je obležal. Tovariš je šel v Preddvor po voznika, ki ga je pozno v noč pripeljal k zdravniku g. dr. Bežku. ki ga je skrbno obvezal. Štefan bo nekaj časa moral ostati v postelji.
Draga abstinenca.
Hotelir: Ta soba stane 50 Din dnevno s penzijo, toda brez vina.
Gost: To mi je vseeno, sad vina itak ne pijem.
— Če pa vina ne pijete, stane soba 100 Din.
Nepotreben jezik.
Vojni dobičkar: Kaj praviš, stara, ali bi kazalo vzeti sinčku domačega učitelja latinščine?
— Čemu neki! Kaj misliš, da bo najin sinček prišel kdaj v deželo, kjer govore ta jezik.
Kot da smo v Ameriki
Včeraj so v mestu dvema materama izginili otroci, pa so se pozneje
našli
Dnevne vesti
• Spremembe v banovinski sluibi. z odlokom kr. banske uprave v Ljubljana so imenovani: Serafin Saksida za banovin-skesra cestnega nadzornika - uradniškega pripravn-ka pri tehničnem razdelku sre-akega načelstva v Ljubljani; Janko Troha za banovLnskega uradniškega pripravnika prt tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu; Ana Birgmajerjeva za banovinsko uradnico v 10. položajni skupini pr*. združeni zdravstveni občini Dolnji Lendavi; Maruška Remiceva pa za uradniško pripravnico pri upravi dravske banovine. Sekundarni zdravnik d.r Stanko Lut-man je lz splošne bolnice v M ar. boru prf»-meščen v javno bolnico v Slovenjgradcu, kmetijsfci ekonom pri banski upravi y Ljubljani Jože Okorn pa je trajno upokojen.
— Nazadovanje tajskega prometa. O
nazadovanju tujskega prometa v nekaterih kra-jih naše rivijere smo že poročali. Pa tud: v drugih je letos gostov marcj kakor lani. V občini Korčula je bilo lani v 5>rvem poletju 164-4 gostov, letos pa 89S, v občini Hercegnovi lani 1706, letos 747, v občini Makarska lani 6567. letos 5202, v občini Jelša lani 217, letos 146, v občini Mostar lani 38Č6. letos 4135 (edina izjema), v občini Dubrovnik lani 16.446, leto« 10.753 in v občini Šibenik lani 3520, letos pa 2402. Hotelirji nimajo nobene nade na uspeh letošnje poletne in jesenske sezone.
— Nadzornika za vinog radni št vo in vinarstvo. Poljedelsko ministrstvo je razpisalo natečaj za dve izpraznjeni mesti nadzornikov vinogradništva in vinarstva pri banskih upravah. Kandidati morajo imeti popokio poljedelsko fakultetno izobrazbe.
— RazpiM.ne zdravniške službe. Kr. banska uprava drav. banovine razpisuje v javni ženski bolnici v Novem mestu službo zdravnika uradniškega pripravnika (pa-ošnje je treba vložiti do 6. avgusta), in službo banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine ^rrigova (proš-nie je treba vložiti do 10. avgusta). — Uprava Poštne hranilnice v Beogradu razpisuje mesto honorarnega zdravnika. Prošnje je treba vložit: do 5. avgusta.
— Bolnica za tuberkulozne v Zagnebu. V Zagrebu so dogradil: bolnico za tuberkulozne. Denar, in sicer nekaj nad 300.000 Din, sta zbrala Društvo za pobi;an:e tuberkuloze in Protituberkulozni dispanzer. Za roJno dograditev bolnice je treba še 150 do 180.000 Din.
— Čakovec priključen električni centrali na Fali. Električna centrala na Fafi pri Mariboru je začela te dni dobavljati tok Čakovcu, ki je dobival električno strujo 40 let iz domačega parnega mlina in "elektrarne. Zgrajena je bila transformatorska postaja. Vsi stroški za instalacijo toka iz ialske centrale bodo znašali nekaj nad 2 milijona Din in čez mesec dni bodo
vsa dela končana.
_ Iz »Službenega lista«, jSlužbeni list
kr. banske uprave dravske banovine« st. 59 z dne 27. julija objavlja razglas prebivalstvu dravske banovine, razglas broške uprave o pobiranju občinskih davščin, pristojbin, trošarin itd. v mestni občini celjski in 10 objav banske uprave o pobiranju občinskih trošarin za leto 1932.
_ RaZid društva.    Društvo sSamopo-
moč za otroke učiteljev in učiteljic v Ljubljani« se je po sklepu izrednega občnega zbora prostovoljno razšlo, premoženje je pa preš1^ na zadruga ^Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani«.
_ Izpopolnitev točke VII. člena 17 četrtega dela pravilnika za notranjo poštno službo. Ako pridejo od iste sprejemne po-=.Le na enega naslovnika nakaznice v skupni vrednosti od 50.000 Din ali več, se ne smejo takoj izplačati, temveč je treba sprejemno pošto vprašati brzojavno (kjer
brzojava, pa pismeno), če so bile nakaznice, ki so dospele na pošto v izplačilo, pri sprejemni pošti tudi v resnici vplačane. Pošta, ki prejme tako brzojavko, mora nanjo takoj odgovoriti. Pošta mora naslovnika teh nakaznic obvestit:, da so nakaznice prišle in da se je glede vplačila pri sprejemni pošti brzojavno ali pismeno po".zve iovalo. Ako naslovnik želi, da se mu nakaznice izplačajo, preden pride odgovor, se to sme zgodit: samo tedaj, ako prevzame naslovnik nase vso odgovornost in ako za to zadostno jamči.
_ Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu je začel izdajati svoj >Bu'-letin d "Information s economique<;, ki bo od 1. avgusta dalje izhajal tudi v nemškem jeziku. Dostavljal se bo vsem inozemskim važnejšim listom in strokovnemu časopisju, gospodarsk:ni ustanovam in gospodarstvenikom. V tem iBulletinu«, ki bo imel posebno rubriko o ponudbi našega blaga, bodo brezplačno uvrščene ponudbe naših izvoznikov, a interesenti, ki se bodo javili, bodo dovedeni v zvezo z dotičnimi ponudnikom. Priporočamo našim podjetjem, da to rubriko kar največ izkoristijo in se v tej zadevi obračajo naravnost na omenjeni zavod.
_ Polhov gradeč. Pri nas pridno zidamo. Zrasle so kar tri moderne hiše, do jeseni bo pa še ena pognala iz tal. Ga. Grašič si gradi nasproti svoje domačije enonadstropno hišo. V pritličju bo skladišče in garaža, zgoraj bodo pa sobe za tujce. Poslopje je že pod streho in bodo v dobrem mesecu vsa dela dokončana. Zidanje vodi stavbna družba Gradidom. Več let so stale na tem mestu razvaline nekdanje hiše. Z novo hišo dobi vas lepše in prijaznejše lice. — Kraj vas: sred-1 njih in vrtov je sezidana Petrovčeva domačija. Stanovanja bodo v pritličju In pod streho, že čez dober mesec boš lahko dobil prenočišče v tej hiši. Petrovcu zida stavbno podjetje Ivan Ogrin. — Na gričku ob cesti pred vasjo si gradi svoj dom brat lesnega trgovca Pavla Božnarja Tudi Božnar bo imel par sob za letoviščarje in turiste. Hiša bo baje šele prihodnjo pomlad čisto dodelana Tik pod hišo je studenec z izborno pitno vodo, kar je tudi veliko vred-
no. Zidanje vodi stavbno podjetje Ivan Ogrin. Tako bodo v uporabo letoviščarjem
svetla, solnčna stanovanja, potniki pa ne bodo več v zadregi zaradi prenočišča, kakor dandanes.
— Oficijelno ekskurzijo svojih članov v Jugoslavijo priredi čehoslovašaa trgovska in obrtniška stranka od 3. do 16. septembra. Ekskurzije se udeleži okrog 300 članov stranke, vsi samo mali trgovci in obrtnik!, ki žele ob tej priliki stopiti v avezo z našimi producenti posebno onih predmetov, ki se izvažajo v ČSR. V Ljubljano prispo 4. septembra ob 8. uri dopoldne. Po sprejemu v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo »i ogledajo jesenski Ljubljanski velesejem, popoldne pa znamenitosti mesta in gospodarske ustanove. Ob 18. uri istega Lne se odpeljejo v Zagreb. Pripravimo se, da bo ta skupina Iz bratske C*SR tudi pri nas najgostoljubneje sprejeta.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je bilo vreme v naši državi večinoma še lepo, čez noč se je pa pri nas zopet skisalo in dopoldne je deževalo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skoplju 33, v Beogradu 31, v Ljubljani 30. v Zagrebu, Splitu in Sarajevu 29, v Mariboru 24 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.5, temperatura je znašala 17 stopinj.
— Nesreče in nezgode. 12 letni sin delavca iz Ilovice, Bivic Ivan, se je včeraj obešal na voz, pa je padel in si zlomil desno nogo. — Na cesti poleg Kolinske tovarne je včeraj hud pes nenadoma popadel 8-letnega sina delavca Danijela Korena, sta-nujočega v baraki ob Kolinski tovarni ter ga vgriznil v desno stegno. — Mali 6 letni sinček strojevodje z Viča, Sluga Janezek, je včeraj na domačem dvorišču opazoval 18 letnega Marjana N., ki je s flobertovko streljal vrabce. Zašel je v strelsko smer ravno v trenotku, ko je strelec sprožil. Dečka je zadelo več šiber v desno nogo in so ga morali prepeljati v bolnico. — Porenta Anton, 38 letni tesarski mojster in posestnik v Stari Loki pri Kranju, se je včeraj peljal z motociklom po opravkih. Na novo posuti cesti je izgubil oblast nad vozilom ter padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — 25 letni ključavničar v Strojnih tovarnah in livarnah, Podlumšek Avgust, je včeraj v delavnici obsekaval železo. Pri tem mu je priletel precejšen košček železa v levo oko, ki se je razlilo,
— Smrt zaradi opeklin. Kakor smo predvčerajšnjim poročali, sta dobila pri gašenju požara v Kamniški ulici dva gasilca močne opekline. Oba sta bila takoj prepeljana v ljubljansko bolnico, vendar je bila pri gasilcu Jakobu Piberniku vsaka pomoč zaman in je danes podlegel poškodbam.
— Junaki    zračnih  višav  se vračajo.
Naš- vojaški letalci, zmagovalci na med narodnih letalskih tekmah v Švici, se vrnejo v ponedeljek. V Zagrebu jim pripravljajo navdušen sprejem. Naši letalci so posebno ponosni na zmagovalca kapetana Zlatka Sintiča. V Zagrebu ostanejo do torka zjutraj, potem po odlete v Novi ^ad, kjer jim tudi prirede najsvečanejši sprejem.
— Dragotina   Srebreta še niso našli.
Ze dobra dva tedna ni nobenega sledu c Mariborčanu Dragotinu Srebretu, ki je izginil iz hotela »Kanzelhohe« na Koroškem. Vse kaže. da je naše) Srebre v planinah smrt, če si sam ni končal življenje. Njegovi znanci pravijo, da o samomoru ne more biti govora, ker ni bilo zanj nobenega povoda. Ni izključeno, da je Srebre v planinah padel v prepad, kjer ga ne bodo našli.
— Trije mrtvi zaradi zamenjane kose. V vasi Brezik blizu Brčkega je prišlo do krvave bitke med rodbinama Antič in Sta-nišič in sicer zaradi zamenjane kose. V bitko so posegle tudi ženske. Rodbini sta se oborožili s sekirami, vilami in noži, ženske pa z mofkami. Na bojišču sta obležala mrtva Pero Stanišič in Sava Antlć. umrl pa bo najbrž tudi Ilja Stanišič. Izmed 13 pretepačev je bilo 11 ranjenih, tned njimi 4 ženske.
— Iz strahu pred prevaranim možem v smrt. V gozdu blizu Štrigove si je v ponedeljek popoldne končala življenje 19-letna ciganka Ana 2nidar:č, žena 23 3/etne-ga Gašperja Zrrdariča. Vzela sta se pred letom dini in žena se mu je kmalu izneverila. Ko je zvedel za njeno nezvestobo, je bil ves iz sebe in zagrozil ji je. da jo ubije. Tz st»rahu pred moževo osveto se je lepa ciganka v gozdu ustrelila.
—lj Cestna dela. Pri tlak ovalnih delib na Celovški cesti jim pre staja precej materijala. Ker morajo cestišče znižati za nekaj cm. Materijal bodo porabili za na-sutje in zravnanje ceste med igriščem Ilirije in pivovarno Union. Cesto bodo na nekaterih krajih zvišali celo do 80 cm. Tlak ob tramvajski pr, gi na Celovški cesti morajo prelagati skoraj ob vsej progi, ker ni prav;lno visok ter se ne sklada z višino novega cestnega tlaka. Torej dvojno delo.
—lj CeškosK venska obec v Ljubljani in  lutkovni   od«ek  Ljubljanskega Sokola
sta otvorila danes na galeriji telovadnice v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) obsežno lutkovnr razstavo povodom saveznega lutkarskega tečaja, ki se vrši te dni v Ljubljani. Bratom in sestram lutkarjem, ki so zcrani iz vse države v tem tečaju, naj razstava pokaže uspehe tihega neumornega dela na polju lutkarske umetnosti, ki jo s pridom gojita obe društvi — češkosl c venska obec že 10. leto. Razstava pa bo zanimala tudi ostale brate in sestre ter prijatelje lutkarske umetnosti; zato bo dostopna tudi Širši javnosti od danes popoldne do nedelje 31. julija, vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure (od 2. do 7. ure popoldne). K obilnemu pose tu vabi upravni odbor.
—lj ©eitnlska kolonija mestne občine ljubljanske   se vrne iz Mednega dne 29
t. m. ob 16.30. Starši kolonistov naj jih pričakajo na glavnem kolodvoru
—lj Kolonija krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani se vrne s svojega letovanja iz Polhovega gradca v ponedeljek, dne 1. avgusta ob 10. uri dop. Avtobus se bo ustavil pred Mestnim domom. Vabimo starše. da pridejo ob 10. uri po svo;e hčerke pred Mestni dom.
—Ij Podružnica Komercijalne banke v Ljubljani začasno ukinjena. Ljubljanska podružnica Komercijalne banke d. d. se s 30. t. m. začasno ukine in vse poslovanje se prenese na centralo v Zagreb.
—lj Cek za 30 dolarjev (Post ofice mo-ney order) je bil izgubljen davi v Ljubljani. Pošten najditelj naj ga odda na policiji.
Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi z as i gura »Franz Josefova« grencica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz J ose f ova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Novega mesta
— Kopanje v Krki. Lepo se razvija vodni sport, plavanje in veslanje med Novo-meščani. Mlado in staro se hodi rado kopat. Ko pride človek na mestno kopališče, se mu nudi krasen pogled: v Krki je toliko kopalcev, da je skoraj glava pri glavi, a med temi glavami spretno švigajo mali čolnički, kot alstavice pod nebom, škoda le, da je kopališče skoraj premajhno, zakaj mnogo kopalcev se koplje na žagi, pri mlinu in drugje. Mestna občina je kopališče pred leti precej povečala, a zal, da ga ni še bolj. Na še enkratno povečanje kopališča bo morala občina čim preje misliti. Nerodno je. Če se pride kak izletnik s svojo družino v kopališče kopat, pa ne more dobiti kabine. Zato bi moral imeti upravitelj kopališča vedno rezervirano vsaj eno kabino za tujce. Druga stvar pa, ki je za kopalce tudi zelo neprijetno je ta, da kopališče nima stranišča. Je eno, ki ga pa ni vredno omeniti. Prav bi bilo, da bi se pri popravilu oziroma povečanju kopališča, naredil pod ležalnimi deskami oder, kjer bi se lahko v kopalni sezoni shranjevali mali čolnički, ki kot cvetlice krase zeleno planjavo Krke in ki tako zelo požive kopališko življenje. — Tudi oni del steze od starega mostu do Loke, bi bilo nujno potrebno urediti. Materijala je nasutega dovolj, samo malo planiranja je treba in po nasipu ob bregu posejati travo in mnogo okusnejša in lepša bi bila ta partija!
— Godbo mestnega godbenega društva je prevzel v poučevanje znani muzikus g. Ruda Golobic, prometni uradnik v Novem mestu. Mlademu, nadarjenemu kapelniku želimo Čim lepše uspehe!
— Naši malčki tabore. V koči SPD pri Gospodični na Gorjancih tabori pod vodstvom g. učitelja Ivanetiča naša mladina. Po številu jih je okrog 20. Kuha jim in skrbi z veščo roko za njib vedno prazne želodčke ga. Ivanetičeva. SPD je dala lani zgraditi tudi kopalni bazen. Tega bazena se naša de ca prav pridno poslužuje.
— Vandaiizem. Pevsko društvo »Gorjanci« je poklonilo in vzidalo v zid cerkvice sv. Miklavža na Gorjancih spominsko ploščo velikemu slovenskemu pisatelju in ljubitelju naših Gorjancev, kamor je tako rad zahajal in o katerih je pisal toliko lepih povesti, pokojnemu Janezu Trdini. Plošča nosi napis: »Janez Trdina, pisatelj * 1830. t 1905. Novo mesto, julija. — Pevsko društvo Gorjanci.« To ploščo je napravil gosp. Avsec Ferdo, Novomeščan, ki je v sredini imela tudi pesnikov relief. Lepa je plošča, čestitamo g. Avsecu na tem umotvoru! — Vendar pa je bila nekemu zlikovcu na poti, kajti že ji je odbit del spodnjega desnega vogala, kjer je bil podpis društva. Videti je, da je nekdo nalašč poškodoval ploščo, čudimo se, da se še dobe ljudje, ki so kaj takega zmožni. Dotičnik, ki je to napravil, zasluži pošteno lekcijo!
_ Promenadni koncert. V petek 28. t.
m. ob 9. uri zvečer bo promenadni koncert godbenega društva Novo mesto. Godba bo nastopila pod taktirko novega kapelnika g. Rude Golobica, prometnega uradnika v Novem mestu.
— V okolici Novega mesta so kmetje poželi že skoraj vse žito. Klasje je težko in obeta stoteren sad. Tudi drugi pridelki kažejo lepo, krompir, koruza, zlasti pa vinogradi. Na trgu je novih pridelkov vse polno, in sicer po zmerni ceni.
Samo Se danes
ob 4., 148. ta 9 H, zvečer
sijajna opereta
„MAMSELLE NITOUCHE"
Jutri pridejo:
„DON JUANI GARNIZUE"
Georg Aleksander Felix Bressart Ernst Verebes
Najsijajnejša Saloigra lz vojaškega življenja!
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Krožna kolesarska vožnja
po Franciji
Nadaljevanje poročila o tradicionalni vožnji
.Tonr de France"
Ce nimaš domišljije, težko odkriješ v ljudeh kaj dobrega.
»t
11. etapa: Niče-Gap (233 km)
Je to druga alpska etapa z močnimi vzponi,  med  katerimi  so   najvažnejši   Coll de Allcs (1440 m)    in    Coll    de Valgelave (2550 m). Srdita borba je tu trajala neprestano skozi dve uri. — Mnogi dirkači, ki so na prejšnji etapi počepali in se lažje poškodovali, so se na startu j a vi 1 i. čeprav vsi »zapfla^trani«, bodro razpoloženi. Se mnogoštevilna kolona se spusti ob prisotnosti velike množice gledalcev v dir po lepi na-brežni cesti. Sveži jutranji zrak. čisto nebo, krasna pot in pogled na sinje morje — vse to mika vozače, da porinejo brzino na 38 km na uro. ki pa ne traja dolgo, nakar se Fro£:* poslovi od Sredozemskega morja in zavije v notranjost    dežele.   Brez vsakršnih pomembnih vznemirjenj vozi karavana skozi mesto Pugel-Thermes (65 km) ob 7.42, prevoženih v času 2.42. Proga pelje dalje po hribovitih krajih z mrzlo temperaturo, čeprav stoji solnce že visoko. Tudi reporterski aeroplan večkrat kroži nad dirkači. Medtem ko ti brzijo skozi mesto Arnot (87 km), vlada med sklenjeno skupino še vedno mir, le tu pa tam se pojavljajo defekti, ki posameznike vržejo nekoliko nazaj. Takoj za tem mestom se proga v 14 km začne dvigati na goro St. Michel (730 m) in dirkači, zamenjajoči prestave, zopet krivijo hrbte proti višini. Vrhunec je dosežen kompaktno.  Po nevarnih ovinkih navzdol se dirjajoča skupina raztegne in dalje proti okrepčevalnici  Beaunezer  (121  km) zopet zedini  Dve minuti nevtralnega časa in brž dalje proti vzponu Atlos. Pot, ki pelje med soteskami  in   pečinami,  je  sedaj   slaba^ in polna premogc.\ega prahu. Mnogi dirkači so deicžni defektov in drugih neprilik, a kolona še ne kaže vznemirjenj in je še vedno sklenjena. Cim bližje pa je ostremu 14kilo-metciskem vzponu, tem hitreje vodi belgijska skupina z Demuvserom na čelu in že se opaža, da mora zdaj eden zdaj drugi odnehati. 6 km pod vrhuncem Demuvser;-. Schepers  in   Lončke  menjajo  prestave in ♦vlečejo«  dalje.  Zrak, ki prihaja od v?še ležečega snega, je zelo oster in tudi solnce nima zaradi tega moči, da bi ogrevalo te krasne   paradižne   planinske kraje, ki jih spremljevalci občudujejo. Vsa ta idila pa nima za pravkar v srditi borbi se nahajajoče kolesarje nikakega pomena. Ti drvijo dalje skupinsko ali posamezno loveč drug drugega proti gori Valgelave. Bonoit Faure, ki se je na tem klancu energično in stoje na pedalih povzpel na vrhunec, je bil tam burno pozdravljen  od  množice, prispevše v nič manj ko 500 avtomobilih v te alpske višave. Raztreseno mu sledijo še drugi vozači. Navzdol vodi v neštetih ozkih in nevarnih serpentinah cesta proti Barcellonet-ti v 18 kilometrih. Najenergičnejša v tem divjem  diru sta Ledncq  ' i Stopel, ki pa prideta v Barcellonetto (117 km) še vedno 2 min. 50 sek. za Faureom. Najbližja sta mu Camusso in Trueba, in sicer 35 sek. in 1 min. 45 sek. Na tem lovu pade in se potol-če Di Pacco. Gestri pa je že na vzponu odstopil od nadaljevanja. »Rumeni sviter« s Fayollo tn Rouseom besno zasleduje vodeče. Medtem je Camusso že ujel Faurea in fanta dogovorno ubirata naprej. Leducq. kateremu priskočijo sedaj še Nemci na pomoč prav na istem mestu, kjer je na lanskem Touru priskočil na pomoč M. Magneu Ch. Pelissier, se srdito bori v zasledovanju. V Le Lauzet (190 km) se zasledovanje izplača in lepe sanje Camussa in Faurea so prekrižane. Dalje se skupina pomika pomirjeno in 15 km pred Gapom se. menjajoč sprintsko prestavo, splaši Bulla. ki pa zaradi takojšnjega protinapada ostalih odneha. Od Barcellonette do samega cilja brije oster nasprotni  veter, ki  dirkače zelo ovira.   Sikupino vodijo  sedaj   Nemci prav hitro in vse se v nervoznosti bliza cilju, do katerega pelje lepa in v zadnjih 500 metrih zelo široka cesta. Končni sprint Je sku-rrina  vprizorila v veliki   razdalji, kjer se 200 m pred ciljem Leducq popolnoma od-trže od sovozačev in nazaj po njih ozirajoč se pridobi kakih pet metrov. Prevozil ie rrrogo v času 8:41.33 (26.804 km na uro), 2  Bonduel. 3. Faure. 4. Viarengo. V istem času jih sledi še 24, ostali pa skupinsko z malo razliko.
12. etapa: Gap-Grenoble (102 km)
12, etapa je ena od najkrajših tako v lanskem kakor tudi letošnjem »Touru« m ima rudi svoje muke. Kot največja neprilika ie takoj pri izhodu iz Gapa gora Coll du Bavard, ki rma v dolžini 7 km 10 do 13 stopinj vzpona. Dirkača Di Pacco in Camusso, katera zasleduje smola padcev, se javita na start nekoliko poparjena in videti je. da obadva muči mrzlica. V svežem zrsku m pod oblačnim nebom so dirkači odšli ob 8.30 iz Gapa in takoj začeli vzpenjanje po Bavardu. Rebrv vozi na čelu hitro,  vsled  česar so  zaradi nerazpoloženja ogroženi italijanski dirkači. Poskus Camussa in Pesentija. priti v ospredje z namenom zmanjšati tempo v prid Di Paccu, ne uspe, kajti  rudi Trueba  naskoči Belgijca in je tako Camusso prisiljen pospešiti vožnjo. Takoj za njim so Fa»re, Mezevrat. Tierbach in Barral. Vrhunec je dosežen v raztresenem redu. nakar se dirkači z veliko naglico navzdol voseč zopet sklenejo. Skozi mesto Corps (39 km) drvijo kolesarji z nemško skupino na čelu ob 10.. \^\r pomeni eno uro in pol vožnje in nadaljujejo, spremljani od protivetra in grozeče nevihte, v turistovskem tempu. Zopet je na vidiku 9 km dolg hud vzpon La Mure. Že kilometer pred tem zamenja Demuvsere visoko prestavo namesto manjše, kar se ne zna s kakšnim namenom. Sicer je pa od takega človeka vsega pričakovati. Neglede na zakasnitev Leducqa in Stopela, ki sta padla, se na klancu ne vname nikaka pomembnejša borba in vrb ie dosežen, razen nekaterih, sklenjeno. V mestu Petichet. ki je 28 km od Grenobla. se skupini jokajoč pridruži še po bolečinah   zaostali Di Pacco. Proga pelje nekaj kilometrov navzdol. V skupini je završalo tn vse je namah potegnilo divjo vožnjo 60 km na uro. Po nevarnih zavojih in slabi, ponekod v popravilu se nahajajoči cesti vodi kot pobesnela vihra M. Bulla. Kompaktnost je razbita in Leducq s še štirimi dirkači se vrže za Bul-lo, ki je 300 m spredaj. Besno zasledovanje 17 km, ki delijo kraj Vizille od cilja, je
voženo po 40 km na uro in tudi Bulla je n-.oral podleći skupini nevarnih konkurentov. Zadnjih osem kilometrov lepe asfaltirane ceste, na koncu katere je postavljen cilj. vozi ta skupina zelo mrzlično. Že od daleč so hoteli Belgijci in Nemci nanesti končni udar. a v zadnjih 150 metrih nenadoma pokukata iz borcev Francoza Lapebie in Speicher. katerih sprintu ni bil kos niti Leducq. Lapebie prehiti na črti za eno kolesno dolžino še Speicherja. za dva pa Bul-lo, Bonduella in Stopela. Prevožen čas je: 1. Lapebie 5:21.52 (30.317 km na uro), 2. Speicher, 3. Bonduel, 4. Stopel. Z istim časom je klasificiranih še 13 drugih, čez poldrugo minuto sledi skupina 41ih. takoj nato pa še ostalih pet.
13. etapa: Grenoble - Aix - les -Bains (230 km)
Gora Galibier (2658 m), ki leži skoraj na 100 km etape, se tudi predstavlja vozačem kot nekako strašilo. Vreme ne kaže nič kaj dobrega in dirkači oblečejo površnike. Po opravljenih formalnostih se kolona pomika iz mesta k startu, kjer da starter v prisotnosti številne publike ob 5. znamenje odhoda. Na kolesarjih je že vnaprej opaziti nekaka nervoznost ob pričakovanju naskoka alpskega kolosa Galibiera. Vozi se po romantični cesti, obdani od vseh strani od visokih, s snegom pokritih gora. Povsod so posejane lepe vasice, ki kakor v skalovje vsekane, napravljajo prav čudovito sliko. Ob 7.8 privozijo dirkači v Bourg d'Orsa-no (48 km) in nadaljujejo s 15 km brzino. Monotono prevozivSI 6-kilometrski klanec Frenev. se bliža sledeči vzpon Lautaret, h kateremu pelje pot skozi dolg predor Ar-doisiere. Višina Laurareta je 2068 m. (Tu je treba pripomniti, da s stališča vožnje ni tako visoko, kakor izgleda, kajti vozi se po gorskem terenu, ki je 1500 m nad morjem). V začetku 10-kilometerskega klanca vodi dirkače Demuvsere s Faureom in Bernardom in fantje se polagoma vzpenjajo v višino, ki jo kompaktno dosežejo ob 9.15, t. j. S7 km v 4.15 uran. Dva kilometra navzdol in ob 9.18 naskok Galibiera. Po par kilometrih klanca začnejo ostrejši vzponi, nego so bili na Tourmeletu. Dirkači se borijo v raztresenem redu ne le proti strmini, temveč še proti gorskim vetrovom in tu in tam ležečemu snegu, še nekaj strmih zavojev in vrh, ki je s snegom pokrit m kjer žvižgajo neprestani vetrovni vrtinci, je dosežen. Kot prvi je priplezal Camusso, za njim Pesen ti, Barral, Zanzi, Demuvsere, Trueba in drugi. Tudi tukaj je zbrana številna množica, ki cestne gigante burno pozdravlja. Navzdol po hribu pelje skozi predor pot, ki je dalje le 3 m široka, zelo slaba, mokra in zavita v gosto meglo. Povrhu teh »prijetnosti« vlada tu tudi pravi sibirski mraz. Nekako na polovici rebra ves ta vremenski ples preneha in tudi cesta je ugodnejša. Zasledovalni lov se vrši pod vodstvom Leducqa in Roussea, ki bežeče ujameta na prihodnjem klancu ob 10.33. Tu se spet znajdejo skupaj vsi glavnejši, katerim se pri okrepčevalnici St. Michel de Morienne priključijo Še drugi. VHje se silovit dež. Borba sprednje skupine, sestoječe iz Leducqa, Bonduela, Pesentija, Camussa, Roussea in Speichera, je zelo ogorčena in naperjena v glavnem proti korektnemu Stopelu, ki je nekoliko zaostal in kateremu
Eomagajo v vodstvu njegovi tovariši in pa elgijci. Gre namreč za klasifikacijska mesta. Brzina, ki znaša 37 do 38 km, je v mestu Chamberv (216 km) za zasledovalce ugodna in so ubežniki le poldrugo minuto pred njimi. Pod močnim dežjem, ki lije kot iz škafa, se prva in druga skupina bližata cilju, in čeprav je brzina zelo ostra, zasledovanje zaradi premajhne razdalje do cilja nima uspeha. Na zadnjem kilometru ubežniki napenjajo zadnje svoje moči, pri Čemer se na 150 metrih pred črto Leducqu posreči v sprintu zmagati etapo. Prevozil jo je v času 8:11.35 (28.072 km na uro), 2. Bonduel, 3. Rousse, 4. Speicher. Drugi sledijo v malih in večjih skupinah.
(V zadnjem poročilu je treba popraviti, da znaša razdalja Cannes-Nica 33 ne pa 3 km). '
— SK   Ilirija   (lankoatIetska sekcija).
Drevi ob 21. bo v kavarni »Evropi« izredno važen sestanek, ki se ga naj zanesljivo udeležijo flg. dr. Kuhelj. Baltosar, C ini.i o-vec, Pevalek, Gririfeki, Kos, Maibkovec, FiLnec Bradač jun. — Tajnik.
— III. Športni dan SK Olimpa v Celju, se bo vršil v nedeljo dne 31. julija. Na športnem dnevu sa nam bodo predstarvile vse sekcije omenjenega kluba v tekmovanjih z gosti od domačih khibov, kakor tudi iz Maribora, Ljubljane in Zagreba. Med drugim nastopi težkoatletska sekcija dvakrat: V soboto in nedeljo zvečer, lahko-atletska v nedeljo dopoldan s Štafeto m teki na razine proge teT nogometna v fcek-mah v nedeljo popoldan. Na športnem dnevu sodeluje tudi S. kolesarsko društvo n kompletna železniča/rska godba iz Celja. Tekmovanja vseh panog bodo jako zanimiva, ker so kot gostje povabljeni sami priznani atleti ra<znih športnih klubov.
Kratkoviden stric.
— Ah, to so pa res draž&stni dvojčki!
Pestunja: Saj niso dvojčki, to je naš Jurček z žogo.
Zdravnikova sreča.
— No, ali si imel srečo s prvim pacijentom?
— Sem, vdova je takoj poravnala honorar.
Nov slog.
— V kakšnem slosru si je dal tvoj prijatelj zgraditi vilo?
— Tega ne vem. vem pa, da je zgrajena vsa na kredi*.
— Ah. tako. torej v ^Dumparskem«.
V slaščičarni.
— Vaša slaščičarna je pa zelo snažna.
— Seveda, gospod, toda po Čem to spoznate?
— Ker diše vse slaščice po migu.
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, dne 28. julija 1932
Sta». 100
11
(Profctetstvo
Roman.
In Ramon se je takoj spomnil, da je čital to ime v pismu, ki mu je mati v njem sporočala, da se vrača sestra z možem.
Bil je isti parnik, ki sta se z njim peljala njegova sestra in njen mož iz Amsterdama v Brest.
Morda spozna med trupli v valovih pred seboj Carmen. Nepopisna groza ga je obšia. Drhteč po vsem telesu je stopal počasi naprej.
Bila je že noč. Zvezde so zamišljale na nebu in Ramonu je postalo Še tesneje pri srcu.
Med dvema kamnoma je opazil kos jambora, na njem >e pa visela gruča ljudi, ki so se ga krčevito oklepali v smrtnem strahu. Vzhajajoča luna je razsvetlila ta strahotni prizor. V bledi mesečini so bili obrazi utopljencev še strahotne jši.
Dobrin trideset metrov je bil Ramon od trupe! in vendar se mu je zdelo, da bi lahko črtal na vsakem obrazu zadnjo misel; pretresljiv klic po življenju, ki uhaja, smrtno hropenje agonije.
Čuteč, da se opoteka, je napel Ramon vse sile. da se je mogel obdržati na nogah in iztegniti roko; naslonil se je na mokro skalo, da bi zbral svoje misli.
Široko odprtih oči je opazoval bolestno sključena trupla, viseča na prelomljenem jamboru.
Kar je med šopi morske trave nekaj zašumelo. Blizu trupel se je nekaj premikalo.
Ali je bil eden na videz mrtvih, ki se mu je vračalo življenje?
Ramonu je Šinila prvi hip ta misel v glavo. Hotel je skočiti naprej, pa je zagledal strahotno bitje, plazeče se izza skal.
V bledi mesečini je bilo res podobno peklenski prikazni. Prikazen se je bližala med kamenjem sključena in pripognjena. plazila se je liki kača. tiho, ne da bi ji škripal moker pesek pod nogami, plazila se je počasi, podobna orjaškemu raku.
Strašna prikazen se je plazila naravnost proti truplom. Ko je bila že pri njih, se je ozrla na vse strani, da se prepriča, če je sama, potem se je pa vzravnala. Luna io je obsijala.
Bil ie človek.
Ramon ga je napeto opazoval, skrit za' strmo skalo.
Človek se je približal truplom. Pri-pognil se je, jih preobračal, otipaval in stikal po žepih. S prstov jim je snemal prstane, iz žepov jemal dragocenosti in denarnice, ženskam iz ušes demante ki druge dragulje in vse to je spravljal v malho, ki mu je visela ob strani.
Po končanem delu ie pograbil oro-panega mrliča in ga vrgel v ozek preliv, od koder so ga odnesli valovi v morje.
Kar je pretreslo nočno tišino slabo, toda grozno hropenje. Eno izmed one-čaščenih trupel se je branilo. Človek-zver je dvignil roko. V njegovi roki ie za-gledal Ramon dolg nož.
In tedaj, ne da bi razmišljal o raz-
dalji, ki jn je delila, je Ramon instinktivno potegnil iz žepa revolver, pomeril na hijeno v človeški podobi :n sprožil.
i Počil je strel in mogočno je zado-nel odmev od skal Skrunilec mrličev se ie stresel, da se prepriča, da ni ranjen. Potem se je ozrl in zbežal med skaie, neviden, nedosegljiv.
Na strel so prihiteli vsi kmetje. r>b-stopili so truplo, ki je bil Ramon sklonjen nad njim. da pogleda, če je *e kaj življenja v njem.
Srce je še bilo. Zavih* so utopljen-čevo tek) v volnene odeje. Odprli so mu usta, da bi mu mogli dati kaniti na jezik nekaj krepčiinih kapljic.
Kar je začelo že otrplo telo postajati toplejše. Ta čas, ko so ga vzdigo-vali, da bi ga položil na nosilnice, je pokazal pri utopljenčevih nogah stoječi kmet na torbico iz rjavega usnja, ležečo v pesku.
Bandit jo je bil najbrž v strahu izpustil. Ramon jo je pobral. Takoj je opazil v kotu tri zlate črke F. 5. H. in baronsko krono.
Groza ga je obšla v
F. S. H.
— Ali niso bile to začetnice moža njegove sestre, njegovega svaica? Odprl je torbico. V nji so bile tri vizitke. Firmin   de   Saint - H y r i e i x,
poslaniški tajnik, je prečital Ramon.
— Hitro v grad! — je zaklical prestrašenim kmetom, ki so držali nos:i-nice. Sam je pa hitel naprej, da bi pripravil mater na udarec, ki bi jo utegnil streti. Najbolj ga je skrbelo, kaj je s sestro. Pa vendar ni tudi ona utonila?
Ta misel mu ni hotela iz g.ave in ko je prihitel do grajskih vrat. je zaklical z drhtečim glasom staremu vrtnarju:
— Gospodična Carmen! Gospa de Saint-Hyrieix!
— Gos ... podična je tu, gospod Ramon, pri gospej grofici je.
In res so se pojavile na stopnišču tri dame.
— Mati! Sestra! — je vzkliknil Ramon. hiteč po stopnicah.
— Da, tvoja sestra je bila čudežno rešena. — je dejala gospa de Mont-laur. — Ali pa veš kaj o njenem možu?
— Rešen! Tudi on je rešen... In rešil sem ga jaz... Ga že neso.
— Neso?
— Da. 2iv je; živ in zdrav.
— 2iv in zdrav, — je ponovila Carmen z glasom, ki je pričal, da te vesti ni nič kaj vesela.
— Pozabila sem ti predstaviti tvojo sestrično Heleno de Penhoet, ki sem ti o nji tako pogosto pravila. — Helena, to je moj brat. tvoj bratranec Ramon.
— Sestrična! — je dejal Ramon in krepko stisnil podano mu roko.
— Da. Presenečen si! — se je oglasila stara grofica. — Vse ti povemo. Ah, kaj vse vama moram povedati, otroka, odkar se nismo videli!
— Tvoj mož! — je vzkliknila naenkrat Helena.
Vsi so planili k ranjencu. Nosilnice s Saint-Hyrieixom so ostale pred grajskimi vrati.
Ob skrbni negi si je diplomat kmalu opomogel in je bil seveda neizrečeno hvaležen svojemu svaku, ko je zvedel, da se mora njemu zahvaliti za življenje.
Navadni in čudni načini pozdravljanja
Kako m razni narodi pozdravljajo — Vojaški pozdrav
po vsem svetu skoraj enak
Človek naše dobe pozdravi človeka, da mu izkaže spoštovanje, ljubezen itd. Pozdravljanje je pa nastalo iz strahu slabih pred močnimi in šele pozneje se je razvilo v izraz občudovanja, spoštovanja, ljubezni itd. Nekateri izrazi spoštovanja pri raznih narodih vzbujajo v nas posmeh ali odpor, mnogih si pa sploh ne znamo razlagati. Tako zvani civilizirani svet pozdravna na ta način, da se odkrije. Katoličani prihajajo v cerkev odkriti, dočim pomeni pri Židih odkrita glava v sinagogi zaničevanje, v turškim mo-šejah pa celo najhujšo žalitev, ki se je še pred svetovno vojno kaznovala s smrtjo. Mohamedani hodijo v mo-šejo s turbani na glavi, pač pa puste čevlje zunaj, kajti njihovi verski predpisi zahtevajo, da mora biti vernik v svetišču bos.
Vojaški pozdrav je z malimi izjemami po vsem svetu enak, vojak pozdravlja bodisi z orožjem, bodisi s salutiranjem. Stari Rimljani so pozdravljali tako, da so se pripognili in dvignili roko nad glavo poševno naprej, dlan obrnjeno naprej. Italijanski fašisti so podedovali pozdravljanje po praočetih. Na pozdrav z orožjem naletimo skoraj pri vseh narodih. Zamorci dvigajo svoje kopje v pozdrav prav tako kakor Arabci puške, in naši vojaki drže po sedanjih predpisih v pozdrav puške pred seboj kakor so jih držali Napoleonovi ali Friedrichovi grenadirjd. Pozdravljanja s stiskanjem roke mnogi narodi ne poznajo in ta način pozdravljanja sploh ni pridobitev civiliziranih narodov. Nedvomno izvira iz držanja slabih z močnimi rokami. To je v bistvu ponujanie svojih sil šibkejšemu. Zato je neutemelljeno
naziranje očetov bon-tona. da mora podati roko v pozdrav dama gospodu, nikoli pa ne gospod dami.
Kitajci pozdravljajo svoje znance na daljavo tako, da stisnejo z levico svojo desnico in se nasmejejo. Pri mnogih zamorskih narodih se pozdravljajo ljudje medsebojno na ta način, da padajo na roke ali na obraz, kar bi pri nas seveda ne bilo mogoče. Pri nekaterih narodih je celo običaj, da padajo podrejeni pred svojimi gospodarji na kolena in si polože njihovo nogo na vrat. Zanimiv je način pozdravljanja pri Laponcih, ki drgnejo v znak pozdrava nos ob nos. Še zanimivejši je načan pozdravljanja v Tibetu. Tam si izkazujejo ljudje največje spoštovanje s tem. da si kažejo jezike ali se pa medsebojno ližejo in plazijo drug proti drugemu po kolenih.
Ta način pozdravljanja pa ni daleč od našega poljuba, ki vzbuja pri Japoncih in Kitajcih gnus in zaničevanje, kajti tam se zaljubljenci božajo medsebojno po tistem delu telesa, ld v pošteni družbi nima imena. Zamorci dolnjega Konga smatrajo za najlepši izraz spoštovanja pljuniti Človeku v dlan, ki se pa ne sme obrisati, če noče pozdravljeni pozdravljajočega smrtno užaliti. Zelo simpatičen je način pozdravljanja pri primitivnem plemenu Bautov v Južni Afriki. Tam si sedejo ljudje nasproti prekrižanih nog, poljubljajo si med seboj roke in se gugajo sem in tja, vmes pa izgovarjajo najlepše besede svojega slovarja. Ta način pozdravljanja pa zahteva mnogo prostega časa, ker je dokaj zamuden.
Papiga kot prometni redar
V Tempelhofu v Berlinu je ušla te dni papiga. To se zgodi često in navadno lastnik naprosi policijo, naj papigo izsledi in mu jo vrne. Berlinska papiga je pa posebna navihanka, sedla je na kostanj ob Albrechtovd cesti, kjer je promet precej živahen, in začela je uganjati svoje vragolije. Neprestano je klicala: »Stoj. naprej, nazaj itd., tako da je zmešala ves promet. Policija si ni mogla pomagati drugače, nego da je poklicala na pomoč gasilce, ki naj bi z vodo pregnan" čudnega prometnega redarja s kostanja.
Gasilci so res prispeli in pristavili h kostanju lestev, po kateri je splezal en gasilec na drevo. Ko je bil že iztegnil roko, da bi prijel nepovabljenega prometnega redarja, je papiga zaklicala: »Lora zna leteti« in že je bila na drugi veji visoko nad gasilcem. Gasilec je plezal naprej in ko je bil že čisto blizu papige, mu je porogljivo zaklicala: »Da, da«, in zletela na sosedno drevo. Celo uro so gasilci lovili papigo, potem so pa obupali in se vrnili domov.
Radodarnost
zaljubljene žene
Petična Dunajčanika Lederer-Scihwagronova, v dunajski diružbi splošno znana dama, se je zaljubila nedavno v bivšega stotnika Paula Suppana. ki ima družino, pa ga je hotela z dragocenimi darili izvabiti k sebi, da bi zapustil družino ki se poročil z n*jo. Kupila mu je krasen avtomobil, mu podarila dragocen kožuh itd. Suppan je odpotoval z n-jo v Švico in Francijo. Na potovanju mu je podarila 400.000 šilingov v inozemski valuti. Kmalu se je pa ljubezen ohladila in Schwagronova je obžalovala svojo prenagljenost. Tudi njeni sorodniki so napeli vse siđe, da bi dobili denar nazaj. Najprej je prišla Schwagro-nova pod kuratelo, potem je pa njena rodbina ovadila Suppana policiji zaradi poneverbe vrednostnih papirjev v znesku 400.000 šilingov.
Sorodniki bi hoteli dobiti nazaj avtomobil in denar, toda Suppan je v inozemstvu in noče o tem ničesar slišati. Nasprotno, ovadil je Schwagro-novo policiji, da je spravila čez mejo ne samo valute in devize, temveč tudi ni prijavila svojega premoženja v zne-
sku 300.000 dolarjev, ki ga je imela pred devizno zaporo v Bruslju. Afera je dvignila na Dunaju mnogo prahu, ker so zapletene v njo tudi nekatere banke. Schwagronova je hči tekstilnega industrijca Mendla. ki ji je zapustil skoraj en milijon dolarjev. Najprej se je poročila s tekstilnim industrijcem Ledererjem. potem se je pa ločila od njega in vzela industrijca Schwagro-na. Imela ie vedno okrog sebe finančne svetovalce, ki iim ie dajala bogata darila. Fnemu ie Dodarila več sto tisoč šilingov, drugemu pa velik lovski revir. Tudi zdaj vzdržuje posebnega finančnega svetovalca.
Najlepše ženske lastnosti
Neki pariški list je priredil anketo in se obrnil na svoje čitatelje z vprašanji, ki naj bi odgovori na nje pomagali ugotoviti, katerih 10 ženskih lastnosti moški naiboli cenijo. Anketa še ni zaključena, ker še vedno prihajajo odgovori. Doslej so odkrili čitatelji že 60 lepih in dobrih ženskih lastnosti. Največ glasov so dobile dobrotljivost, zmisel za red. udobnost, varčnost, nežnost, prebrisanost in prijaznost. Dobrotljivost je važnejša od zmisla za red. ker ie dobila doslej 19.30S glasov, dočim jih je dobil zmisel za red samo 18.470. Kaj čudno je. da stoji sex ap-peal šele na tretjem mestu s 17.901 glasom, zvestoba, potrpežljivost in skromnost zavzemajo S., 9. in 10. mesto. Sila volje je prišla šele na 24. mesto.
Zanimivo je, da zahteva samo 3326 glasov od žene eleganco; za žensko samozavest in ponos je bilo oddanih 528 glasov, tako da je ta lastnost med 60 na 52. mestu. Poučno, obenem pa tolažljivo za moderno ženo je, da se je oglasilo samo 79 moških, ki zahtevajo od žene pokorščino. Zahteva, naj se žena možu podredi, je na zadnjem mestu.
Vila Ane Pavlove prodana
Znana vila slavne ruske plesalke Ane Pavlove je bila te dni prodana za 15.000 angleških funtov. Vila »Aywi House« je bila zgrajena v angleškem slogu, imela je krasen vrt z lepim umetnim jezerom. Po tem jezeru so plavali prilflubljeni labodi Ane Pavlove, ki je bil njen najlznamenitejiši ples »Umirajoči labod«. Ta vida je bila kraj oddiha slavne plesallke, v njo se je vračala z neštetih turnej po svetu, da se odpočije in načrpa novih navdahni en j. Tu je imela tudi svojo šolo in iz učenk je sestavila svoj zbor, ki je z njim potovala po vseh ameriških mestih.
Po smrti Ane Pavlove so hoten njeno vilo izpremeniti v muzej spominov na nio, toda njen mož d' Andre je zdaj to misel opustil. Govori se, da namerava kreniti po svetu z bivšim zborom svode žene in da je prodal vilo zato. da bo imel za začetek turneje denar. Novi lastnik ne namerava v vili in na vrtu ničesar izpremeniti in tako bo ostalo vse, kakor je bilo, ko je kraljevala v vili še Ana Pavlova.
Lepite na pisma znamke protituberUulozne lige!
ŠPEDICIJA TURK
LJUBLJANA Maearv-kova c. 9 (nasproti carinarnici ) prevzema
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, tn to hitro, skrbno tn po najnižji tarifi. Revizija
Sravllnega zaračunavanja carine   po njej eklari ranega   blaga   in   vse informacije brezplačno. Telefon interurban štev. 2157.
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi Kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani m izven Ljubljane z vozovi na iconjs. uprego kakor <^di s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve. tn tn sedem ton nosilnosti. 117 Telefon interurban štev 2157.
oo
Kako se veselim noči
ko   Dom   spaJ na mehkem, udobnem spalnem fotelju, (d sem ga  kupil pri^ tvrdki
I
m
Franc Jager
Telefon 20-42_tapetnik. Sv. Petra nasip št. 29.
Telet. 2495
J)yi)©g)(ri)(FolkD
Izvršuje enobarvne In večbarvne Črtne klišeje, enobarvne in večbarvne auto tipi je, kombinirane Klišej? za navaden hi flnejftJ papir, fcltteje po perorisih, slika* tn risbah, rokopisih hi fotografijah ca razglednic«, rele slike, vinjete
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23
Vsaka beseda SO pavr. Plača se lahka tudi 9 znamkah, ta odgovor znamko 1 - No vprašanja brez znamk* mm — nriprnfirirrrru*        Naimaniši otfbi* Olti —- —■»
PR0CAM
150 ZABOJEV
od tobaka, enkrat rabljenih — proda Zaloga tobaka v Litiji.
2952
KRATEK KLAVIR
znamke »Luner«, ugodno proda Janša Joško, Dovje, Mojstrana. 2957
STANOVANJE
3 sob in kuhinje oddam. Stari trg 24/TI. 2899
LETOVIŠCARJE
sprejmem na hrano in stanovanje po 30—40 Din s celodnevno oskrbo. Lep razgled in bližina kopališča. Pojasnila iaje Lovro Hafner, gostilničar. Suha pri škof ji Loki. 2942
DVOSOBNO STANOVANJE s kuhinjo in pritiklinami v novi hiši oddam. — Race 42 pri Mariboru. 2958
SLUZ9E
SOBARICO pridno m zdravo, sprejmem s 1. avgustom. Ponudbe z navedbo zadnje službe in po možnosti s sliko na naslov: Bled-zele-če št. 37. soba št 7. 2926
TRGOVSKI POMOĆNIK
mešane stroke, dober prodajalec, samostojna moč, želi premeni ti sedanje mesto. Ponudbe poslati na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Zanesljiv 2933«.
CRKOSLIKAR
pomočnik, se takoj sprejme pri Lud. štrukelj, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16 — Dalmatinova 10. 2955
U
OBJAVA.
Zelo ugoden nakup hotela
Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se vrši dne 1. avgusta 1932 ob 9. uri pri tamkajšnjem sodišču Krk, prvovrsten hotel »VTLA LUCIJA v Aleksandrovem, s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo za oskrbo za 100 oseb. Hotel se nahaja v neposredni bližini kopališča.
Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem.
Pojasnila daje Lz prijaznosti »Hranilnica kmečkih občin« v Ljubljani, Poštni predal 297, in sicer do dne 29. julija t. i. 2938
MAPI OGLASI
V SLOV. NARODU SO NAJCENEJŠI
BESEDA POSOpar
POSLUŽUJTE SE UGODNE PRILIKE!
VEĆ POSESTEV,
večje in manjše trgovine in gostilne — naprodaj. — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Naprodaj 2956..
AZNO
Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c. 14.
72/T
ČEVLJI
NA OBROKE
»TEMPO«, Gledališka  ulica 4 (nasproti operi).
HIROMANT-GRAFOLOG TIMOTEJEV
ostane v hotelu »Lloyd« do dne 2. avgusta t. 1. 2960
OTROŠKI VOZIČKI
športni od Din 220.—, globoki, moderni, od Din 650.— naprej. LJubljana, Sv. Petra cesta 52.
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
izvršuje točno,  solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo
J. HLEBŠ
družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarsrv o
LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21.
Telefon 3070.
NOVO ČEBULO
domačo, sveža jajca in perutnino', dobavlja promptno po najnižji dnevni ceni Josip Lah, Osluševci pri Ptuju. 2941
CEN J. OBČINSTVU
naznanjam, da s 1. avgustom na novo otvorim trgovino z usnjem in kožami na Jesenicah, Kralja Petra cesta St. 6. — Priporoča se: Joško Šuštar, Jesenice. 2959
»SCHAFFHAUSEN« precizne žepne ure prodajam z 20%  popustom.    Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15.
2877
MALINOVEC
oristen naraven « čistim «ladkor1em vkuhan se dob* na malo in veliko v lekarn) dr. G. Piccoll. Liuhlfana Dunaiska -esta 6 57/T
Urejuje: Josip Zupančič, Za >Narodno tiskarno«:
_Za upravo in inseratni del Usta: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.